Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 3.6.2023

Na poti proti jutru boste nocoj poleg stalnic, ki jih pripravljajo kolegice in kolegi koprskega radija, oddaj »Morje in mi«, »Nekaj hrane v možgane« ter »Primorski kraji in ljudje«, dobili še kakšno informacijo o sveži slovenski glasbeni produkciji, pa tudi tisti starejšega datuma.
Začelo pa se bo silovito, saj bomo v prvi uri nočnega druženja slišali Faraone, glasbene legende, pesmi, ki jih imamo radi, ter Natašo Benčič, ki je z njimi v Seči ob piranskih solinah preživela nekaj prijetnih dopoldanskih uric …

Avtor: Nataša Benčič

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

V hitrem tempu smo pogosto pozabili na sočloveka. Tako ugotavlja Velenjčan Andrej Cvernjak, ki je ustanovni in delovni vodja skupine Udarnik. Gre za prostovoljsko skupino, ki deluje v okviru Mladinskega centra Velenje in ponujajo brezplačno pomoč ranljivim skupinam ljudi. Na terenu srečajo ljudi, ki se že celo leto niso s kom pogovarjali eno uro, potem pa jim obisk prostovoljca polepša življenje.

Avtor: Metka Pirc

Radi govorimo o prihodnosti. Še posebej navsezgodaj. Ob voščilu dobrega jutra, drage poslušalke, dragi poslušalci, vam želim, da bi bil današnji dan dober začetek iskanja biserov naše prihodnosti. V zadnjih časih bolj redko slišimo, da nas čaka kaj dobrega. Bolj ali manj slišimo take ali drugačne črne napovedi. Ne samo zaradi vojn, podnebnih sprememb, ampak tudi zaradi vedno večjega staranja prebivalstva, vedno večje brezvoljnosti mladih in slabih ekonomskih napovedih. Vse to nam jemlje optimističen pogled v prihodnost.
Pred leti sem spremljal dijake na študijskem potovanju po Grčiji. Moram jih pohvaliti, da so veliko vedeli in ob tem kazali veliko radovednost za novim znanjem. A dan za dnem, ko smo gledali vsemogoče razvaline, jih je počasi zagnanost minila. Razmetani kamni po raznih arheoloških najdiščih so si zelo podobni. Spraševati sem se začel, ali je pametno s tem utrujati mlade. Ne bi bilo pametneje, da pogledajo še kaj, kar bo pokazalo, kako Grki živijo danes in kakšno prihodnost kujejo za svoje mlade? Mlade naj bi vendarle bolj zanimala prihodnost kot preteklost.
Ko smo v Delfih hodili od enega spomenika do drugega in na koncu uprizorili tekmo na starodavnem tekališču, jih je kar nekaj začelo pogovor o smiselnosti tekmovanja v antiki. V tistih časih niso imeli avtomobilov, televizij, računalnikov in telefonov, ampak so morali pešačiti, vse narediti na roko. Zakaj bi si tako prizadevali za taka tekmovanja, saj bi jim to samo jemalo moči za vsakdanje delo. Počasi so sami odkrili, da je od nekdaj v človeku potreba po tekmovalnosti, dokazovanju pred drugimi in po skupnih junakih. Iz celotnega pogovora ob zavzetem navijanju vsem prostovoljnim tekačem v stari areni so se strinjali, da je taka tekmovalnost veliko boljša kot tista na bojišču. Junaki, ki jih vsaka skupina potrebuje, so veliko bolj namenski, če ti nastanejo na igrišču kot pa kje v kakšnem spopadu divjih tolp.
Ob teh modrih ugotovitvah mladih mi je vedno bolj prihajal v spomin stari rek: V ruševinah preteklosti so skriti biseri prihodnosti. Čeprav pogosto slišimo šalo, da se učimo zgodovino, zato da vemo, kako jo neumno ponavljamo, sem ob spontanem pogovoru dijakov videl, da je v tem lahko veliko dobrega. Predvsem za njihovo in našo prihodnost. Ruševine, ki jih ravno niso navduševale, so jim dale misliti, da so vlekli dobre smernice za skupno življenje.
Vsak izmed nas se bo danes srečal s preteklostjo. Ni ravno nujno, da gremo na kakšen zgodovinski kraj, dovolj imamo možnosti že doma. Slike, znamenja, knjige nas lahko obogatijo s spominom na dogodek iz preteklosti. Želim vam, da bi kakor dijaki v Delfih zmogli v preteklem najti biser za prihodnost.

Avtor: Janez Vodičar

06:00
Poročila

Starši na delovnem mestu, otroci v šoli – vsak dan se večina ljudi spoprijema s stresom. Vsak ga občuti in premaguje po svoje. Tudi najmlajši znajo o tem povedati veliko, je izvedela Polona Grilc, ki se je odpravila na osnovno šolo Toneta Čufarja v Ljubljani.

Avtor: Polona Grilc

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Tokrat bomo skupaj odprli maturitetne pole iz slovenščine in obujali spomine na srednjo šolo. Usmerjala nas bo Jožica Jožef-Beg, profesorica slovenskega jezika na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto. Ena izmed nalog, ki dijakom navadno povzroča težave, je povezana s pretvorbo iz enostavčne v večstavčno poved.

Avtor: Nataša Rašl

08:00
Poročila

Pred vami, fantje in dekleta, je še zadnji mesec pred poletnimi počitnicami, ki vam bodo prinesle proste dni in z njimi veliko zabave, imeli boste več časa za igranje s svojimi prijatelji, pa tudi za preživljanje ur s svojo družino. Prepričana sem, da boste obiskali tudi svoje babice in dedke. Tokratno oddajo bomo posvetili prav njim. Dedki in babice so očetje in mame vaših staršev. Če imata mami in ati kakšne nujne opravke, pazijo na vas, pogosto pa vas tudi razvajajo, se z vami igrajo družabne igre in vas vodijo na igrišče. O tem, kako preživljate čas s svojimi starimi starši, sem se pogovarjala tudi s fanti in dekleti z Osnovne šole Kolezija.

Avtor: Lara Gril

09:00
Poročila

Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!

Avtor: Liana Buršič

V rubriki Hudo športni tudi ta teden ostajamo na stadionu ŽAK v Ljubljani, kjer smo se družili z mladimi iz Atletskega kluba Olimpija. Tokrat boste spoznali tekača Ivana Schollmayerja. Z njim se je pogovarjal Aleš Ogrin.

Avtor: Aleš Ogrin

Mette Vedsø je diplomirala iz kemije in biotehnologije v Århusu na Danskem. Takoj po študiju se je vpisala na Akademijo za kreativno pisanje v Københavnu. Svoje prvo delo je izdala leta 2011, od takrat je napisala več kot petdeset knjig za otroke in mladino ter se uveljavila kot pisateljica. Njeno pisanje je občutljivo, rahločutno, polno empatije in poezije pa tudi humorja. Zapisuje tiste zgodbe, o katerih nočemo zares govoriti, a ne moremo mimo njih. Nič drugače ni v njeni knjigi 130 utripov na minuto, ki jo je v slovenščino za založbo Miš prevedel Darko Čuden. Zgodba o najstinici Pi, ki jo šolski sistem, točkovanje, ocene in nenehni pritiski sovrstnikov spravijo do napada tesnobe. Nenadoma se mora ustaviti, vzeti si mora odmor. Vpraša se, kako naprej. Odgovore pa najde šele takrat, ko v njen svet nepričakovano vstopijo ljudje s svojimi težavami, ki jih poskuša rešiti Pi, in pred njo se odpre popolnoma nov pogled na svet. Na povabilo založbe Miš je Mette Vedsø obiskala šole po Sloveniji in predstavljala svoj roman ter rušila tabuje o tesnobi, mi pa smo jo ujeli pred mikrofon.

Avtor: Gašper Stražišar

Tudi glasbo lahko obravnavamo znanstveno, jo raziskujemo in analiziramo ter razčlenjujemo. Od enega tona do intervala in akorda ter od motiva, stavka in periode pridemo do glasbene oblike. Glasbo lahko znanstveno obdelujemo tudi v samih osnovah – kaj je zvok, kako nastane in kako se širi. Ravno to vam bo predstavil Matej.

Avtor: Matej Jevnišek

11:00
Poročila
11:50
Obvestila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

13:00
Poročila

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Ko se razgledujemo po francoskem literarnem kanonu zadnjih 100, 120 let, hitro uvidimo, da imamo opravka z izoblikovano, umetelno izpisano, poudarjeno seriozno književnostjo. Saj vemo, Marcel Proust hoče pokazati, kako lahko nežno čipkanje spomina razveljavi čas, Alberta Camusa zanima, kako živeti v svetu brez smisla, Marguerite Yourcenar se ne more načuditi radikalni tujosti tiste pokrajine, ki ji rečemo preteklost, Annie Ernaux pa si prizadeva izpisati kolektivno avtobiografijo Francije po drugi svetovni vojni. Same velike, pomembne teme, skratka.
No, potem pa je tu Raymond Queneau, v čigar osrednjih delih, v kratkoprozni zbirki Vaje v slogu ter romanu Cica v metroju, je vse lahkotno, nižje pogovorno, neugnano in brezbrižno veselo. Kako neki se je temu navkljub pisatelju uspelo povzpeti na najvišja pobočja francoskega knjižnega Parnasa? – To je vprašanje, ki nas je v pogovoru s francistom dr. Primožem Vitezom zaposlovalo v tokratnem Sobotnem branju, ko smo listali po Cici v metroju, ki jo je že leta 1978 mojstrsko prevedel Aleš Berger, zdaj pa so jo ponatisnili pri založbi Beletrina.

Avtor: Goran Dekleva

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:05
Obvestila

Vsak človek nosi v sebi bogastvo, ki včasih neupravičeno ostane skrito očem drugih. To pomanjkljivost odpravlja oddaja Razkošje v glavi. V njej rišemo portrete zanimivih ljudi, ki morda nikoli niso bili v svetlobi medijskih luči ali pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njihovih življenj. Vsako soboto ob 16.30 na Prvem.

Avtor: Prvi

17:00
Poročila

Upamo, da je to vprašanje samo retorično, pa vendarle je lebdelo v zraku med pogovorom, ki je nastajal za tokratno Pesem v žepu. V središču bosta založba oziroma ustvarjalno polje Celinka in njen festival Godibodi, ki letos že šestnajstič po vrsti predstavlja nove glasbene projekte in izdaje. Z nami se pogovarja glasbenik in skladatelj ter umetniški vodja založbe in festivala Janez Dovč, pogovor pa prepletemo z glasbo nekaterih ustvarjalcev, ki so v preteklih letih sodelovali z založbo in nastopili na festivalu Godibodi: Sounds of Slovenia, Robert Petan, Počeni Škafi, Rudi Bučar, Katice, Lamai, Bilbi, Volk Folk, Elevators in Nula Kelvina.

Avtor: Teja Klobčar

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Ni nam treba iti po španski Jakobovi poti do Compostele, ampak lahko po slikovitih slovenskih krajih odkrivamo slovenski camino, ki ga prehodi vse več pohodnikov. Članici Društva prijateljev poti sv. Jakoba Eva Čeč in mag. Franceska Žumer o drugem romanju v spomin na umrle Jakobove romarje po Preddvorski veji Jakobove poti iz Hraš do Brezij. O duhovnih in fizičnih spoznanjih na večtedenskih romanjih. Kaj ju je potegnilo v svet romarjev, saj sta prehodili vse veje Jakobove poti po Sloveniji ter številne po Španiji in Portugalski.

Avtor: Nataša Lang

Zgodba radovednega vprašaja iz pozabljenega romana.
Pripoveduje: Stanislava Bonisegna.
Napisala: Nina Mazi.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Avtor: Prvi

Oddajo posvečamo trobentaču Dušku Gojkoviću. Duško Gojković je veliko sodeloval tudi z našim orkestrom in z Jožetom Privškom. Skupaj so koncertirali in tudi studijsko snemali. Za oddajo smo izbrali odlomka iz dveh skupnih koncertov, ki ju hranimo v našem radijskem arhivu: Jazz festival Ljubljana leta 1971 ter Zeleni abonma s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija leta 2003.

Avtor: Alja Kramar

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Kratka radijska igra na satiričen način razkriva nepremagljivo moč navade in zapeljive družbe alkoholnih napitkov. Protagonistov vzklik '' Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!'' pa kljub humorni noti daje vedeti, da je alkoholizem pri nas morda bolj razširjena težava, kot bi si upali ali želeli priznati.

Režiserka: Ana Krauthaker
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena opremljevalka: Sara Železnik

Lojze – Zvone Hribar
Jože – Andrej Nahtigal
Natakar – Igor Štamulak
Napovedovalec – Ivan Lotrič
Glasovi – Grega Zorc, Brane Grubar, Sara Železnik, Nina Skrbinšek

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2008

Avtor: Vilma Štritof

23:00
Poročila

Pesnik, pisatelj in dramatik Zdenko Kodrič je lani pri založbi Litera objavil novo pesniško zbirko z naslovom Slovenski Faust. Sinoči. Zbirko sestavljajo štirje cikli, tretji ima naslov Botanični laboratorij. Pesmi v njem so asketske, s kratkimi verzi in občasnimi zvočnimi odmevi, v njih pa ima smrt kar opazno vlogo. Nekaj pesmi iz tega cikla lahko slišite v Literarnem nokturnu.

Avtor literarnega dela Zdenko Kodrič,
režiserka Saška Rakef,
interpret Aleš Valič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Glasbena cesta 2.3.1.5. Dub Pistols: Frontline. Novi album londonske elektronsko punkovske zabavnjaške zasedbe.
https://okopislavertvslo.wordpress.com/2023/06/01/dub-pistols-frontline/

Avtor: Peter Barbarič

Zadnja sprememba: 03.06.2023 02:30:08

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt