Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 13.6.2023

00:00
Poročila
01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Avtor: Stane Kocutar

05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Svetopisemska knjiga o trpečem Jobu dokazuje, da je Sveto pismo kot najbolj božanska knjiga hkrati tudi najbolj človeška. Težko je toliko trpeti, še težje pa je kljub temu verjeti, da je Bog ljubezen. Gregor Veliki je zapisal: »Če Job ne bi trpel, bi ostal neznan. Njegovo trpljenje je razširilo prijeten vonj o njem. Kadila ne moremo duhati, dokler ga ne zažgemo. Tako se tudi sladki vonj trpečih razširja le zaradi njihovega trpljenja.«
Job je ideal svetopisemskega pravičnika. Bil je moralno neoporečen človek z najglobljo vero na zemlji, božji biser. Modri judovski filozof je zapisal, da je satan dobil dovoljenje od Boga, da preizkusi Jobovo vdano zaupanje v Boga. Po navadi mislimo, da je satan v peklu. Pisec Hal Lindsey je zapisal drugače: »Ne sprenevedajte se. Satan je živ in zdrav na planetu Zemlja.« Job je izgubil vse, a vseeno ni izustil niti besedice proti Bogu, čeprav je satan trdil, da bo po vsem tem Boga preklinjal. Gre za opis zaupanja v Boga in hkrati za boj z njim, ko hkrati vpijemo: »Bog, reši me Boga!«
Job je postal laboratorijski model najtežjih vprašanj o trpljenju. S tem ko je Bog zlodeju dopustil, da preveri Joba, se je pravzaprav izpostavil tveganju in preverbi samega sebe. Ta preizkus je bil odločilnejši za Boga kot za Joba. Bog je stavil vse na eno samo karto, na Jobovo vero zaupanja vanj. Vsak trpeč vernik je sramotna klofuta hudiču in največje priznanje, adut za Boga.
Mislim, da današnje teološke komisije Jobove knjige ne bi uvrstile v kanon Svetega pisma, ker je videti, kot bi šlo za božji spodrsljaj. Nenehno se sprašujemo, zakaj se človeštvo potaplja v morju krvi in solza. Bog na Jobova vprašanja ni odgovoril, ampak mu je pokazal svojo vsemogočnost in modrost. Srečanje s takim Bogom je Joba spremenilo. Edini odgovor, ki ga je zvedel, je, da je trpljenje skrivnost. Tako kot je skrivnost tudi Bog sam. Kdor bi znal odgovoriti na vprašanje glede trpljenja, bi znal odgovoriti tudi na vprašanje glede Boga. Martin Luter je rekel: »Samo Bog naj bo Bog!«
Bog je v trpljenju Joba preizkusil, Job pa je v trpljenju Boga srečal. Jobovi prijatelji so govorili o Bogu, Job pa je raje govoril Bogu. Job je postal največji učitelj duhovnosti vseh časov. Edini odgovor na divje krike trpljenja je: »Verujem v Boga, tudi ko je Bog tiho.« Ta napis je bil najden v neki judovski kleti v Kölnu v obdobju nacizma.

Avtor: Daniel Brkič

06:00
Poročila

Pretekli vikend smo zaznamovali mednarodni dan "angažiranega pletenja". Kaj angažirano pletenje sploh je, se verjetno sprašujete. Gre za prekrivanje, okraševanje oziroma oblačenje urbanih mestnih elementov v pisane volnene izdelke. Za nekakšno urbano umetnost, podobno grafitiranju. Namen pa: ozaveščanje o pomembnih temah. Več v Torkovem kvizu!

Avtor: Darja Pograjc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V naslednjih minutah boste spoznali Venezuelko Danielo del Pilar Hočevar Aguilera. V Novem mestu, kjer živi od leta 2019 naprej, se je z njo pogovarjala Nataša Rašl. In izvedela, zakaj tisti »Hočevar« v njenem priimku ter kaj imamo Slovenci v krvi v primerjavi z Venezuelci, pri katerih je temperamentnost na prvem mestu.

Avtor: Nataša Rašl

"Silvio Berlusconi je bil koncentrat vsega, kar danes upravlja družbo sodobnih demokracij: denarja, medijskega vpliva in politične moči," pravi Mojca Širok, ki bo gostja tokratne epizode Ob osmih. O Berlusconijevi dediščini se bo z njo pogovarjal Matej Hrastar.

Avtor: Prvi

Vsak delavnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
13. junija leta 1986 je umrl ameriški klarinetist in začetnik svinga Benny Goodman. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in se v glasbeno zgodovino zapisal kot eden najboljših džezovskih klarinetistov, kot kralj svinga in kot vodja prvega orkestra, v katerem so v času rasnega razlikovanja igrali tudi temnopolti glasbeniki. Za dober dan pa skladba Let's do it v izvedbi orkestra Bennyja Goodmana in Peggy Lee.

Avtor: Anja Rupel

08:30
Radiosfera

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Avtor: Prvi

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

Mediacija je prostovoljen, hiter, zaupen in učinkovit način reševanja sporov. Kako potekajo družinske in potrošniške mediacije? Kako opredeliti svoje lastne slabosti in nasprotnikove prednosti v mediacijskem postopku? Kako sta zagotovljeni nepristranskost in neodvisnost mediatorja? V torek po deveti na Prvem bo naša gostja višja sodnica svetnica in podpredsednica Društva mediatorjev Slovenije magistrica Gordana Ristin.

Avtor: Bojan Leskovec

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Alja Kramar

10:00
Poročila

Tehnološki preskok, ki ga predstavljajo veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, in druge oblike generativne umetne inteligence, bo imel daljnosežne in izjemno globoke učinke na celotno družbo. Glede tega se strokovnjaki strinjajo. Kakšni konkretno ti učinki bodo, je mnogo manj jasno. Nedvomno se bo cela paleta t. i. intelektualnih poklicev temeljito spremenila, veliko jih bo tudi izginilo. Zagotovo so se povečale tudi možnosti za manipulacijo in zlorabe, pa tudi za nadaljnjo fragmentacijo družbe in razslojevanje. Pričakujemo pa lahko tudi učinke, ki se jih v naprej ne da napovedovati.
Kako torej uporabljati in regulirati tehnologijo, ki se razvija hitreje, kot jo lahko dohajamo, je bilo v središču razprave, v kateri so sodelovali: dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI in sopredsedujoča delovni skupini za upravljanje podatkov pri Global Partnership on Artificial Inteligence; dr. Nina Cvar, raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko in docentka na oddelku za sociologijo kulture Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; filozof, sociolog kulture, heker in še kaj Filip Dobranić z Inštituta Danes je nov dan ter prof. dr. Aleš Završnik, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Avtor: Nina Slaček

11:00
Poročila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Visokošolski sindikat zaradi nezadovoljstva s potekom plačnih pogajanj nadaljuje stavko. Na vseh treh javnih univerzah - v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem - tako danes ni predavanj, izpitov, kolokvijev in zagovorov zaključnih del, zaprta so tudi vrata knjižnic in referatov. Visokošolski delavci, ki stavkajo, so se zbrali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je potekal osrednji stavkovni shod.

Ostali poudarki oodaje:

Premier Golob na obisku na Dunaju izrazil pričakovanja o ukinitvi nadzora na slovensko-avstrijski meji
Sloveniji se obeta dodaten sedež v Evropskem parlamentu
V kraško-brkinskih občinah s prvim julijem višji zneski na položnicah za vodo

Avtor: Prvi

Drugi poudarki iz oddaje:
-V prihodnjih dveh letih naj bi na Obali zgradili 12 večstanovanjskih stavb s skupno podzemno garažo
- Bili smo v Sodražici, kjer predstavljajo čare lesa, ter na Krasu, kjer je vse nared za festival kamna
-Na slovenski planinski poti v 70 letih našteli več kot 11 tisoč planincev

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Neskončni zastoji na cestah so, kot kaže, postali del vsakdana in ne le turistične sezone. Že dolgo ne povzročajo samo nevšečnosti in slabe volje voznikov, ampak ovirana mobilnost in slaba pretočnost povzročata veliko okoljsko in gospodarsko škodo. Kaj je šlo narobe v prometni politiki, se sprašujemo. Je največja težava ljubljansko prometno vozlišče z več kot 170 tisoč delovnimi migracijami, opravljenimi po večini z osebnimi vozili, saj je javni prevoz nekonkurenčen? Je vsaj začasna rešitev tretji avtocestni pas (na Primorki in Štajerki)? In kje je rešitev za naraščanje tovornega prometa? O dolgoročni, trajnostni prometni strategiji ter o nujnih ukrepih za danes in jutri voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki.

Gostje:
Andrej Rajh, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo;
Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo;
Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS;
Gregor Ficko, direktor GZS Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala.

Avtor: Alenka Terlep

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Kaj vse bo doživela na Zemlji, ko jo bo tja poslal Veter?
Pripoveduje: Ivan Rupnik.
Napisala: Inge Hermann.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Avtor: Prvi

V oddaji zabredemo v svet Êdne, štajersko-prekmurske skupine, ki se v svojem glasbenem ustvarjanju opira na presunljivo besedilno povednost ljudskih pesmi iz Prekmurja in Porabja. Prek njihovega novega albuma Slove rdeče in v pogovoru s Tjašo Cigut, Jasmino Dajčman, Blažem Korezom, Luko Ščavničarjem ter Luko Sraka, člani Êdne, odstiramo, kako skupina unikatno postopa na sicer bogatem polju glasbenega poustvarjanja ljudskega. Kaj je tisto, kar ljudskega v njihovih stvaritvah ostane, kaj je avtorsko in kako skupina prek samosvoje zvočne slike pričara ljudski čar, smo člane Êdne povprašali na topel junijski popoldan tik pred njihovim koncertom na 16. izvedbi festivala sodobne avtorske in ljudske glasbe Godibodi.

V oddaji poslušamo Êdno in njihov novi glasbeni album Slove rdeče. Izdan je bil pri Agenciji Celinka.

Avtor: Matej Mali

21:00
Poročila

Radijska komedija v okviru grozeče ločitve problematizira potrošniško družbo, v kateri so zamenljive ne le stvari, temveč tudi ljudje. Avtor se znotraj humornih zapletov v sredici ukvarja predvsem z notranjim ravnovesjem posameznika, ki je pogost motiv njegovega literarnega opusa.

Režiser: Mario Uršič
Dramaturginja: Nataša Sosič
Tonski mojster: Bruno Zennier

Ludvik Ropotec – Anton Petje
Ludvikova žena – Miranda Caharija
Vinko Železnik – Vladimir Jurc
Odvetnik – Tone Gogala
Marta – Lučka Počkaj
Rudi – Andrej Pisani

Posneto v studiih Radia Trst A februarja 1986

Avtor: Vilma Štritof

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V oddaji poslušamo skladbe Nič ne vem (Ati Soss), Ples v dežju (Bojan Adamič), Trikot (Jože Privšek), But I Like Blues (Jan Sever/Tadej Tomšič), Somerset's demolition (Emil Spruk) ter Kontra Alba (Jani Kovačič/Igor Lunder).

Avtor: Alja Kramar

23:00
Poročila

Pesnik, publicist, socialni aktivist in partizan Kočo Solev, znan predvsem pod psevdonimom Racin, se je rodil 22. decembra 1908 v Velesu. Bil je samouk in še kako dejaven v komuniističnem gibanju, zaprt, tudi v taborišču za politične kaznjence v Ivanjici, med vojno pa so ga internirali bolgarski okupatorji. Po vrnitvi iz internacije se je pridružil partizanom in padel 13. junija 1941 na planini Lopušnik v Zahodni Makedoniji, je zapisal dr. Aleksander Spasov v svoji spremni besedi k izboru Racinove poezije v ugledni zbirki Lirika založbe Mladinska knjiga. Tako kot je bil Racin predan socialnemu in revolucionarnemu boju, je tudi kot pesnik upesnjeval socialno tematiko s smislom za zvočno podobo poezije. Ob 100. obletnici Racinove smrti lahko v Nokturnu slišite nekaj njegovih značilnih pesmi. Nikar ne zamudite.

Avtor literarnega dela: Kočo Racin,
prevajalec: Mile Klopčič,
prevajalec: Ivan Minatti,
režiser: Klemen Markovčič,
interpret: Urban Kuntarič,
mojster zvoka: Urban Gruden,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
urednik oddaje: Marko Golja.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Zadnja sprememba: 13.06.2023 13:15:05

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt