Na nočni obisk v naš koprski studio nocoj pride Jan Baruca, ki je na slovenski glasbeni sceni že več kot dve desetletji prisoten kot producent, aranžer, avtor in glasbenik. Ustvarjanja glasbe si ne predstavlja brez povezovanj. Do zdaj je sodeloval že z mnogimi glasbeniki: skupina Gedore, Gregor Ravnik, Lea Sirk, Moya, Rudi Bučar, Faraoni in drugi. Na pogovor, v katerem se bo vse vrtelo okoli glasbe, ga je povabila Anita Urbančič.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Današnji lokalni junak je kamniški ilustrator Ivan Mitrevski. Stripovski ustvarjalec, ki je s svojim delom v zadnjih letih močno zaznamoval Kamnik in ga skupaj s sodelavci že oblikoval tudi v svojevrstno središče te umetnosti . Mnogi ga poznajo predvsem po njegovih knjigah za otroke in mladino, njegov novi strip Nevidna življenja pa se loteva precej resnejše tematike - kršenja delavskih pravic, diskriminacije in izkoriščanja, kot jih je imenoval, nevidnih delavcev. Štiri mesece je poslušal zgodbe v Delavski svetovalnici, ki je prav na njegovo pobudo dve leti delovala tudi v Kamniku, in zgodbe delavcev, ki so se odločili upreti teptanju svojih pravic, prelil v strip. Današnjih lokalnih junakov je torej več. So Vesna, Alija, Mario, Vera, Mirjana, Husein in drugi, ki so se uprli izkoriščanju, in je Ivan Mitrevski, ki jim je dal glas in njihove zgodbe zapisal in poslal v svet.

V svetopisemski Četrti Mojzesovi knjigi, imenovani tudi Numeri, lahko zasledimo zgodbo o vidcu Bileamu in oslici, ki se mu na poti upre in ne želi več nadaljevati poti. Oslica namreč pred seboj vidi angela, ki pa ga njen lastnik nikakor ne opazi. Bileam se zelo razjezi in začne ubogo žival tepsti. Zgodba se nadaljuje precej neverjetno: »Tedaj je Gospod odprl oslici usta in je rekla Bileamu: 'Kaj sem ti storila, da si me že trikrat pretepel?' Bileam je rekel oslici: 'Ker se norčuješ iz mene. Če bi imel pri roki meč, bi te pri priči ubil.'«

Pripoved o Bileamovi oslici je ena najbolj komičnih in simpatičnih v Svetem pismu. Videc Bileam je pretkan mož, ki ga precej zanima dober zaslužek. Vsekakor bi rad prišel do Izraelcev, ki prihajajo iz puščave, in jih preklel, saj mu je to naročil lokalni kralj in mu za to obljubil precej bogato nagrado.

Na vse načine poskuša priti v bližino Izraelcev, a se mu oslica, na kateri jezdi, upre. Končno Bog celo omogoči oslici, da spregovori. Bileam spozna svojo zmoto in proti vsem pričakovanjem blagoslovi novo ljudstvo, namesto da bi ga preklel.

Zgodba nam sporoča, da Bog govori velikokrat in na veliko načinov. Nihče si ne more domišljati, kot kralj v zgodbi, da ga lahko utiša, ali pa si po drugi strani lastiti izključne pravice, da sliši njegovo besedo.

Ljudje me še vedno pogosto sprašujejo o mojem klicu v duhovniški poklic, kot temu pravimo. Vedno znova pojasnim, da ta ‘klic’, ni prišel v obliki zamolklega glasu ostarelega gospoda od nekod zgoraj, ki bi klical: »Robi, Robi, hodi za menoj!« Verjamem, da se je moja pot oblikovala prek številnih ljudi, mnogih molitev, pogovorov in dogodkov, ki so me usmerjali, da sem danes duhovnik.

Zgodba o Bileamu in njegovi oslici nas lahko vse uči, da se da slišati Boga šepetati tudi v oslicah, ki rigajo. Naša naloga je le, da dobro napnemo ušesa za vse glasove, naj bodo še tako nenavadni in nepričakovani. Drugačna pričakovanja ali celo pohlep pa lahko, kot se je zgodilo Bileamu, take glasove, ki nam pomagajao odkrivati naše lastno poslanstvo, zaduši. Zato prisluhnimo glasovom in znamenjem, ob katerih lahko spoznavamo, ali smo na pravi poti ali pa je morda čas, da v križišču skrenemo drugam.

