Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Iz medijev prihajajo k nam grozljive podobe ljudi po svetu. Še bolj so grozljivi podatki, ki jih slišimo ali preberemo o lačnih, revnih, odrinjenih. Številke znašajo nekaj sto milijonov. Še vedno pa so to brezosebne številke in podatki. Številke jemljejo človeku pogum, da bi kaj storil v svojem življenju. Toda za vsako je obraz človeka. Oh pogledu na otroke in matere, ki so pozabljeni od vsega sveta, se lahko zamislimo. V velemestih v Evropi in nerazvitih deželah sveta ti obrazi z izgubljenimi pogledi in zavestjo, da jih nihče ne opazi, životarijo brez upanje na spremembe. Morda bo kdo rekel, da je življenje krivično. Življenje ni krivično, krivični so ljudje.
Na misel mi prihaja mlado dekle iz glavnega mesta Madagaskarja. V nekem trenutku je oče zapustil družino. Mati in trije otroci so ostali sami brez denarja, brez strehe nad glavo in brez možnosti izobraževanja. Ostali so na cesti, prepuščeni brezbrižnosti ljudi, ki so jih gledali, pa ne opazili. Njihovo življenje je bilo zapisano počasnemu umiranju. A v nekem trenutku se je v njihovo pozabljenost in izgubljenost prikradel žarek upanja. Mama z nekajletnimi otroki nima nobene možnosti, da bi brez denarja omogočila svojim otrokom streho nad glavo in možnost šolanja. Izvedeli so za združenje AKAMASOA (Dobri prijatelji) in se odpravili tja. Sprejeli so jih, jim dali streho nad glavo in otrokom omogočili izobraževanje. Mlado dekle pripoveduje svojo zgodbo, ne čustveno, ampak preprosto hvaležno do ljudi, ki so jim omogočili, da so iz popolne pozabljenosti in zavrženosti spet našli pot v življenje. Sama dodaja grozljivo spoznanje: brez pomoči Petra Opeke in združenja AKAMASOA bi skoraj zagotovo umrli na ulicah glavnega mesta Madagaskarja. Preprost čut za človeka je rešil še eno družino iz začaranega kroga pozabljenosti in brezbrižnosti in ji vrnil človeško dostojanstvo. To se je dogajalo nekje v letu 1995. Upanje, ki je zasijalo v življenju njene družine, poskuša zdaj prinašati tudi drugim otrokom kot učiteljica v šoli združenja AKAMASOA.
Odpreti srce, videti zavrženost in pozabljenost ljudi in s svojimi dejanji prinašati upanje mednje, odstranjuje krivičnost iz življenja. Take ljudi potrebuje današnji svet. Tako bo življenje zaradi dobrih ljudi postajalo manj krivično.

Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstajajo roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najproduktivnejši dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.

Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih vsak dan gostijo ljudi, ki jim pomagajo razjasniti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Oktobra se bo na pomoč v Zambijo za tri mesece odpravila skupina mladih zdravnikov oz. študentov medicine iz Slovenije. Sodelovanje z bolnišnico, ki so jo ustanovili slovenski misijonarji, traja že kakšna tri desetletja.Nedavno se je od tam vrnila mlada zdravnica Nada Tavčar, študentka zadnjega letnika medicine Lana Lah pa je v skupini, ki bo v Nangomo odšla oktobra. Trenutno se s kolegi ukvarja predvsem z zbiranjem sredstev za humanitarno odpravo.

Prehod iz študentskega obdobja na trg dela pomeni zaključevanje določenega življenjskega obdobja in vstop v novo obdobje. Prehod je lahko stresen, spremlja ga stiska z občutki zmedenosti in pomanjkanja nadzora nad novimi okoliščinami. Kakšne so strategije za premagovanje strahov pred negotovo prihodnostjo, kako si lahko pomaga vsak sam? Gostja v studiu Prvega je psihologinja Nina Piberčnik, Nina Piberčnik, magistrica psihologije, z opravljenim strokovnim izpitom iz zdravstvene dejavnosti. Svetuje tudi tistim, ki že imajo delovne izkušnje, pa so se odločili, da zamenjajo službo.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Torkovo dopoldne je rezervirano za različne poglede na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega pogosto sploh ne opazimo. V Intelekti poskušamo skupaj z uglednimi strokovnjaki z različnih področij – gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih – ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Med evropsko turnejo in pred izidom prvenca v Prvi vrsti bo nastopil freekind.: Sara Ester Gredelj in Nina Korošak Serčič.

15-minutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Analize najpomembnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na Kosovu so se razmere v minulih dneh zelo zaostrile, kosovska in srbska stran pa odgovornost za to pripisujeta druga drugi. Tokrat se je zaostrilo po volitvah, ki jih je srbska skupnost bojkotirala, tako da so bili v večinskih srbskih občinah s peščico glasov izvoljeni albanski župani. Ti so nato skušali začeti županovanje kljub nasprotovanju srbskih protestnikov. Iz tujine se slišijo pozivi k ponovitvi volitev, vendar je vprašanje, ali bi bilo tokrat kaj drugače. Kakšno vlogo ima mednarodna skupnost, tudi Evropska unija, na Kosovu in v regiji? Ali si regija sploh še želi tako dolgo obljubljane evropske perspektive? Kakšni so sploh interesi Unije na Zahodnem Balkanu? O tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki.

Gostje:
dr. Mitja Žagar, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Faris Kočan raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Matej Zakonjšek, direktor mednarodne regijske organizacije Prometna skupnost;
Uroš Škerl Kramberger, komentator časnika Dnevnik in nedavni posebni poročevalec s Kosova;
Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz regije.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Rad te imam za šest …
Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Primož Pirnat.
Napisala: Nina Klun.
Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Oddaja je posvečena nedavno umrlemu etnokoreologu Mirku Ramovšu, velikanu na področju pestrega slovenskega ljudskega plesnega izročila.

Mirko Ramovš je bil eden opaznejših slovenskih etnokoreologov, gotovo pa osebnost z zelo bogatim opusom odrskih postavitev slovenskih ljudskih plesov. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal najprej z raziskovanjem slovenske plesne dediščine, nato pa s predstavljanjem le-te v okviru odrskih nastopov folklornih skupin. Svoje življenje je tako rekoč prehodil v koraku ljudskega plesa in pri tem vselej poudarjal svoje življenjsko vodilo:

"Plešite zase, plešite za druge in pazite, kako plešete, da bodo ljudje občutili to, kar čutite vi, ki z veseljem plešete."

Skoraj nešteto zelo premišljenih in domišljenih drobnih parametrov se sestavi ob vizualno bogati, razkošni folklorni koreografiji. Kaj vse se skriva za to umetnostjo, vedo le tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjajo. V teh krogih je bil profesor Mirko Ramovš zelo cenjen in spoštovan. Njegovi 80-letnici v letu 2015 je bila posvečena plesna prireditev v Velenju z naslovom Polka je ukazana, na kateri je dvanajst folklornih skupin plesalo in predstavilo etnokoreografske slike iz opusa Mirka Ramovša. V spomin in zahvalo raziskovalcu jih tako znova predstavljamo v sklopu oddaje.

V kolažu songov in dialogov se prepletajo zgodbe in dogodivščine posameznikov, tako ali drugače povezanih z železnico. Dinamična in duhovita vožnja z vlakom nam pokaže, da se v daljo ne vrte le kolesa, temveč tudi stvari in ljudje.

Režiser je Janez Jemec,
dramaturg: Slavko Jug,
tonski mojster: Milan Krajnc,
avtor izvirne glasbe: Werner Ussar.

Igrali so: Milena Muhič, Anica Veble, Anica Sivec, Marjan Bačko, Peter Ternovšek in Rado Pavalec.

Posneto v studiih Radia Maribor februarja 1984.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji bomo slišali skladbe Copy (Tone Janša), Tarska Vala (Janez Gregorc), Moj dilbere (narodna/Jože Privšek), Heart of Stone (Bernard Butler/Jonathana Jeremiah) in Dotik (Lojze Krajnčan).

Pesnik Gregory Woods se je rodil leta 1953 v Egiptu, odraščal pa je v Gani. Diplomiral je iz angleške in ameriške književnosti. Po opravljenem doktoratu je poučeval in predaval, leta 1998 pa je bil imenovan – to je bilo prvo tovrstno imenovanje v Združenem kraljestvu – za predstojnika katedre za gejevske in lezbične študije na Nottingham Trent University.
Glavna področja Woodsovega akademskega zanimanja so gejevska in lezbična književnost 20.stoletja, povojni gejevski in lezbični film ter kulturne študije.
Gregory Woods je objavil osem pesniških zbirk in pet esejističnih knjig. Njegova poezija je v prostem verzu, pa tudi v strogi metrični obliki. Nekaj Woodsovih pesmi je v slovenskem prevodu izšlo v antologiji sodobne evropske gejevske poezije Moral bi spet priti (ŠKUC-Lambda), pesmi za Literarni nokturno pa so iz njegove najnovejše pesniške zbirke Zapisi o spodbujanju k molku. Prevedel jih je pesnik in prevajalec Milan Šelj.

Avtor literarnega dela: Gregory Woods,
prevajalec Milan Šelj,
režiserka Saška Rakef,
interpret Aleš Valič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.