Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 29.2.2024

00:00
Poročila

Gost nočnega programa bo Anton Zupančič, direktor podjetja Systemair iz Maribora, ki se ukvarja s prezračevalnimi sistemi. Z njim se bomo pogovarjali med drugim o njegovi oceni gospodarstva v Mariboru, energetski učinkovitosti, ki je vodilo podjetja, in tudi tem, da imajo v podjetju svojo lastno interno univerzo, na kateri izobražujejo svoje kadre. Po eni bo v naši družbi katoliški duhovnik Jure Sojč iz mariborske nadškofije. Govorili bomo o tem, kako duhovno nagovarjati mlade, pa tudi o postnem času. Med drugo in četrto uro pa bomo glasbeni. Svojo glasbo bosta predstavila mladi kantavtor Boštjan Pertinač in skupina Modrijani.

Avtor: Nataša Rižnar

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Kratki dnevi in meglena jutra me v zimskem času pogosto odpeljejo v svet otroških spominov. Če bi me v današnjem jutru, cenjeni poslušalci in poslušalke, vprašali, ali je bilo moje otroštvo pred nekaj več kot štirimi desetletji srečno, bi vam odgovorila pritrdilno.
Z otroških obrazov je kljub skromnim življenjskim razmeram in težkim družinskim preizkušnjam sijala rdečica, srečna barva peščice otrok, ki smo po tiho sanjali o prvem triciklu.
Naša sreča je bila pisan mozaik majhnih koščkov, ki so sestavljeni skupaj dajali občutek popolnega kolesa sreče. Dnevi so se brezskrbno vrteli od jutra do večera. O tem, kam in kako nas bo zavrtelo ter odvrtelo življenje, nismo razmišljali, temveč smo polni upanja rosno mladi odhajali z doma in svoje prve tricikle zamenjali s pravimi kolesi.
O tem, da obstaja kolo sreče, kolo rimske boginje sreče in nesreče, usode in uspeha, razmišljam šele zdaj, potem ko sem vse svoje strme klance navzgor in navzdol prevozila sama. Na njih padala, se ponovno pobirala. Koga obvozila, mogoče tudi prehitela ali pa le tiho vozila za njim. O kolesu sreče sem začela razmišljati potem, ko sem za trenutek pomislila, da bi bil vendarle že čas, da se enkrat znajdem na vrhu njegovega oboda.
S kolesom Fortune – sreče – se vozimo vsi. Če gre verjeti Fortuni, antičnemu simbolu usode, nestalnosti, spremenljivosti človekove usode, se njeno kolo obrača od največje sreče zgoraj do največje nesreče spodaj. Po srednjeveških predstavah naj bi se kolo sreče zaradi neizmenljivosti usode vrnilo v začetni položaj in se ustavilo na mestu, ki je komu vnaprej namenjeno.
Sama ne sodim med ljudi, ki bi slepo verjeli rimski boginji sreče, čeprav mi je velikokrat pokazala roge. Zato sem se odločila, da Fortuno, ki me je neprizanesljivo obračala, zagrabim za roge in jo postavim v kot, pokrijem z rjuho in se usedem na novo kolo.
A nečesa nisem ne mogla ne smela pokriti – prtljažnika življenja, ki ga nosim s seboj. Prtljažnika, v katerem hranim življenjske preizkušnje: v njem se skriva tudi odgovor, kje tiči vzrok zanje in kakšen je njihov namen.
»Nobena huda preizkušnja ni človeku pretežka, če je smiselna, in vsaka lahka preizkušnja je prehuda, če se zdi zahrbtna in krivična,« lahko preberemo v uvodu v Jobovo knjigo. Knjiga govori o možu po imenu Job, ki je živel v deželi Uc. Ta mož je bil pošten in pravičen, bal se je Boga in se varoval hudega. Rodilo se mu je sedem sinov in tri hčere. Imel je sedem tisoč ovac in tri tisoč kamel, petsto parov volov, petsto oslic in zelo veliko služinčadi.
Ko je Job izgubil vse imetje in otroke – dva udarca mu je zadal človek, dva pa naravna ujma –, se mu je Božja puščica zdela zahrbtna in smrtonosna, zato je ugovarjal in se otepal. Ko pa je spoznal, da je bila puščica smiselna in zdravilna, se je oddahnil in umiril.
In takrat je Gospod Jobovo usodo obrnil še enkrat. Naj tudi mojo in vašo.

Avtor: Alenka Veber

06:00
Poročila

Tokrat gremo na Bled. In zimzelena tema priljubljenih turističnih krajev – promet. Prav v ponedeljek se tam začenja zadnja faza gradnje krožišča nove blejske obvoznice, in s tem spremenjen prometni režim. Vprašanja obvoznice, prevoza, obremenjenosti v turistični sezoni in še česa pa so ta čas tako aktualna, da jim namenjamo lokalni čas ob 6.45. na Prvem.