Svet brez računalnika si danes kar težko zamislimo, kajti ravno ta nam pomaga pri izvrševanju takih in drugačnih nalog, hkrati pa je naš zvesti pomočnik pri pisanju dolgih ali kratkih besedil. A še preden se je človeštvo zastrmelo v belino elektronskega lista na zaslonu, so ljudje svoja razmišljanja in pisateljske spretnosti dokazovali ob pisanju na prav poseben stroj. Z otroki z OŠ Veliki Gaber smo odpotovali v ne tako davno preteklost in obudili spomin na pisalne stroje, ki jih še danes zalotimo pri zasluženem počitku v marsikateri hiši. Ali bi se najmlajši znašli, če bi morali domače naloge napisati na pisalni stroj? Odgovor izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!, ki jo je pripravila Sara Medved.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Valuto lahko zapišemo na več načinov: z besedo, tričrkovno valutno oznako ali simbolom. Kako med naštetimi izbrati ustrezen zapis? Kako zapisati besedo evro? S črko »u« ali črko »v«? In kako zapisati simbol za evro – stično, brez presledka ali nestično oziroma s presledkom med številko in oznako? Odgovore je tokrat poiskala Darja Pograjc.

Evropski teden mobilnosti nas vabi naj za svoje poti izberemo katerega izmed bolj trajnostnih načinov mobilnosti. Kakšna pa so njihova jutra, kaj je novega v tretjem razredu in kaj vse vidijo na poti v šolo - tudi to nam bodo povedali tretješolci Mila, Jadran, Gašper, Ava, Mija, Filip, Nikolaj, Neja in Jure iz ljubljanske Osnovne šole Prule. Kakšna je pa vaša pot v šolo? Uporabite domišljijo in si izmislite kakšen izum, s katerim bi se dalo premikati, ne da bi onesnaževali okolje! V Velenju pa je Pikin festival slavil otroško ustvarjalnost in igrivost ter obrnil čas na glavo, saj je potekal pod sloganom Časovni stroj …

Nacionalni mesec skupnega branja poteka med 8. septembrom in 8. oktobrom, katerega cilj je predvsem promocija projektov za spodbujanje branja in bralne pismenosti ter medgeneracijsko branje. Predvsem pa želijo mladim približati literaturo. Zato bomo tudi oddajo Hudo namenili branju. Z mladimi bralkami in bralci bomo odkrivali njihov pogled na svet literature in iskali odgovore na vprašanje, kako branje približati vrstnikom.

Oddaja s športnimi izzivi in nasveti, s katerimi bomo s sogovorniki s Fakultete za šport poskrbeli za športno dejavnost mladih in zdrav življenjski slog. Mi smo Hudo športni! Pa vi?

V današnjem Kulturomatu bomo raziskovali bonton. Zanimalo nas bo, kaj bonton pravzaprav je, kako je nastal in kaj bonton sploh pomeni. Raziskali bomo, kaj so to, vrednote, kaj pomeni družba in kako se bontona lahko naučimo. Za vse odgovore nam bo v pomoč magistrica mednarodnih in diplomatskih študij Simona Lečnik Očko.

V Hudi muski bomo tokrat nekaj besed namenili znanim piscem besedil, ki so sooblikovali podobo zlate dobe Slovenske popevke.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V oddaji Morje in mi boste slišali skrb vzbujajoče ugotovitve raziskovalcev Morske biološke postaje Piran, ki spremljajo temperaturo morja. O vročinskem valu na njegovem dnu poročajo. Školjkarji so obupani, klapavic ni več. Ultramaratonskega plavalca Martina Strela smo pospremili na kratkem plavanju, kjer je s soplavalcem in ekipo opozarjal na problem mikroplastike v morju. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle

V Knjigi odhodov Velibor Čolić nadaljuje popisovanje svojega slikovitega priseljenskega življenja v Franciji, kamor je iz Bosne prebegnil med vojno na začetku 90-ih let, potem pa tam povsem iz nič in brez vsakega začetnega znanja francoščine ustvaril uspešno pisateljsko kariero. Avtobiografski roman, ki je pred kratkim izšel pri založbi Goga, je poln zakotnih pariških ulic, obstrancev, manualnega dela, beznic, alkohola in osamljenosti, po drugi strani pa tudi razmislekov o življenju, humorne distance do samega sebe ter vztrajne želje po pisanju. Za tokratno Sobotno branje nam je Knjigo odhodov pomagala predstaviti prevajalka Ana Barič Moder.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ko smo otroci, imamo, kot pravi pripovedovalka in pisateljica Špela Frlic, oblečen plašč nedolžnosti, ki ga je potrebno kmalu odložiti. O tem, kakšne ljudi ima rada, kako prisluhne otrokom, malih tveganjih, neustrašnosti in drugem v oddaji Razkošje v glavi. Z letošnjo prejemnico literarne nagrade večernica se je pogovarjala Magda Tušar.

Sanje o ustvarjanju glasbe so štiri najstnike iz Zreč pred leti združile v bend, jih nato odpeljale vsakega na svojo profesionalno glasbeno pot in po desetletju spet povezale v želji, da posnamejo avtorski album. Vokalist, kitarist in avtor Janez Skaza, klaviaturist Samo Jezovšek, baskitarist Tomaž Dolžan in bobnar Matjaž Skaza nam kot skupina Petsto metrov predstavljajo »Telo«. Rdeča nit albuma je ljubezen, ki na izrazito neposreden, vsakdanji, a nikakor ne banalen način v celoto poveže vseh deset zvrstno pisanih pesmi. O albumu nam v Pesmi v žepu spregovorita brata Janez in Matjaž Skaza.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Na Gornjem Seniku, na hribu Grebenšček, v Porabju naši rojaki pripravijo vsakoletno bogoslužje na prostem. Letos sta poleg slovenskega duhovnika Ferenca Merklija, nekdanjega gornjeseniškega župnika, ki odhaja na študij v Rim, somaševala še Tibor Tóth in Dejan Horvat. Župnik Dejan Horvat, ki prihaja med Slovence v Porabju iz Prekmurja, premišljuje o duhovni oskrbi rojakov v Porabju, njihovih vezeh z matico.

In to vsako soboto!
Pripoveduje: Ljerka Belak.
Napisala: Manka Kremenšek Križman.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Alan Lomax je bil eden največjih zbiralcev ljudske glasbe in dobitnik ameriškega državnega priznanja na področju umetnosti [Presidential Award for the Arts], njegov oče, John A. Lomax, pa je bil prvi opaznejši zbiralec ameriške ljudske glasbe. Sad njunega sodelovanja sta knjigi Our Singing Country ter Folksong USA, ki še danes sodita med najvznemirljivejše in najobsežnejše zbirke ameriških pesmi. O Lomaxu ste v naših oddajah že slišali, tokrat pa bo tekla beseda o terenskih posnetkih Alana Lomaxa iz leta 1959. Alan Lomax je zapustil Harvard in sledil očetu, ki je snemal glasbo ob reki Brazos in na zaporniških kmetijah, sam pa se je odpravil v North Woods in New Orleans, v Mehiko in na Haiti, prvi je preučeval britansko, špansko in italijansko popularno glasbo ter za založbo Columbia Records zbiral posnetke iz Svetovne knjižnice ljudske glasbe [World Library of Folk Music]. Že kot dvajsetletnik je prevzel arhive ljudskega izročila v Kongresni knjižnici. Sicer pa je pisal tudi scenarije za radio, produciral dokumentarne oddaje za domače in tuje radijske hiše, snemal plošče in baladne opere z novo generacijo pevcev folka, in mnogi izmed njih so uspeli prav zaradi sodelovanja z Lomaxom. Od leta 1950 je skoraj nepretrgoma delal za BBC; pošiljal jim je posnetke in ustvarjal ter pisal radijske programe in oddaje. Vabimo k poslušanju posnetkov, ki jih je Alan Lomax naredil leta 1959 za založbo Atlantic. Gre za ene prvih stereofonskih terenskih posnetkov v zgodovini etnomuzikologije. Želimo vam prijetno poslušanje.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Tokrat o tem, kako dobra in uspešna žetev soli bo …

Režiser – Klemen Markovčič
Tonski mojster – Nejc Zupančič

Pripoveduje – Lea Cok

Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2017

Latvijska pisateljica Inga Abele se je rodila leta 1972 v Rigi. Leta 2006 je bila gostja mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Dve leti pozneje smo v slovenščini dobili njeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Tihožitje z granatnim jabolkom v prevodu Maje Kraigher, sicer pa je tudi avtorica treh romanov in več dramskih besedil.

Prevajalka: Anja Uršič,
interpret: Željko Hrs,
režiserka: Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar,
tonski mojster: Matjaž Miklič,
urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman,
leto nastanka: 2006.

Glasbena cesta 2.3.1.5. D. K. Harrell: The Right Man. Album prvenec mladega bluzovskega presenečenja letošnjega leta. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2023/09/14/d-k-harrell-the-righ-man/