Laščanka Manuela Brečko je Slovenijo zastopala na Pesmi Evrovizije 2016 s skladbo Blue And Red (Modro in Rdeče). Kot najstnica in članica dekliškega tria, ki je preigraval narodnozabavne uspešnice, si gotovo ni mislila, da bo kdaj pela pred več sto milijoni gledalci po vsej Evropi. Poskusila je srečo v Stockholmu na Švedskem, kjer je z življenjskim partnerjem preživela kar nekaj let. A srce je klicalo domov, v mesto na Štajerskem, ob Savinji. Ni ji žal časa in energije, ki ju nameni prepevanju. Na nočni obisk prihaja Manu Hvala, s katero se bo (malo po polnoči) pogovarjal voditelj Andrej Hofer.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kristusovo poslanstvo na Zemlji se ni končalo zmagoslavno, ni doseglo svojega vrhunca v spoznanju ljudi, da je potrebno spreobrnjenje; torej vrnitev nazaj k osveženemu življenju na podlagi dobre novice; torej evangelija, temveč ravno nasprotno. Na veliki petek se spominjamo, da se je življenjska pot božjega odposlanca oziroma sina vsemogočnega Boga končala na najbolj krut način, ki ga je poznal takratni svet, ki so ga Rimljani izvrševali pri največjih hudodelcih in prevratnikih; namreč s križanjem. V tistih trenutkih se je tudi za apostole sesul njihov svet, se je omajala njihova vera. Jezusa so imeli za mesijo, za odrešitelja izbranega in pravičnega ljudstva, ki bo postavil novo in pravično družbo ter zgradil mogočno kraljestvo.
Njegovi čudeži. Nasitil je pet tisočglavo množico s petimi kosi kruha in dvema ribama. Od mrtvih je obudil svojega prijatelja Lazarja, ki je bil že štiri dni v grobu. Umiril je mogočen vihar. Ozdravil je bolne. Slepim podaril vid. Učenjakom tistega časa je kljuboval z modrostjo in učenostjo. Vsi ti čudeži so potrjevali mesijansko vlogo Jezusa.
Potem pa so sledili dogodki, ki so bili tudi za apostole težko razumljivi in popolnoma v nasprotju s človeškim pričakovanjem o vnovični vzpostavitvi božjega kraljestva. Po slavnostnem prihodu v Jeruzalem so čez nekaj dni sledili obtoževanje, sodni proces, nepravična obsodba, bičanje nedolžnega, končna smrtna kazen s križanjem. Glede na odziv okolice in veljakov je delovalo, kot da je Jezus eden izmed številnih samooklicanih rešiteljev, ki so neuspešno končali svojo življenjsko pot in poslanstvo. Smrti na križu je sledilo polaganje trupla v grob. Šoku o tragičnem koncu učenika, ki naj bi bil mesija, je sledil drugi šok, da je namreč vstal od mrtvih.
Tako kot učencem se tudi nam zdi taka novica velikokrat nenavadna in, milo rečeno, neverjetna. Tudi apostoli prvim očividcem niso verjeli. Potrebovali so nekaj časa z vstalim Jezusom, ki se jim je telesno prikazal; jedel z njimi; ali dopustil, da so položili prst v njegove rane. Preden so dojeli, da je Jezus le tako lahko izpolnil svoje poslanstvo; človeške pregrehe, napake, slabosti in neposlušnosti ni bilo mogoče izbrisati drugače, kot s spravno in nedolžno žrtvijo božjega sina.
Kdor z vero sprejme oznanilo Jezusovega vstajenja, tudi sam izkusi oživljajočo božjo moč, ki spremeni sovraštvo v ljubezen; maščevanje v odpuščanje; zamero v spravo; smrt v novo življenje. To je sporočilo velikega petka in velike noči, ki daje temu temnemu svetu luč življenja in odrešenja. Vsem, ki živite v tej luči, ki imate ljubeče srce, ki po svojih močeh pomagate ljudem v stiski, torej vsem tistim, ki podoživljajo osebni veliki petek tako ali drugače; ki odpirate svoje domove za begunce, vsem vam izrekam v imenu Evangeličanske cerkve in v svojem imenu iskrena hvala. Želim vam blagoslovljene in z božjo ljubeznijo in mirom napolnjene velikonočne praznike.

Po nekaterih podatkih naj bi se približno 10 odstotkov ljudi – tako moških kot žensk – spopadalo s krizo srednjih let. "Ta številka je verjetno dosti višja," pove psihologinja dr. Polona Fister.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

''Oblaki so najboljši model za napovedovanje vremena." To je citat iz današnje epizode Jutranje vremenske fronte, ki se aprila ob petkih zjutraj posveča oblakom. Z meteorologi z Agencije za okolje smo se namreč odločili za serijo oddaj, v katerih razložimo t. i. rodove oblakov, razvrščene po višini – visoke, srednje in nizke. V prvi oddaji pa gremo k osnovam, k osnovnemu vprašanju, ki ga je meteorologu Anžetu Medvedu postavila Nadia Petauer: "Kako oblaki sploh nastanejo ter kakšen je razvoj nevihtnih oblakov?" Ključna dejavnika sta termika in vlaga.

Velikonočni jedilniki veljajo za zelo tradicionalne in vsebujejo kar nekaj slovenskih kulinaričnih posebnosti. Kuharski mojster Matjaž Pozderec, ki prihaja v petkov svetovalni servis, priporoča, da ne pretiravamo s termično obdelavo in da ohranjamo okuse sezonskih živil. Ne pozabite na regrat in čemaž, iz špargljev lahko pripravite izvrstno ričoto. Na velikonočni jedilnik uvrstite sladkovodne ribe, šunko v testu pa lahko zamenja medena šunka. Ali veste, kako pripravimo prato? Nepogrešljiv je hren, kako ugnati njegovo ostrino v kozji rog? Vprašanja lahko zastavite tudi na radioprvi.rtvslo.si.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Ali je podražitev premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jo pred dnevi napovedali v zavarovalnici Generali, upravičena? Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan meni, da ne, zato je na sestanek danes povabil predstavnike zavarovalnic. Minister je ob tem znova poudaril zavezo za preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja oziroma njegovo ukinitev.

Drugi poudarki oddaje:

V Ljubljani zaradi velikega zanimanja dodatni termini za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve tarča kibernetskega napada
Na piranski Punti z začetkom velikonočnih praznikov prepoved avtomobilov za obdobje celotne turistične sezone

- Na Gorenjskem zaenkrat še ni perečega pomanjkanja družinskih zdravnikov
- Koča v Starem malnu pri Vrhniki dobiva sodobnejšo podobo
- Prvi recept za potico v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Teden je minil brez zdravniške stavke, potekala so krovna plačna pogajnaja za javni sektor, zdravstveni minister je predstavil prva dva predloga v okviru zdravstvene reforme. Predstavljamo odzive in pojasnjujemo nadaljnje korake. Osvetjujemo okoliščine torkove prekinitve dela v okviru novinarske stavke na RTV Slovenija in akrobacije za ohranitev položajev s postopkovnimi preigravanji na ustavnem sodišču. Spremljamo iskanje ravnotežja med pridelavo hrane in ohranjanjem okolja na zavarovanem območju Natura 2000. Komentiramo tudi širitev zveze Nato na doslej nevtralno Finsko, politični preobrat po volitvah v Črni gori in spektakel z Donaldom Trumpom na kazenskem sodišču. Kritični pregled tedna ta petek z Gabrijelo Milošič.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Potem ko je lani gostoval v glavnem tekmovalnem programu festivala v Sarajevu in nato v Portorožu na revijski predstavitvi najnovejših slovenskih filmov prejel štiri vesne, tudi vesno po izboru občinstva, je pred veliko nočjo slovensko premiero doživel celovečerni igrani prvenec Jezdeca režiserja in soscenarista Dominika Menceja. Zakaj prav velika noč? To in še več bo povedal režiser in soscenarist filma Dominik Mencej. Sledi recenzija filma in v naslednjih minutah še lucidno razmišljanje ob robu razstave Vljudno nevabljeni o ovirani dostopnosti eksperimentalnega filma pri nas. Oddajo bomo zasukali prav v to smer in objavili intervju s Snježano Premuš, plesalko, koreografinjo in sorežiserko plesno-dokumentarnega filma Telo kot pogoj in posledica, ki so ga premierno predstavili v Slovenski kinoteki.

... in raziskovanje človeške vasi.

Pripovedujeta: Judita Zidar in Zvone Hribar.
Napisal: Zdenko Matoz.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Kulturni fokus je analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Osredotoča se na določeno temo, jo obdeluje iz številnih zornih kotov, daje prostor pomembnim posameznikom in si privošči edinstven pogled na izbrano temo z njihovimi očmi. Vsak petek ob 20.00 na Prvem.

V oddaji se najprej ustavljamo v Avstraliji in se z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu patrom Simonom Petrom Berlecem pogovarjamo o velikonočnem vzdušju na peti celini, predstavljamo tudi mladega baritonista Miho Brkinjača, ki živi in dela v Nemčiji, Z učiteljico Nejo Morato Štucin pa kramljamo o njenem delu na Nizozemskem in njeni poslovni poti. Seznanjamo pa vas tudi z roki in pogoji za pridobitev štipendij za slovenske rojake iz tujine za letošnjo Poletno šolo slovenščine v Ljubljani.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Križev pot je niz pesmi Stanka Vuka, slovenskega pesnika in pisatelja, po svoji življenjski usodi pa mučenika nemirnih vojnih časov prve polovice dvajsetega stoletja. Zavedni Primorec Stanko Vuk, krščanski socialist, je trpel pod fašizmom, bil obsojen na petnajst let zapora, komaj dvaintridesetletnega pa so ga neznanci ubili skupaj z ženo Danico in Dragom Zajcem. Zapustil je krhko, včasih ekspresivno, poezijo, v kateri ob vzgibih in podobah iz narave ubeseduje občutja pesniškega subjekta. Nekatere pesmi imajo tudi socialno in religiozno tematiko.

Igralca Jernej Gašperin in Sabina Kogovšek,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2023.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.