Avtor: Romana Erjavec

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V Možgani na dlani znova dobrodošli v plezalni steni. še zadnja, tretja epizoda mini serije o plezanju je pred nami. V prvi smo se z Mino Markovič in prof. dr. Borutom Škodlarjem pogovarjali o duševnem zdravju in psiholoških vidikih plezanja, v drugi sta Ahac Istenič in prof. dr. Uroš Marušič pod drobnogled vzela kineziologijo plezanja in nevrobiologijo tega gibanja.Tokrat pa gremo iz dvoran in sten nižjih nadmorskih višin precej višje, tja, kjer je oskrbe s kisikom manj, kot so jo naši možgani sicer vajeni. Dr. Tadej Debevec je raziskovalec, športnik, profesor športne vzgoje, gorski vodnik, inštruktor alpinizma, gorski reševalec, pa še kaj in dela zelo zanimive raziskave. Vabljeni, da se nama pridružite v Možganih na dlani! Pripravlja: Mojca Delač.

Avtor: Mojca Delač

Ali jedrska energija predstavlja varno prihodnost ali tveganje? Vroče vprašanje, ki zaposluje predvsem civilno družbo. Pri nas je aktualno predvsem zato, ker se je politika očitno poenotila, da mora pot Slovenije v brezogljično družbo voditi prek obnovljivih virov energije in jedrske energije. Je pa obljubila, da se bo o tem najprej posvetovala z volivci. Referendum naj bi bil še letos, referendumsko vprašanje pa bodo v soglasju oblikovale vse poslanske skupine, pravijo. V zadnjem času smo v oddaji Ob osmih že gostili nekdanjega dolgoletnega direktorja Jedrske elektrarne Krško Staneta Rožmana in Rafaela Mihaliča s fakultete za elektrotehniko.
V tokratni oddaji Ob osmih bomo o zgodovini referendumov o jedrski energiji v naši soseščini in drugod po svetu govorili z Janom Haverkampom iz Greenpeace-a.

Avtor: Prvi

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Avtor: Prvi

Mediji v sosednji Avstriji poročajo, da so v samo dveh mesecih letošnjega leta zaznali že skoraj toliko primerov ošpic kot lani v celotnem letu. Ta podatek uvršča Avstrijo med prve tri najbolj ogrožene države v Evropski uniji. Ošpice so zelo nalezljiva bolezen, ki se lahko zaplete z vnetjem srednjega ušesa, pljučnico in vnetjem možganov. Za Radiosfero smo govorili z otroškim infektologom Volkerjem Strengerjem iz Univerzitetne klinike v Gradcu. Če v Sloveniji skrbno spremljamo avstrijske izbruhe ošpic, pa so v Avstriji pozorni na primere oslovskega kašlja, ki jih beležimo pri nas. Pripravlja Iztok Konc.

Avtor: Iztok Konc

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

Za enolončnico poznamo Slovenci več različnih imen. Na Primorskem ji pravijo mineštra, na Gorenjskem in Dolenjskem "ajmoht", ponekod pa tudi kar "lonec". Kaj gre v lonec, ko pripravljamo »šaro«? Kaj potrebujemo za kavro? Nasiti in pogreje nas lahko tudi enolončnica s proseno kašo, krompirjev golaž ali pa pašta fižol. Ali so enolončnice naslednji dan res še boljše? V četrtkovem svetovalnem servisu bomo odstirali skrivnosti enolončnic s kuharskim mojstrom Matjažem Pozdercem.

Avtor: Bojan Leskovec

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Prvi

10:00
Poročila

V prihodnjih minutah bomo slišali ponovitev pogovora z gospo Mojco Dolamič. Če bi rekli, da je bil za tokratno sogovornico vsa službena leta laboratorij njen drugi dom, se verjetno ne bi zelo zmotili. Zakaj se je odločila za poklic laboratorijske tehnice, boste izvedeli v pogovoru. Delo je opravljala z veseljem in predanostjo, predvsem pa se je posvetila vsem, ki so se bali odvzema krvi. Kljub vsemu je v pokoj odšla z veseljem in je uživala prav vsak dan posebej. Naneslo pa je, da po dveh letih pokoja ponovno dela v laboratoriju, pogodbeno, opravlja odvzeme krvi, ki je bilo že prej njeno najljubše delo. Gospo Mojco Dolamič je na klepet povabila Lucija Fatur, pogovor pa sta začeli z vremenom.

Avtor: Lucija Fatur

11:00
Poročila

V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še temeljiteje, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Nasvet: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali.

Avtor: Iztok Konc

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Avtor: Tomaž Guček

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Avtor: Prvi

Drugi poudarki oddaje:
V zdravstvenih domovih na zgornjem Vipavskem in v Tolminu bodo zaradi umika soglasij za nadurno delo nastale velike organizacijske težave
Kmetje v občini Šentjur nasprotujejo vzpostavitvi dveh suhih zadrževalnikov na najboljših kmetijskih zemljiščih
Začenja se širitev grosupeljske osnovne šole Brinje, ki jo že nekaj časa pesti prostorska stiska
Znani so rezultati arhitekturnega natečaja za ureditev propadajoče mariborske tržnice Tabor

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Med počitnicami otroci in mladostniki še več časa preživijo ob sodobnih tehnologijah. Ta ne le, da povzroča vse več odvisnosti pri mladih, v povezavi s spletom se vsako leto povečuje tudi število kaznivih dejanj. Strokovnjaki opozarjajo, da je to naša nova realnost, ki ji ne bomo mogli uiti, bomo pa nanjo morali pripraviti otroke, ki prevečkrat naivno postopajo po spletu. Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O vsem tem z voditeljico Evo Lipovšek in s sogovorniki:
• Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica;
• Marko Puschner s Centra za varnejši internet Safe.si;
• Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
• Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.

Avtor: Prvi

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Slovenska ljudska pravljica, ki pripoveduje o vseh mogočih neumnostih …
Pripoveduje: Zvone Hribar.
Slovenska ljudska.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.

Avtor: Prvi

28. januarja leta 2016 smo z Ansamblom Golte na Prvem programu Radia Slovenija začeli s serijo živih oddaj, ki so glasbeno bogatile zadnje četrtke v mesecu vse do decembra lani. Nabralo se je lepo število posnetkov in prav je, da v letu po praznovanju sedemdesetletnice oddaje malo obudimo spomine. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Avtor: Tomaž Guček

21:00
Poročila

Josip Jurčič je bil eden izmed prvih slovenskih pripovednikov, pa tudi pomembna slovenska kulturna in politična osebnost v drugi polovici devetnajstega stoletja, urednik časnika Slovenski narod ter soustanovitelj Ljubljanskega zvona. Z literarnega vidika velja za enega izmed naših prvih realističnih pisateljev, je avtor našega prvega romana, Deseti brat, in prve tragedije, Tugomer, v slovensko pripovedništvo pa je uvedel še druge nove literarne oblike: črtice, povesti, pripovedke. Ob 180. obletnici rojstva se ga spominjamo z odlomki iz Govekarjeve dramatizacije zgodovinskega romana Rokovnjači, ki ga je Jurčič zasnoval in napisal prvih enajst poglavij, potem pa ga je zaradi pisateljeve smrti dokončal Janko Kersnik. Izšli so v Ljubljanskem zvonu leta 1881.

Avtorja literarnega dela: Josip Jurčič, Janko Kersnik;
avtor dramatizacije: Fran Govekar;
avtor glasbe: Viktor Parma;
režiserka: Sonja Stopar;
interpreti: Alja Tkačev, Mina Jeraj, Boris Kralj, Andrej Kurent;
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar;
mojster zvoka: Jože Blagovič;
urednici oddaje: Rapa Šuklje, Tina Kozin,
produkcija 1972.

Avtor: Prvi

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V središču današnje Pesmi v žepu bosta dve imeni: September in Janez Bončina Benč. Legendarni bend in njegov vokalist, avtor pesmi in soustanovitelj. September bi prihodnje leto dopolnil petdeset let, Benč ima še dobrega četrt stoletja več. Sklenil je, da zgodbo zasedbe September pripelje do konca, do zadnjega koncerta. Ob tej priložnosti nam spregovori o svoji razgibani glasbeni poti, o ustvarjalnih sopotnikih in glasbi, ki so jo ustvarjali skupaj.

Avtor: Teja Klobčar

23:00
Poročila

Jacques Dupin je bil francoski pesnik in likovni kritik. Rodil se je leta 1927 v Privasu v južni Franciji, družina pa se je leta 1950 preselila v Pariz, kjer je Dupin pod pokroviteljstvom slovitega pesnika Renéja Chara izdal svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Pepelnik potovanja. Leta 1966 je skupaj z nekaterimi pesniki, med drugim Andréjem du Bouchetom, Yvesom Bonnefoyem in Paulom Celanom, ustanovil vplivno literarno revijo L'Éphémère. Dupin je bil velik ljubitelj likovne umetnosti; prijateljeval je s številnimi slikarji in kiparji, o katerih je tudi veliko pisal, recimo o Albertu Giacomettiju, Joanu Miróju in Antoniju Tàpiesu. Premišljevanje o likovni umetnosti je oplajalo tudi njegovo poezijo; vznikanje in brisanje pisave, tema in svetloba, telo in prostor so samo nekateri izmed Dupinovih pogostejših motivov. Čeprav ni bil veliko prevajan (v angleškem jeziku so izšli samo izbori pesmi), velja za enega najpomembnejših francoskih pesnikov 20. stoletja. Umrl je v Parizu leta 2012. Izbor njegove poezije je pripravila Zarja Vršič.

Avtorica prevoda: Zarja Vršič,
režiser: Klemen Markovčič,
interpret: Branko Jordan,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka: Sonja Strenar,
urednica oddaje: Tina Kozin,
produkcija 2024.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 29.02.2024 13:00:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt