Nočni program po polnoči prinaša pogled na zabavno stran slavnih. Anekdote, zbrane v knjigah Smeh stoletij Slavka Krušnika, so replike, katerih nadaljevanje bomo nadgradili z vašimi odzivi, poslušalke in poslušalci. Bodite tudi vi del nočnega programa, ki ga bo vodila Lucija Grm.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Francoski pisatelj Antoine de Saint Exupéry je med drugo svetovno vojno, leta 1943, izdal danes znamenito knjigo Mali princ. Leto pozneje je v neznanih okoliščinah za zmeraj izginil med opravljanjem izvidniške letalske naloge v Franciji. Danes s svojo novelo o princu, ki išče lepoto in ljubezen, živi v srcu marsikaterega prebivalca planeta. Toda kaj pomeni »prebivati v srcu nekoga« in kaj je hotel pisatelj povedati, ko je lisici v svoji pripovedi Mali princ dal izreči besede: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem, bistvo je očem nevidno«?
Marsikdo si želi, da bi srečo lahko ujel v dlan, drugi misli, da jo je, ko prisegajo na kopičenje materialnih dobrin in ugodje. Toda v obilju materialnega sveta in ob bombardiranju reklamnih digitalnih sporočil pozabljamo, da sreča, resnica, ljubezen niso nekaj fizičnega, nekaj, kar se da otipati, okusiti, slišati, vonjati ali videti. Pozabljamo torej, da za pojavi in predmeti, ki jih lahko zaznavamo s svojimi čutili, obstaja za človeka veliko pomembnejši svet.
Kdor hoče videti resnico, mora najprej čutiti ljubezen v srcu, sporoča avtor Malega princa. Samo s človeškim razumom in zazrtostjo v veličino lastnih misli in domislic se ne da spoznati ne sveta ne nas samih. Pomembna so človeška čustva. Čustvo pa je vedno obrat k temu, kar nas kot posameznika presega, obrat k drugemu, odnos do drugega, to, kar danes pogosto imenujemo empatija. Šele ko boš drugemu odprl srce, boš vedel, kakšen je vonj in okus stvari, ne obrnjeno. Šele ko boš začutil ljubezen do drugega, boš lahko videl lepoto in dobroto in to spoznanje prinašal tudi drugim.. Šele z žrtvovanjem za drugega, kakršno je bila ne nazadnje tudi tvegana pisateljeva vojaška letalska naloga med drugo svetovno vojno in kakršno je potrebno, da pomagamo prizadetim v nedavni vodni ujmi, odkriješ svoje bistvo in bistvo prebivanja človeka v svetu. Religija je tako zelo pomembna, ker človeka opominja, naj bistva ne išče v sebi, ampak najprej v drugem, skritem, nedoumljivem, presežnem, neotipljivem in neimenljivem; nikakor ne v materialnem: naj ga išče tudi s srcem, ne samo z razumom.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Poleg Postojnske jame turisti v Sloveniji največkrat obiščejo Ljubljanski grad. Kdaj ste ga obiskali zadnjič? Če ga želite spoznati na nekoliko drugačen način, vas danes z oddajo Pod pokrovko vabimo na Kulinarični časovni stroj. Tega na Ljubljanskem gradu pripravljajo za zaključene družbe – produkt je priljubljen kot teambuilding – ali posameznike, ki se lahko prijavijo na razpisane termine. V dobrih dveh urah udeleženci na privlačen način spoznajo zgodovino Ljubljane in gradu, ob tem pa v kar šestih hodih okušajo jedi, ki so jih na tem prostoru servirala različna zgodovinska obdobja. V Kulinarični časovni stroj stopa Andreja Čokl.

Medtem ko se že dneve vse močneje trese stolček ministrice za javno upravo Sanje Ajanovič Hovnik, je zdaj slišati namige, da bosta morala vladne vrste zapustiti dva druga ministra: Irena Šinko in Uroš Brežan. V istem dnevu smo izvedeli, da je kandidatka za ministrico za zdravje državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel. Politični tornado v tokratni epizodi Ob osmih z Jolando Lebar analizirata Tomaž Celestina in Andraž Zorko.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Minilo je leto, odkar je v 91. letu starosti umrla ameriška pevka kantrija Loretta Lynn. Poslušajmo jo v skladbi This old house.

V ponedeljek, 2. oktobra, so se po počitnicah na fakultete vrnili ali vanje prvič zakorakali študenti. Da bi si osvežili spomin in obenem preverili, kakšno je življenje v študentskih domovih, smo pred mikrofon povabili študente z Univerze v Ljubljani. Gostje tokratne Radiosfere so Tina Predan, Žan Gimpelj in Jure Andolšek.

Oktober je mesec požarne varnosti, ki se mu v oddaji Svetovalni servis tradicionalno pridružujemo tudi na prvem programu. Gost oddaje bo tokrat Dejan Jurkovič, predsednik Komisije za preventivo pri GZS. Spregovoril bo o preventivni dejavnosti v gospodinjstvu ter o različnih ukrepih in postopkih, s katerimi lahko doma preprečimo požar ali nesrečo z nevarnimi snovmi. Pokličite nas med oddajo ali nam zastavite vprašanje na posebnem obrazcu na naši spletni strani.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Robert Carotta, zdravnik kirurg, vodja urgence v splošni bolnišnici Jesenice, je tudi svetovalec poveljnika poveljstva sil pri Slovenski vojski. Po avgustovskih katastrofalnih poplavah je bil kot uniformirani zdravnik štiri dni v Črni na Koroškem, tudi ob množični zastrupitvi z ogljikovim monoksidom. Takrat je bilo odločilno usklajeno sodelovanje vojske in koroških reševalnih služb: zdravstva, gorskih reševalcev ter vseh preostalih. Med obsežnim izbruhom covida je bil koordinator za posteljne kapacitete, saj je primanjkovalo postelj za namestitve pacientov. To je bil nepredvidljiv čas za vse, nova izkušnja za zdravstveni sistem, pa tudi zanj osebno. Politika ga ni nikoli zanimala, v začasnem prehajanju zdravnikov v politiko in vračanju v zdravniške vrste pa ne vidi ničesar slabega.

V najstarejšem slovenskem mestu obeležujejo 130-letnico Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Gre za tretjo najstarejšo tovrstno ustanovo pri nas – za Ljubljano in Celjem - ki se med drugim ponaša s štirimi zbirkami nacionalnega pomena, pri čemer sta bili nedavno prenovljeni zbirki historičnih glasbil, letos pa še zbirka orožja na ptujskem gradu.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki oddaje:
Ob svetovnem dnevu starejših v Mariboru opozarjajo na infrastrukturne težave starejših in na različne oblike nasilja
V Bertokih danes slovesno zaznamujejo obnovo enote Vrtca Koper.
Za slovenskimi vinogradniki je zahtevno leto, v Brdih in Vipavski dolini je skoraj vse grozdje že potrgano
Na Cerkniškem polju se je te dni pojavil nenavaden gost, ptič vrste klavžar, ki je v Sloveniji uradno izumrla že pred štirimi stoletji

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Po državi se je po ujmi sprožilo okoli 10 tisoč zemeljskih plazov, daleč največ doslej. Jeseni, ko se bo zemlja še bolj napojila, lahko pričakujemo še dodatne plazove. Večina sicer ni ogrožajočih, ponekod kot denimo v Strugah pa je naselje ogroženo in krajani še vedno čakajo odgovor, kako bo z njihovimi domovanji. Ali naj se lotijo sanacije ali bo potrebna nadomestna gradnja? Kdaj bo znana odločitev in kdo bo poravnal izjemno visoke sanacijske stroške, ki lahko celo presegajo stroške preselitve? Kako se lotiti sanacije plazov po državi, da bo ta pretehtana, dolgoročno vzdržna, da bomo upoštevali stroko in prostorsko načrtovanje prilagodili naravi? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti:
Ervin Vivoda - vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor
Miloš Bavec- Direktor Geološkega zavoda Slovenije in član vladnega sveta za vode
Klavdij Strmčnik- župan občine Luče

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kužek Pikec najde dobrega gospodarja.
Pripoveduje: Boris Juh.
Napisala: Svetlana Makarovič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1990.

Star pregovor pravi, da veljaš, kolikor jezikov znaš. To se je včasih nanašalo predvsem na nemščino, italijanščino in francoščino, v 21. stoletju pa ta modrost slej ko prej meri na kitajščino, korejščino in japonščino. O študijev teh jezikov, zgodovine in kulture teh daljnoazijskih držav smo se pogovarjali v eni od majskih oddaj Gymnasiuma. Ob začetku novega študijskega leta vam jo ponovno ponujamo v poslušanje.

V oddaji Sami naši na Prvem gostimo igralca Arbena Bajraktarija, ki ga poznate iz filma Liama Neesona Ugrabljena. Na samem začetku oddaje pa raziskujemo, zakaj so avtorji z območja nekdanje skupne države, ki živijo in delajo v Sloveniji, letos popolnoma odrinjeni na frankfurtskem sejmu knjige, ki letos v ospredje postavlja slovensko založništvo in avtorje.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Charlesa Julieta (rojenega v Jujurieuxu l. 1934) so pri dvanajstih letih sprejeli na vojaško šolo v Aix-en-Provenceu, pri dvajsetih pa na École de Santé Militaire v Lyonu. Tri leta pozneje je študij medicine opustil in se posvetil pisanju in srečevanju z umetniki (Michelom Leirisom, Bramom van Veldejem, Pierrom Soulagesom, Samuelom Beckettom idr.). Poleg avtobiografskih pripovedi in poezije je izdal tudi dnevnik, ki obsega deset knjig in več kot šest desetletij. Njegova poezija je prevedena v nemščino, španščino, italijanščino, angleščino, poljščino, japonščino, vietnamščino, turščino, korejščino in kitajščino. Za svoje delo je prejel Goncourtovo nagrado za poezijo, veliko nagrado Francoske akademije ter leta 2017 naslov komandanta francoskega reda umetnosti in književnosti. V svojih meditativnih pesmih raziskuje razgaljeno jedro bitja, življenja, vanje lovi tisti neulovljivi občutek, ki nelagodje biti, životarjenje v nesprejemanju sebe, drugih in sveta pretvarja v živo življenje, ljubezen.

Igralec je Aleš Valič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija leta 2023.

Godbe z zgodbo so v znamenju ameriške pevke, avtorice, tudi igralke in trikratne dobitnice nagrade grammy, Gwen Stefani, ki je praznovala 54. rojstni dan. Gwen je skupaj s skupino No Doubt prodala več kot 30 milijonov albumov, trenutno pa pripravlja novi, peti solistični album. V Godbah z zgodbo bomo slišali nekaj uspešnic skupine No Doubt in nekaj skladb iz samostojne kariere Gwen Stefani.