Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 30.5.2023

00:00
Poročila
01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Avtor: Stane Kocutar

05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Kdor ni delal ponoči, ne ve, kaj doživljajo delavci in delavke, ki jim je noč čas dela in velike angažiranosti.
Ko se svet odene v temo, nebo prekrijejo zvezde in vsak normalen človek po naravni poti občuti potrebo, da spočije svoje telo, se mnogi odpravljajo na delo. Predvsem po bolnišnicah in različnih varnostnih postajah je noč enaka dnevu . številni ljudje prihajajo, odhajajo, odvijajo se aktivnosti, od katerih bi se nekaterim zavrtelo v glavi!
Sama sem dolgo vrsto let imela nočno delo kot medicinska sestra. In nočno delo je vendarle drugačno od vsakdanjega. Prvo je sama tema, ki naredi ljudi bolj nezaupljive, več je strahu in negotovosti. Drugo je občutek osamljenosti, saj sodelavci odidejo domov in naenkrat si odgovoren ne za 2x, ampak 3x več stvari kot podnevi! Stari so rekli, da »noč ima svojo moč«, in res je tako. Bolniki, ki trpijo, imajo največje težave navadno ponoči. Umirajoči imajo največji strah, da bodo sami in zapuščeni, prav ponoči….
Zato so osebe, ki delajo ponoči, nosilci upanja. Če te nežno poboža ena dobra roka; če je nekdo pripravljen opolnoči sedeti zraven tebe in poslušati tvojo, že tolikokrat izgovorjeno zgodbo o strahu; če nekomu ni težko tudi ob treh ponoči zamenjati umazano perilo in preobleči posteljo – takrat veš, da so ljudje, ki se ne bojijo teme, da so ljudje, ki si upajo tudi sredi trde teme imeti nasmeh na obrazu in toplo besedo. In takrat spet verjameš, da vse le ni tako črno, kot se zdi!
Najlepši trenutki nočne izmene, je pa prihod jutranje zarje. Ko se začne daniti, ko tam na obzorju na vzhodni strani neba počasi postaja vse bolj svetlo, se tudi nam, nočnim dežurnim, zdi, da prihaja trenutek odrešenja. Prihaja nov dan, na novo bomo lahko spet začeli, vse bo lažje! Prihajajo sodelavci, prinašajo s seboj nove sveže moči, odpirajo se nove rešitve! Celo, če je kdo umrl, v jutranji svetlobi njegov obraz izgleda umirjen, kot spočit po dolgem in težkem boju…
Ko gremo v nočne izmene, nikoli ne vemo, kakšna bo noč – ali bo mirna in tiha, ali bo težka in polna nemira, borbe za življenje in še kaj… Odhajamo v noč z zaupanjem, da tudi ponoči nad nami bedi Nekdo, ki mu nobena noč ni temna in nobena pomoč nemogoča. In velikokrat nam On pošlje angele varuhe v človeški podobi, ki so z nami, da lahko naredimo vse, kar se od nas zahteva, tudi nemogoče stvari! A hrepenenje po jutru v nas budi upanje, da se nekoč vsaka zgodba in vsako trpljenje konča dobro, tako kot je treba.

Avtor: Emanuela Žerdin

06:00
Poročila

El niño je pojav, ki so ga prvič – takrat sicer zgolj kot toplo morje v času okoli božiča – opazili že perujski ribiči v 17. stoletju. V sedanjem obsegu, se pravi tako kot ga poznamo danes, je izraz nastal konec 19. stoletja, ko se je začel uporabljati v strokovni rabi. Da smo ga resnično razumeli, pa je minilo še nekaj časa. Torkov kviz o el niñu in la niñi!

Avtor: Darja Pograjc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Anesta Nuwanrekha Barnett se je v domači Šrilanki ukvarjala z manekenstvom in igralstvom, bila je tudi učiteljica japonščine. Zato je nekaj let tudi živela na Japonskem, zdaj pa že približno 14 let v Sloveniji. Njen dom je v Mariboru, v katerem se ukvarja z ročnimi obrtmi, je torej rokodelka, občasno pa tudi poučuje japonščino. Kot pravi, mi Slovenci njeno domovino pogosto pohvalimo in jo začudeno vprašamo, zakaj neki je prišla v Slovenijo. Odgovarja, da je tudi Slovenija lepa. Kaj je tu lepega in ali jo kdaj tudi kaj zmoti, v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.

Avtor: Andreja Gradišar

V današnji epizodi Ob osmih bomo z Martinom Hvastijo podoživeli Rogličev Giro in pogledali v prihodnost. Pogovor vodi Tomaž Celestina.

Avtor: Prvi

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Avtor: Prvi

Pot Radiosfere danes vodi v Indijski ocean, v katerem je dobrih 200 kilometrov od juga Indije Šrilanka. Slovenci razmeroma pogosto zaidemo tja. Morda manjkrat v zadnjem letu, saj so Šrilanko pretresali pomanjkanje surovin in nemiri. Kakšen je trenutni položaj, bo pojasnila Šrilančanka Anesta Barnett, ki že leta živi v Mariboru. Popeljala nas bo po otoku in nas naučila nekaj besed v singalščini.

Avtor: Andreja Gradišar

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

Od 40 do 50 odstotkov vseh bolezni nohtov povzročajo glivične okužbe. Na drugem mestu najpogostejših težav z nohti, ogledalom zdravja, so poškodbe. Na nogah so te največkrat posledica tesne obutve ali ortopedskih nepravilnosti stopala. Na nohtih rok pa vidimo razcepljenost, suhost, skrhanost nohtne ploščice tudi zaradi škodljivih zunanjih dejavnikov. Poznamo sicer veliko bolezni nohtov, ki povzročajo zelo podobne vidne spremembe. Sogovornica bo izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med. iz dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Avtor: Nataša Rašl

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Alja Kramar

10:00
Poročila

V zadnjem času so številne založbe na Zahodu začele posegati v starejša, kanonična literarna dela in v njih spreminjati oz. popravljati vse tiste besede, ki bi se sodobnim bralcem utegnile zdeti sporne ali žaljive. Je to pristop, ki lahko pomaga izključevanje na podlagi barve kože, spola ali socialnega razreda enkrat za vselej poslati na smetišče zgodovine? Ali pa gre, nasprotno, tu za nevarno, malodane orwellovsko gesto potvarjanja in brisanja preteklosti? – Odgovor iščemo v torkovi Intelekti na Prvem.

Avtor: Goran Dekleva

11:00
Poročila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

15-minutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Avtor: Prvi

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje:
- Na Ravnah na Koroškem odprli pametno tovarno za izdelavo cevi.
- Tolminska obvoznica naj bi bila končana prihodnjo pomlad.
- V okviru Zelenega dneva slovenskega turizma podelili 69 novih certifikatov Slovenia Green.
- Število parov zavarovanega čebelarja - ptice selivke - se v Sloveniji povečuje.

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.

Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Avtor: Špela Šebenik

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Juriju krade besede in jih zlaga po svoje …
Pripoveduje: Gregor Gruden.
Napisal: Matej Žist.
Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Avtor: Prvi

Oddaja je posvečena nedavno umrlemu etnokoreologu Mirku Ramovšu, velikanu na polju pestrega slovenskega ljudskega plesnega izročila.

Mirko Ramovš je bil eden opaznejših slovenskih etnokoreologov, gotovo pa osebnost z zelo bogatim opusom odrskih postavitev slovenskih ljudskih plesov. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal najprej z raziskovanjem slovenske plesne dediščine, nato pa s predstavljanjem le-te v okviru odrskih nastopov folklornih skupin. Svoje življenje je tako rekoč prehodil v koraku ljudskega plesa in pri tem vselej poudarjal svoje življenjsko vodilo:

"Plešite zase, plešite za druge in pazite, kako plešete, da bodo ljudje občutili to, kar čutite vi, ki z veseljem plešete."

Skoraj nešteto zelo premišljenih in domišljenih drobnih parametrov se sestavi ob vizualno bogati, razkošni folklorni koreografiji. Kaj vse se skriva za to umetnostjo, vedo le tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjajo. V teh krogih je bil profesor Mirko Ramovš zelo cenjen in spoštovan. Njegovi 80-letnici v letu 2015 je bila posvečena plesna prireditev v Velenju z naslovom Polka je ukazana, na kateri je dvanajst folklornih skupin plesalo in predstavilo etnokoreografske slike iz opusa Mirka Ramovša. V spomin in zahvalo raziskovalcu jih tako znova predstavljamo v oddaji.

Avtor: Prvi

21:00
Poročila

Humorna in groteskna radijska igra obravnava absurdnost militarizma, v povezavi z njim pa tudi enako absurdno barantanje oblastnikov z obstojem posameznih narodov. V dogajanju igre Rozman čas domiselno preoblikuje tako, da se skozi poljubno prikazane zgodovinske razmere s pričetka prve svetovne vojne prikrito izrišejo obsedna stanja vsakdanjosti tik pred razpadom Jugoslavije 90-ih letih preteklega stoletja. Forma igre tako parodira kriminalko na način, da sprevrača logiko žanra.

Režiserka: Polona Sosič
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

Komentar – Andrej Rozman
Inspector Shwake – Jožef Ropoša
Gospa Miler – Mila Kačič
Doktor Marek – Alojz Svete
Cesar Jožef Janez – Andrej Kurent

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1991

Avtor: Klemen Markovčič

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V oddaji poslušamo skladbe Sreča v samoti (Ati Soss), Formula 81 (Jože Privšek), Platana (Jure Robežnik), Koncert za klarinet (Artie Shaw(Bojan Adamič) ter Ovinek (Jani Golob).

Avtor: Alja kramar

23:00
Poročila

Ameriški pesnik James Schuyler (1923–1991) je po končanem študiju dve leti preživel v Italiji kot osebni tajnik pesnika Wystana Hugha Audena, potem pa se je konec štiridesetih let dokončno ustalil v New Yorku. Tam je skupaj z Johnom Ashberyjem, Frankom O'Haro, Kennethom Kochom in Barbaro Guest sestavljal najožji krog newyorške pesniške šole. Njegovo življenje je bilo tesno povezano s slikarstvom – bil je priznan likovni kritik in dolgoletni kurator v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti. To se je izrazilo tudi v njegovi poeziji, v pesmih je namreč velikokrat posvečal pozornost svetlobi in barvam. Schuyler je prvo pesniško zbirko izdal leta 1969, ko je bil star šestinštirideset let, pozneje pa še enajst pesniških publikacij in tri romane. Za zbirko Jutro pesmi je leta 1980 prejel Pulitzerjevo nagrado za poezijo.

Pisal je o majhnih, običajnih stvareh in jih razkril v vsej njihovi veličastnosti. Objavljamo pet prvič prevedenih pesmi, ki celovito predstavljajo njegovo pesniško ustvarjanje.

Prevajalec je Tone Škrjanec,
interpret Branko Jordan,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2023.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 30.05.2023 14:10:05

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt