Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Mirno sem živel svoje življenje in se brigal zase, ko mi je zazvonil telefon.
»Gospod Čušin? Moji vnuki, deca nesrečna in nespametna, berejo Harryja Potterja! Kaj naj storim?«
»Vaši vnuki berejo? Knjige? To je čudovito! Kako ste to dosegli? Gotovo ste fantastična babica!«
No, odgovor oziroma pogovor je bil nekoliko daljši, a vas ne bom utrujal.
Vem, da bom koga vznemiril in razjezil … vem, da se marsikateri starševski kolega, pedagog, psiholog in terapevt ne bo strinjal z mano … vem, da se bodo dvignile preštevilne, predvsem krščansko opredeljene obrvi … ampak tako je moje mnenje: Kot verjamem, da ni dobrih in slabih izkušenj, temveč so le izkušnje, iz katerih se nekaj naučim, in izkušnje, ki me niso ničesar naučile, tako menim tudi, da ni dobrih in slabih knjig!
V življenju sem prebral kar precej tako imenovanih »slabih« knjig, ki pa so me zelo veliko naučile! No, da ne bo pomote: zelo veliko slabih knjig sem seveda tudi odložil. Zakaj bi izgubljal čas?! S prebranim sem se spoprijemal, se prepiral, argumentiral ugovore … kaj naj rečem: ločeval zrno od plev in dobro od slabega … ter seveda nasprotno!
In če pomislim na zgodbe, ki jih je moja generacija prebirala, ko smo bili še otroci … oziroma: manjši in mlajši otroci, kot smo zdaj … se mi zdi čudno, da ne stroka ne naši starši niso protestirali zaradi našega navduševanja nad – oh, kaj pa vem – Piko Nogavičko! Punca je ja živela sama v velikanski vili, s konjem in opico, ter se upirala vsaki avtoriteti, od šolske do državne! Kje so bile skrbne uslužbenke centrov za socialno delo, kje veterinarji za potrdila o cepljenju in carinska uprava za dovoljenja za uvoz (če se ne motim, je bila opica »kapucinka«), kje specialni pedagogi in gospod Juhant?! Kljukec s strehe je še en podoben primer, pa Tom Sawyer in Matilda, pa Nikec in Peter Nos!

Izraz robinzonski turizem poznamo iz pustolovskega romana Daniela Defoeja iz leta 1719, v katerem je glavni lik Robinson 28 let preživel na oddaljenem tropskem otoku po brodolomu, ki ga je skoraj stal življenje. Kaj lahko pričakujemo, ko se odločimo za takšen način dopusta? Sogovornica: popotnica Sanja Macur.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Prvega junija se je začelo meteorološko poletje, kar pomeni, da nas bo do konca avgusta spremljala velika verjetnost nastanka padavin. Poleti sicer najpogosteje pada toča, ledene kroglice, po katerih jo prepoznamo, pa nastanejo tudi pri sodri in babjem pšenu. Pri teh dveh vrstah padavin dosežejo velikost le do pet milimetrov, kar pa je že dovolj, da nam prekrižajo načrte. V Jutranji vremenski fronti razlagamo, v čem se babje pšeno in sodra razlikujeta od toče ter kako nastaneta.

Kaj bo vladna napoved spremljanja cen hrane oziroma marž od kmeta do trgovca pomenila zanje in kaj za potrošnike? Jolanda Lebar se o tem pogovarja z agrarnim ekonomistom Alešem Kuharjem.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Ljudje tretjino življenja preživimo v postelji, zato je izbira primerne vzmetnice pomembna. Katere dejavnike upoštevati pri izbiri ležišča, kako se razlikujejo številni materiali, ki so na trgu na voljo, in kako pomembno je redno ter ustrezno vzdrževanje, shranjevanje in čiščenje? Na vprašanja bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Dušan Blažič, strokovnjak za prodajo vzmetnic.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Drugi poudarki oddaje:
- Občina Maribor bo razdrla koncesijsko pogodbo, če medicinski center Julius do srede ne bo odprl ambulante v Malečniku
- Domžale bi rade postale prva slovenska občina z ničelno toleranco do korupcije
- Cerkniški Rdeči križ od danes v novih prostorih
- V Škofji Loki konec tedna Historial, tuid na Dolenjskem številne prireditve za ohranjanje bogastva dediščine

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ta teden je bil čas za inventuro po letu dni vlade Roberta Goloba. Sam med dosežke šteje vnovično življenje v pravni državi in odprti družbi ter učinkovito spoprijemanje z energetsko krizo in naravnimi katastrofami. Kritiki poudarjajo zastoj pri reformah, predvsem zdravstveni, in razrahljane javne finance. Komentiramo mučna plačna pogajanja in razloge za stavko na univerzah. Od dogodkov v tujini pa te dni najbolj skrbijo napetosti med Srbijo in Kosovom. Te so odmevale tudi na vseevropskem srečanju voditeljev v Moldaviji, sicer namenjenem utrjevanju podpore Ukrajini v njeni vojni z Rusijo. Kritični pregled dogodkov tedna ta petek z Natašo Mulec.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Napovedujemo festival Kino Otok, ki je s premiero filma Zbogom, Leonora italijanskega režiserja Paola Tavianija je v sredo že gostoval v Ljubljani. Glavnina programa se bo odvila v drugi polovici prihodnjega tedna v Izoli. Programu Kino Otoka, ki se je pred dvema desetletjema profiliral s predstavljanjem pri nas manj prisotnih del azijske, afriške in južnoameriške kinematografije, se pridružujejo v Slovenski kinoteki, kjer te dni predvajajo izbor šestih restavriranih filmov indijskega cineasta Satjadžita Raja iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Medtem se javni zavod Kinodvor spominja svojih začetkov pred 15 leti, ko so ga ustanovili v sodelovanju z bližnjo Kinoteko. Kino na Kolodvorski ulici 13 v Ljubljani letos obeležuje tudi stoletnico odprtja. Kot pravi njegova direktorica Metka Dariš, skupaj z občinstvom v naslednjih letih pričakujejo dolgo načrtovano širitev v minipleks v podhodu Ajdovščina: »Prepričana sem, da bo tretjina naših mladih obiskovalcev postala rednih gledalcev. V zadnjih 15 letih se je zgodilo prav to. Otroci, ki so začeli z obiskovanjem tedaj popolnoma novega Kinobalona, so zdaj naši odrasli obiskovalci. Upam, da bodo v Kinodvor pripeljali tudi svoje otroke.«

V kotel naliješ dve vedri mesečine, nekaj zvezdnega prahu, ščepec želja in žlico domišljije …
Pripoveduje: Vesna Jevnikar.
Napisal: Tomo Podstenšek.
Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Ko je Đorđe Balašević februarja 2021 izgubil bitko s covidom, so pri enem izmed srbskih časopisov lucidno zapisali, da je z odhodom velikega novosadskega kantavtorja Jugoslavija umrla še v drugo. Treba je reči, da novinarji takrat niso prav nič pretiravali; ko se je namreč razvedelo, da se je Balašević pridružil svojemu dedu pri oranju nebeških njiv, so na ulice mest od Ljubljane do Skopja stopili njegovi užaloščeni oboževalci, da bi skupaj še zadnjič zapeli pesmi, ki so, zimzelene, očitno preživele in za svetlobna leta presegle vse razprtije, vse mednacionalno sovraštvo, vse trpljenje, vse potoke krvi, ki so, kot vemo, tako tragično obeležili prvo smrt skupne države.
Kako neki je Balaševiću to uspelo? O čem je pisal in kako je svoje pesmi navsezadnje pel, da v živo zadevajo Slovence in Makedonce, Srbe in Hrvate, Črnogorce in Bosance? Sploh pa: kaj ne bi mogli reči, da je tisto najboljše, kar je rajnka Jugoslavija premogla, pravzaprav še vedno živo navzoče na njegovih ploščah? – Ker bi, ko bi bil še vedno z nami, Balašević na pomlad leta 2023 praznoval sedemdesetletnico, smo si v tokratnem Kulturnem fokusu zadali nalogo, poiskati odgovore na ta vprašanja. Pri tem nam je pomagal eden naših najboljših poznavalcev kantavtorstva nasploh in Balaševića posebej, urednik pri založbi Beletrina in publicist, Andraž Gombač.

V tokratni oddaji se pred praznovanjem 30.obletnice delovanja slovenskega društva v Tuzli s sogovornico spominjamo začetkov društva in njegove vloge v času vojne v Bosni in Hercegovini. Slovenci na Švedskem so se minuli konec tedna srečali na tradicionalnem druženju v Vadsteni - znova se jih je zbralo veliko. Predstavljamo pa tudi zgodbo raziskovalke doktorice Nives Hribernik, ki je v Ljubljani doštudirala farmacijo, zdaj pa deluje v Potsdamu v Nemčiji.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ob 50. obletnici smrti se spominjamo Lojzeta Zupanca, pisatelja, pesnika, dramatika in publicista. Prvo knjigo belokranjskih pripovedk je izdal leta 1932, nato so sledile še druge. Po vojni je pisal povesti iz kmečkega življenja in se posvečal zbiranju ter prirejanju narodopisnega gradiva. Leta 1964 je napisal tudi knjigo o bivanju v kočevskih zaporih z naslovom Sonce je umrlo. V tokratnem Literarnem nokturnu lahko poslušate odlomek povesti Zlato pod Blegošem.

Režiser Jože Valentič,
igralec Matija Rozman,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
redaktorja Tadeja Krečič Scholten in Sašo Puljarević.
Produkcija 2013.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.