Sandi Curk je poveljnik regijskega centra Civilne zaščite za Notranjsko, humanitarec in prostovoljec. Posredoval in sodeloval je v številnih intervencijah po naravnih ali drugih nesrečah, ki so prizadele bližnje in tudi daljne kraje ter njihove prebivalce. Njegove pomoči so bili v prvi polovici 90. let deležni begunci iz Bosne in Hercegovine in s Kosova. Pomagal je soobčanom, ko jih je leta 2014 prizadel žled, in ljudem, ki jim je voda zalila ali odnesla dom v kateri od številnih poplav. Curk pravi, da ne more stati ob strani, če vidi, da kdo trpi in je v stiski, ker mu je veter odnesel streho nad glavo, plaz zasul hišo ali ogenj uničil dom. Če lahko pomaga, to tudi stori! Na pomoč je tako priskočil tudi ukrajinskim beguncem in sirotam, za kar mu je Evropski parlament podelil nagrado državljan Evrope 2023, ki jo bo prejel 13. oktobra. O nagradi, skrbi za sočloveka in številnih posredovanjih ob naravnih nesrečah se bo s Sandijem Curkom pogovarjala Jasna Preskar.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Zvonko Kustec se je rodil v Dolnji Bistrici v Prekmurju, pozneje se je družina preselila v Ljutomer. Po srednji šoli v Mariboru je v Ljubljani nadaljeval študij strojništva, delal v industriji, soustanovil podjetje in pri 37 letih vpisal še študij računalništva. Na Gimnaziji Frana Miklošiča v Ljutomeru je sprva poučeval prav na tem področju, ki je v tistem času doživelo silovit razvoj. Pred dvajsetimi leti je prevzel ravnateljevanje in sredi letošnjega oktobra po štirih zaporednih mandatih odhaja v pokoj. Z novim časom pa prihaja tudi novi izziv – izdelava družinskega drevesa.

Naše misli imajo izjemno moč. Kar privlači našo pozornost in s čimer se ukvarjamo v svojih mislih, določa našo dejavnost. Zaradi tega je to, kar smo danes, pravzaprav rezultat misli, ki prevladujejo v našem umu.

Dobra novica je, da lahko na tem področju marsikaj spremenimo. Svoje misli lahko nadziramo in zaradi tega lahko nadziramo tudi svoj odnos, svoja stališča in posledično svoje življenje.

Naredimo preizkus, ki bo to jasno pokazal. Pomislite na prostor, kjer živite. Verjetno s tem niste imeli nobene težave. Odločili ste se, da boste o tem razmišljali in ste to tudi naredili. Zdaj pa si predstavljajte, da bi ta prostor pogorel do tal in da bi vse, kar je v njem, bilo izgubljeno. Kakšen je vaš čustveni odziv? Morda ste v hipu postali žalostni, saj bi v požaru izgubili veliko dragocenih stvari. Morda pa ste bili srečni, saj je vaše trenutno življenjsko okolje povsem neustrezno in bi vam nov začetek prišel prav. Bistvo tega je, da to, o čemer razmišljamo, določa naša čustva in občutke.

Zato je tako pomembno, da se zavedamo treh stvari:
1. Svoje misli lahko nadzorujemo.
2. Naša čustva so posledica naših misli.
3. Naša čustva lahko nadzorujemo tako, da spremenimo svoje misli.

Zakaj je to pomembno? Ker naša miselna naravnanost predstavlja naš čustven pristop k življenju. Je kot okvir, skozi katerega gledamo dogodke, druge ljudi in same sebe. Zato še kako velja rek: “Nismo to, kar mislimo, da smo, ampak to, o čemer razmišljamo!”

In ko gre za naše misli, nam Sveto pismo daje naslednji nasvet: “Sicer pa (…) vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo (ali vredno ljubezni), kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.” (Pismo Filipljanom 4,8)

Ameriški esejist, pisatelj in filozof Ralph Waldo Emerson je rekel: “To, kar je za nami in kar je pred nami, je drobcena stvar v primerjavi s tem, kar je v nas.” Pred nami je nov dan. Odločimo se, da bodo danes v nas pozitivne misli. In zagotovo bomo ob koncu dneva ugotovili, da je tudi dan bil tak.

Tako kot vsak oktober so tudi letos študentje v ponedeljek vstopili v novo študijsko leto. Na visokošolske zavode se je v Sloveniji vpisalo okrog 65.180 študentov in študentk, od tega je 14.270 študentk in študentov, ki so prvič vpisani v prvi letnik prve stopnje. Najbolj zaželeni študijski programi so programi na področju športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti ter veterine. Pa najmlajši vedo, kdo so to študentje? In kaj počnejo? To je tokrat zanimalo Polono Grilc, ki se je po odgovore odpravila na II. Osnovno šolo v Celju.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V prejšnji oddaji smo razložili, kaj so t. i. kalki. V grobem lahko rečemo, da kalkiranje na neki način deluje kot najosnovnejši brezplačni spletni prevajalniki. Kalki so torej slepi prevodi brez upoštevanja konteksta drugega jezika. Nekaj primerov smo tako že dali: recimo »imaš to« namesto preprosto »zmoreš« ali »ko pade noč« namesto slovenske ustreznice »ko se znoči«. Tokrat je naš sogovornik prevajalec, njegov prvi jezik je angleščina, šele drugi slovenščina. S kakšnimi kalki se srečuje?

Radovednost. Nihče ne ve točno, kako je videti. Ampak ko se pojavi, vse okoli nas postane izjemno zanimivo, saj kar naprej postavlja takšna in drugačna vprašanja. Tema letošnjega tedna otroka so zakaji in zatoji radovednosti. Tudi zato v današnji oddaji naša radovedna Sara Medved skupaj s tretješolci iz Osnovne šole Poljane v Ljubljani odpira vrata v svet tisočerih vprašanj in odgovorov, v katerem ni nikoli dolgčas. Ob svetovnem dnevu varstva živali pa izvemo tudi to, kako dobro šolarji poznajo različne živali in kako jih oponašajo, kako skrbijo za hišne ljubljenčke in kako bi bilo videti, če bi imeli doma žirafo?

Oddaja Hudo! bo obarvana s športnim plezanjem. V tem športu so naši predstavnice in predstavniki zelo uspešni, ne le v članski konkurenci, ampak tudi v mladinski. Z nami bodo člani slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju in selektorica mladinske izbrane vrste Ajda Remškar. V pogovoru bodo predstavili, kakšen šport je plezanje, govorili bodo tudi o tem, kako je na tekmovanjih, ki se jih udeležujejo, in kako se nanje pripravljajo, slišali pa boste še, kakšni so občutki ob osvojenih medaljah na tekmovanjih. Govorili bodo tudi o tem, za koga vse je športno plezanje primerno in kakšni so vstopni koraki v svet skalne vertikale.

V rubriki Hudo športni bomo tokrat spoznavali šah. In to s prav posebnim sogovornikom, ki je, čeprav je star šele osem let, zelo uspešen in se je z nasprotniki pomeril tudi na evropski ravni. Kot smo ugotovili med pogovorom s šahistom Aleksom Skinderjem, je šah res igra, ki ne pozna starostne omejitve in kakšen je pogled osemletnika nanjo, boste izvedeli v tokratni oddaji.

Pri založbi VigeVageKnjige so naredili prav posebno predstavo po priljubljenem otroškem stripu Akisi. Predstava je posebna zato, ker so lutke narejene iz gline in nastajajo sproti.

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Tokrat vam predstavljamo knjigo dramaturginje Eve Mahkovic Toxic. Sestavljena je iz prologa in osmih delov, ki vsak zase, predvsem pa skupaj, pokažejo »performiranje osebe Eva Mahkovic«, ki ves čas kot refren ponavlja, da je lahko oseba hkrati toliko različnih stvari.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Upokojeni častnik Slovenske vojske, vetran vojne za Slovenijo ter glavni praporščak Zveze veteranov vojne za Slovenijo Dominik Grmek je gost oddaje Razkošje v glavi.

Andraž Hribar se je širši javnosti prvič predstavil pred 25 leti na festivalu Slovenska popevka, leta 2001 je bil nagrajen na prvem Festivalu slovenskega šansona, istega leta je nastopil tudi na slovenskem izboru za pesem Evrovizije in se tja v prihodnjih letih vrnil še štirikrat, ves ta čas pa ostaja stalnica domačih glasbenih odrov. Sedem svojih samostojnih glasbenih albumov je doslej spravil na polico, tokrat nam v Pesem v žepu prinaša osmega, album ljubezenskih pesmi z naslovom ∞ (Neskončno).

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V Katoliški cerkvi ta mesec poteka eden največjih letošnjih dogodkov. V Rimu so se na sinodi o sinodalnosti zbrali kardinali in škofje ter duhovniki in laiki, med njimi je prvič večje število žensk. Govorijo o prihodnosti Katoliške cerkve, kako naj živi, odgovarja na potrebe današnjega časa. Kako odmeva sinoda o sinodalnosti v Vatikanu in kako v krajevni Cerkvi pri nas?

Pravljice iz Zakajčkove ulice.
Pripoveduje: Maja Končar.
Napisala: Milena Miklavčič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Neposredni prenos koncerta Jumbo Big Banda iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Junak igre je Afanti, že več stoletij priljubljen lik v ljudskih zgodbah muslimanov, kakršne krožijo po Sinkiangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske, kjer živijo Ujguri. Afanti pooseblja plemenit značaj človeka iz ljudstva, ki je s svojo bistro pametjo in pikrim jezikom jemal na piko neumne in neznačajne ljudi iz višjih družbenih slojev.

Režiser: Aleš Jan
Prirejevalka: Gordana Kunaver
Prevajalka: Maja Lavrač
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar

Minister – Jonas Žnidaršič
Kralj – Brane Grubar
Afanti – Polde Bibič

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1990.

Klasik sodobne ameriške poezije William Edgar Stafford (1914–1993) je svoje prvo delo objavil šele pri 46 letih, nato pa v dobrih treh ustvarjalnih desetletjih še več kot 60 knjig. Živel in ustvarjal je na zahodu Združenih držav ob jezeru Oswego v državi Oregon. Življenje v majhnem mestu sredi narave je pustilo močan pečat v njegovi poeziji. Odlikuje jo naraven in hkrati uglajen, artikuliran jezik, s katerem pesnik – številni ga primerjajo z Robertom Frostom – običajno podaja motiv večplastn, zato Staffordove pesmi pogosto izzvenijo s pridihom skrivnostnosti.

Prevajalka: Tina Kozin,
režiser: Klemen Markovčič,
interpret: Dario Varga,
mojstrica zvoka: Mirta Berlan,
produkcija 2019.

Glasbena cesta 2.3.1.5. Cowboy Junkies: Such Ferocious Beauty. Tokrat z novim albumom legendarne kanadske alternativne folk-rokovske zasedbe.
https://okopislavertvslo.wordpress.com/2023/10/05/cowboy-junkies-such-ferocious-beauty/