Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 5.3.2024

00:00
Poročila
01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Avtor: Stane Kocutar

05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Eno od naših čutil je dotik, ko se srečamo z drugim ali z drugo stvarjo tako, da na njo položimo roko, da se je dotaknemo s svojo dlanjo ali telesom.

Ljudje smo na dotike različno občutljivi in se na njih različno odzivamo. Vemo, da otroka lahko pomiriš s tem, da ga pobožaš, da popihaš malo ranico ali mesto udarca. Vemo, da nekateri odrasli ne trpijo dotikov iz tega ali onega vzroka. Na zahodu ljudje sicer dajo roko v pozdrav ali to nekako zadržano kratko, protokolarno. Na vzhodu so ljudje bolj odprti za dotike in sama vem iz svojega bivanja v Črni gori, da sem doživela nešteto objemov in poljubov že na ulici, ko sem šla v trgovino ali na sprehod.

Ko so ljudje bolni, ko se njihovo telo spremeni, se znajo povleči v osamljenost in bežijo pred drugimi, ne dovolijo, da bi se jih dotikali. Ali pa še bolj bežijo pred dejstvom, da se jih drugi nočejo več dotikati, da se nekaterim studi dotakniti se jih … To smo včasih doživeli tudi pri umirajočih, ki so dvigovali svoje izsušene roke in iskali v praznem prostoru nekoga, ki bi se ga oprijeli, ga stisnili, začutili, da niso sami na svetu.
Kdor dela z ljudmi, ve, da dotik lahko pove več kot veliko besed. Tudi pri odraslih. Spomnimo se samo prvega dotika dveh mladih zaljubljencev, ki ne vesta kaj reči in kako izraziti vse tisto, kar vre v duši in srcu. Pa lahko mali dotik, ki je sicer podoben električnemu udaru, naenkrat pove vse! Zajame celo telo in vso notranjost kot pekoči ogenj, ki ga nič ne more pogasiti!

Tudi Bog se nas dotika na svoj božanski način. Želi stopiti k človeku iz svoje veličine in božanskosti tako, da nam dovoli, da se ga dotaknemo na naš, telesni način. Pravijo, da se je v božični noči nebo dotaknilo zemlje, ker se je takrat rodil Božji Sin. Ko je taisti Božji Sin naredil čudež vseh čudežev in vstal iz smrti v življenje, je hotel, da se ga učenci dotaknejo, da otipajo njegove rane, da vedo, da to ni duh, ampak On, Kristus Odrešenik z dušo in telesom. Jezus je izbral način, da se dotika tudi nas, svojih vernikov skoz vsa stoletja in vse dni – po kruhu iz vode in moke, po beli hostiji, po kateri se nas tudi telesno dotakne.

Ni treba preplezati nevarnih sten in hribov, ni treba preplavati tisoč morij in premagati milijon nevarnosti, da se nas dotakne naš Gospod. Treba je le imeti vero, čisto srce in hrepenenje po Njem, ki nas je in ki bo ljubil in nas ljubi že zdaj. Potem doživimo dotik Boga in lahko iz tega dotika živimo vse do končnega srečanja na oni drugi, večni strani.

Avtor: Emanuela Žerdin

06:00
Poročila

Z začetkom pomladi se (kot posledica prebujanja rastlinskega sveta) začnejo prebujati tudi različni vonji in dišave. Zato danes v duhu pomladi Torkov kviz namenjamo parfumom. Pa tudi v duhu nadaljevanja zgodbe prejšnjega tedna, ko smo kviz končali z »balzamariji« – stekleničkami, v katerih so nekoč dolgo, dolgo tega hranili parfume. Sogovornik: zbiratelj in poznavalec parfumov Rihard Knafelj.

Avtor: Darja Pograjc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Rus Andrej Ilin je pred petimi leti prišel v Slovenijo z ženo, hčerko in sinom. Starejši sin je ostal v Rusiji, kjer dela kot zdravnik. Morda se jim nekoč tudi on pridruži v Ljubljani, a kljub pomanjkanju zdravnikov imajo Rusi pri nas težave s priznavanjem izobrazbe, pravi tokratni 'drugopoglednik'. Poleg tega je o Sloveniji, Slovencih in načinu življenja tu Andreji Čokl povedal še marsikaj zanimivega.

