Ko ne veš, kaj ti je v življenju treba storiti, se prepusti Bogu.
Izroči se njegovi modrosti, Božjemu spoznanju, ki prebiva v duhu Vsemogočnega.
Ko ne veš, od česa boš živel, računaj na Njegovo pomoč.
Vedno pride, pa čeprav ob pozni uri.
Ko ne veš, kako bi poskrbel za potrebe najbližjih, delaj dobro in bodi vedrega srca.
Ne odlašaj opravil, a bodi notranje svoboden, neobremenjen.
Jezus namreč ve, kaj potrebujemo, tudi če še nismo prosili ali tega ne znamo storiti.
Svojih nikoli ne odpusti lačnih, tudi če nam pošilja preizkušnje.
A sleherna stiska gradi človeka in ga dela, ko jo premaguje, lepega v očeh dobrega Boga.
Ko ne veš za pravo pot, se vprašaj, kaj bi storil Odrešenik, ko bi se moral odločati.
Najpogosteje je odgovor na dlani, a ga iščemo drugje.
Ko ne veš, katerim prerokom bi sledil, stavi na Božjo besedo.
Je preverjena, stoodstotna in domuje v templju bistva.
Znal se boš odpovedati graditeljem minljivega veka.
Ko ne veš, kako bi se postavil za resnico, odvrzi breme strahu.
Povej tako, kot je, tudi če te v zasedi pričakajo nabrušeni noži.
Jezus namreč spoštuje pogum, ki nastaja iz odkritosrčnosti.
Ko ne veš, ali bo tvoja ljubezen obstala, vedi, da samo ljubezen nikoli ne mine.
Kajti ljubezen so temelj, zid in ostrešje duhovnega doma, katerega prebivalci smo vsi.
Ko staviš nanjo, si vedno na varnem, tudi če nemara živiš v senci zavrženosti.
Saj se ne sprašuje, kaj bo prejela, pač pa samo, kaj bo dajala.
Ko ne veš, ali Bog obstaja, se ozri na umetnine človeštva.
Večina jih je v znamenju hvalospeva Večnemu.
Človek ne bi znal ustvarjati lepote, nič presunljivo veličastnega, umetnine torej, ko bi živel v zmoti.
Avtor: Peter Millonig