Avtor: Andreja Čokl

Prihodnji teden bodo začeli teči roki za opravila pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo devetega junija. Od ponedeljka bo mogoče vlagati kandidature za nastop na volitvah. Državna volilna komisija pa se ubada z vprašanjem, kako zapolniti mesta tajnikov okrajnih volilnih komisij, zlasti v Ljubljani. Za izvedbo volitev so predvideli tudi premalo denarja; zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah so tudi sodniki grozili, da ne bodo sodelovali v volilnih komisijah. A ti dve težavi naj bi že rešili. Evropske volitve bodo prve, na katerih bodo lahko volilno pravico uresničili tisti, ki so pod skrbništvom in bodo lahko glasovali s pomočnikom. O izvedbi tokratnih evropskih volitev se bomo v oddaji Ob osmih pogovarjali z novim direktorjem službe državne volilne komisije Igorjem Zorčičem. Zanj bodo to prve volitve na novi funkciji.

Avtor: Prvi

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Avtor: Prvi

Lahko bi rekli, da je mesec marec mesec žensk. 8. marca namreč praznujemo dan žena, 25. materinski dan. Zato se tokrat v Radiosferi lotimo vprašanja, kakšno vlogo in položaj zavzemajo Rominje ter kako je bilo nekoč in kako je danes.

Avtor: Sandi Horvat

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

Nekatera zdravila lahko, kot piše med možnimi stranskimi učinki, povzročijo odvisnost. Prvi znak škodljive rabe je, ko človek odmerke mimo zdravnika prilagaja po svoje. Kako se kažejo recimo odvisnosti od pomirjeval in uspaval ali zdravil za zdravljenje bolečin? Tudi zdravila brez recepta lahko povzročijo neželene učinke oziroma znake odvisnosti. Na vprašanja o vsem tem bo v torkovem Svetovalnem servisu po deveti odgovarjala dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije.

Avtor: Nataša Rašl

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Prvi

10:00
Poročila

Zdaj, ko se zdi dovolj verjetno, da bi bil Donald Trump novembra lahko ponovno izvoljen za predsednika, bi se na stari celini najbrž morali začeti spraševati, kaj storiti, če bo januarja 2025 za mizo v Ovalni pisarni znova sedel mož, ki Nato očitno šteje za Ameriki odvečno zavezništvo in ki v Evropski uniji slej ko prej prepoznava možno geopolitično tekmico Združenim državam, katere potenciale bi veljalo preemptivno nevtralizirati.
Vprašanje negotovih čezatlantskih odnosov pa utegne postati še bolj pereče, če se bo pod Trumpom Washington nato še po bratsko pogodil z Moskvo glede Ukrajine. Evropa je z vsestransko pomočjo Kijevu v zadnjih dveh letih namreč pošteno razdražila ruskega medveda, a je pri teh politikah vztrajala, saj se je zanašala, da vse to počne v dovolj trdnem zavezništvu z Združenimi državami. Če pa bosta Bela hiša in Kremelj dosegla dogovor, po katerem se bo Ukrajina ponovno znašla v trdnem ruskem objemu, evropske države pa nenadoma ne bodo mogle več računati na ameriško vojaško zaščito, tedaj se bo dobršen del stare celine znašel med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom, v skrajno neprijetnem geopolitičnem položaju, skratka. Časa za razmislek, kaj v takem primeru storiti, ni veliko, a kolikor ga je, ga je menda treba izkoristiti zdaj.
Kakšne poteze bi torej morale v naslednjih mesecih ali letu dni povleči evropske vlade? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom v studiu gostili dr. Ljubico Jelušič, nekdanjo obrambno ministrico in predavateljico na Katedri za obramboslovje ljubljanske Fakultete za družbene vede, ter dr. Boštjana Udoviča, ki poučuje na Katedri za mednarodne odnose iste visokošolske ustanove, prek spleta pa sem nam je v diskusiji pridružil še zgodovinar, urednik revije Razpotja in publicist, Luka Lisjak Gabrijelčič.

Avtor: Goran Dekleva

11:00
Poročila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

V oddaji tokrat nastopa osemčlanska zasedba Autetno, i jo sestavljajo Aleš Zorec − bobni, Uroš Srpčić − tolkala, Goran Radovanović − tarabuka, cajon, Rok Škrlj − bas, Matija Krivec − kitara, Eva Jurgec − flavta, oboa, Jan Šoštarič − violina, Uroš Jezdić – harmonika. Glasbeniki se z glasbo sprehodijo od Grčije, Romunije, Bolgarije, do Makedonije, Srbije, Bosne in Slovenije.

Avtor: Alja Kramar

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Avtor: Prvi

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Preveč okoljevarstvenih zahtev, preveč birokracije in preveč poceni hrane iz Ukrajine, sporočajo množični protesti kmetov po Evropi. Nezadovoljne so tudi slovenske krovne organizacije kmetov, ker v pogajanjih niso slišani in ker ni konkretnih rezultatov, pa naj gre za vprašanje obdavčitev, suhih zadrževalnikov ali kaj tretjega. Toda stari koncepti kmetovanja v času bliskovitih podnebnih in širših družbenih sprememb ne zdržijo več. Razmere v kmetijstvu so kritične in kaotične. Katero pot izbrati, da bodo kmetje preživeli in bo zadoščeno tudi okoljevarstvenim in drugim zahtevam trajnosti? O vsem tem v studiu ob 17.00 z Jernejko Drolec in gosti:

Maša Žagar, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
Katarina Denac, predstavnica Društva za opazovanje in proučevanje ptic
Emil Erjavec, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete

Avtor: Jernejka Drolec

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Črka G je bila danes malce nagajiva, odpeljala je vse Zakajčke na potep.
Pripoveduje: Jana Osojnik.
Napisala: Milena Miklavčič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

Avtor: Prvi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Avtor: Prvi

21:00
Poročila

Junak radijske igre je človek brez svojega lastnega obraza, ki ne spreminja le oblek, temveč tudi obraz glede na obleko in obraz vsakokratnega šefa. Znajde se v položaju, ko bi moral poiskati svoj pravi obraz, pa ga med zavrženimi in zaprašenimi obličji ne najde več. Rozmanova metafora o konformizmu je pisana z ironijo in humorjem, kar le še poudarja njeno satirično ost.
Igra je tudi poklon dramskemu igralcu Juriju Součku, ki se je januarja 2024 poslovil od tega sveta, a nam zapustil neverjetno dediščino več kot 600 vlog, s čimer je bil tudi igralec z največjim radijskim opusom vlog pri nas.

Režiserka – Rosanda Sajko
Tonski mojster – Mladen Fortič

Nastopata – Duša Počkaj in Jurij Souček

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1965.

Avtor: Klemen Markovčič

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V oddaji poslušamo skladbe Začnimo z bluesom (Mojmir Sepe) − solista Urban Koder in Dušan Veblje, Harlemska balada (Urban Koder/Mario Rijavec) − igra Ljubljanski jazz ansambel, In the Chili Mood (Lojze Krajnčan) − solisti Lojze Krajnčan, Petar Ugrin, Primož Grašič in Ratko Divjak, Tea for Two (Vincent Youmans/Irving Caesar/Jože Privšek) ter Paris (Fritz Pauer/Laurie Antonioli/Tadej Tomšič) − solista Jadranka Juras in Milan Stanisavljevič.

Avtor: Alja Kramar

23:00
Poročila

Ghassan Zaqtan, rojen leta 1954 v kraju Bejt Džala blizu Betlehema, je eden najpomembnejših sodobnih palestinskih pesnikov. Je sin pesnika in aktivista Khalila Zaqtana. Literarno ustvarjanje je začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in od takrat izdal deset pesniških zbirk in nekaj romanov. Njegova dela obravnavajo palestinsko izkušnjo prek motivov osebne zgodovine, spomina, časa, izgube in odsotnosti, a so še vedno tenkočutno lirična. Je prejemnik številnih domačih in tujih nagrad, dejaven je tudi kot urednik in novinar. Danes živi in ustvarja v Ramali.
Izbor poezije je iz njegove nagrajene zbirke Sledí mi kot ptič iz slame.

Prevajalka Zarja Vršič,
režiserki Špela Kravogel, Ana Krauthaker,
interpreta Anja Novak, Matej Puc,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednica oddaje Tina Kozin.
Produkcija 2024.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 05.03.2024 02:40:07

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt