Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 8.3.2024

00:00
Poročila

Gostja Intervjuja je bila direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. Gre za strokovno neodvisno ustanovo, čeprav sodi pod vlado. Ukvarja se z analizo gospodarskih gibanj. Najbolj so prepoznavni po Pomladanski in Jesenski napovedi. Na podlagi preteklih gibanj napovedo, kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Zelo odmevno je tudi poročilo o produktivnosti, pa o razvoju, pa potem še vrsta mesečnih analiz, na primer Ekonomsko ogledalo, v zadnjem času pa tudi kratki tedenski odmevi na izbrane kazalce, grafi tedna. Zametki Urada so še v prejšnji državi, takrat je bil zavod za družbeno planiranje, v samostojni državi se je preoblikoval v Zavod za makroekonomske analize in razvoj, od leta 94, torej 30 let, pa deluje kot Urad. In omenjeni urad zdaj že peto leto vodi direktorica Maja Bednaš.

Avtor: Zdenka Bakalar

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Avtor: Stane Kocutar

05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

»Nihil amori Christi praeponere« – »ničesar ne postavljati pred ljubezen do Kristusa« je najverjetneje ena ključnih duhovnih usmeritev ustave zahodnega meništva Pravila svetega očeta Benedikta.
Oče zahodnega meništva v četrtem poglavju svojim menihom namreč predstavlja in v življenje ponuja pripomočke za dobra dela, ki morejo ne malo koristiti tudi nam. Menihovo in - na drugačen način, pa vendar - tudi kristjanovo življenje mora vsak dan bolj postajati kristocentrično.
Že pri najzgodnejših iskalcih Resnice najdemo to temeljno usmeritev, ko denimo tako v Vita Antonii svetega Atanazija beremo prav podoben aksiom »... μηδὲν τῶν ἐν τῷ κόσμῳ προκρίνειν τῆς εἰς Χριστὸν ἀγάπης« - »ničesar na svetu ne gre postavljati pred ljubezen do Kristusa« ali pri svetem Ciprijanu »Christo nihil omnino praeponere« - »sploh ničesar ne postavljajte pred Kristusa«.
Če bomo torej svoje življenje vsak dan bolj in vsekakor zavestno prilikovali Kristusovemu življenju, če bomo svojo voljo ukrojevali po Kristusovi volji, ki je iskala le izpolnitev Očetove volje, potem bomo enkrat morda resnično mogli postati eno z njim samim. Ne le v trenutkih blagoslovljenosti in motrenja na tem svetu, marveč v večnosti. Če bomo torej na prvo mesto v svojem življenju postavljali Kristusa in bo naš edini cilj posnemati njega, potem ne bomo težko postali sveti, dobrotljivi, človekoljubni, usmiljeni, ljubeznivi, vztrajni ali miroljubni. Če bo Kristus naše edino vse, potem bo celo ta solzna dolina v kateri čakajoč večnost ždimo, postala prijetnejša, svetlejša, bolj Božja.
Preljubi v Kristusu,
drznite si vsaj danes postaviti Kristusa v središče svojega življenja in dopustite, da vas spremeni ter napolni z mirom in ljubeznijo. Miren postni dan vam želim.

RB IV,21
Vita Antonii 14. Cf. Movrin, David, ur. Izviri meništva. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2011.
Cypr. Dom. Orat. 15.

Avtor: Jakob Piletič

06:00
Poročila

Julij Bučar z Jesenic se kratkočasi s pisanjem kratkih zgodb, v katerih se vse besede začnejo na črko P. Besedilo, katerega vse besede se začnejo na isto črko, je tako imenovani tavtogram.

Avtor: Nataša Rašl

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

“Da bi razumeli, zakaj so temperature višje ob jasnem vremenu, moramo najprej poznati dva pojma - sipanje in absorpcijo,” pravi gost Jutranje vremenske fronte, dr. Gregor Skok, izredni profesor na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Oba meteorološka izraza razložimo v oddaji in si odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s toploto Sonca ob oblačnem vremenu.

Avtor: Klara Eva Kukovičič

Na področju enakosti spolov je treba še veliko narediti. Le zdi se, da se tradicionalni vzorci brišejo. To dokazuje tudi statistika; v Evropski uniji na primer ženske še vedno v povprečju zaslužijo 13 odstotkov manj kot moški. »Če naše delo ni nič vredno, protestiramo!« je tudi naslov popoldanskega protesta, ki bo ob mednarodnemu dnevu žensk potekal v središču Ljubljane. Tudi Združeni narodi skušajo z letošnjo osrednjo temo »Naložba v ženske pospešuje napredek« poudariti, da je dobrobit ženske na vseh področjih življenja ključna za uspešno gospodarstvo in bolj zdrav planet. 8. marec zaznamujejo v več kot 100 državah po svetu, ponekod je tudi dela prost dan. Tako je med drugim v Berlinu, kjer že nekaj let živi in dela doktorica sociologije spolov Nataša Pivec, gostja nove epizode Ob osmih.

Avtor: Prvi

08:30
Radiosfera

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Avtor: Prvi

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

Petkov Svetovalni servis izkoristimo za - datumu primerno – svetovanje o bontonu pri podarjanju cvetja: kako ga izročiti in sprejeti in ali bonton zapoveduje tudi izbor cvetja ob praznikih, kot je 8. marec? Kako sploh izbrati primerno darilo? S strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk pa cvetličnemu bontonu dodamo še vsakodnevnega. Vprašanja in dileme lahko zapišete na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali po 9 h pokličite v oddajo.

Avtor: Nadia Petauer

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter pregleduje glasbene vsebine na Prvem.

Avtor: Prvi

10:00
Poročila

Za 8. marec nas v studiu Radia Ga Ga - nova generacija pozdravil Borut “Barbika” Pahor, ki nas s številnimi gostjami - od Svetlane do Zvezdane - skupaj s sovoditeljico Heleno Blagne popelje skozi najpomebnejše dogodke tekočega tedna. Miran Ališič se javlja iz Kranjske gore, kjer je namesto pokala Vitranc potekalo svetovno prvenstvo v nabiranju regrata, svoj recept za solato pa nam zaupa tudi Angleca Likovič. Vrača se Uroš Slak, ki skupaj z gosti ugotavlja, zakaj se v Sloveniji železniške postaje gradi iz italijanskega marmorja, ponovno pa obiščemo tudi stavbo na Litijski, kjer tokrat poteka operacija civilnih žrtev vojne med Fidesom in vlado. Novo rubriko predstavlja naša novinarka Mojca Mavec, ki po ljubljanskih ulicah raziskuje lepote slovenskega jezika. Vse to in mogoče še kaj ali pa kaj drugega v novi epizodi Radia Ga Ga -nova generacija.

Avtor: Radio Slovenija - 1. program

11:00
Poročila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Avtor: Tomaž Guček

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Avtor: Prvi

Drugi poudarki:
- Tudi v Kranjski Gori se krepi zavedanje, da se naravi lahko prilagodijo zgolj z novimi turističnimi produkti
- Helidrom in nova avtobusna postaja med načrtovanimi naložbami v Cerknem
- Brežice so bogatejše za mestno galerijo, čast razstavljati prvi je pripadla domačemu Društvu likovnikov

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Števec smrti v Gazi zdaj poganjajo tudi smrti izstradanih ljudi, prve žrtve lakote pa so najšibkejši, torej otroci. Evropska unija predstavila svojo prvo strategijo obrambne industrije, medtem ko francoski predsednik Macron napoveduje čas v katerem bo nujen pogum, češ da je Rusija postala nezaustavljiva. Tako imenovani super torek je v Združenih državah Amerike utrdil položaja zdajšnjega predsednika Joea Bidna na demokratski in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na republikanski strani. Slednji se predstavlja kot edini rešitelj sveta pred tretjo svetovno vojno. Ob današnjem dnevu je avtorica tokratnih Labirintov sveta zaokrožila z ženskimi glasovi.

Avtor: Rajka Pervanje

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Najdaljši zdravniški stavki pri nas še ni videti konca. Stavkovnemu valu se pridružujejo tudi tožilci, medtem ko so sodniki začeli s pravnimi postopki za izterjanje premalo izplačanih plač. Ministrstvo za solidarno prihodnost še ni vzpostavilo informacijskega sistema, zato so centri za socialno delo zasuti s stotinami vlog za oskrbovalca družinskega člana. V tednu, ko z dnevom žena opozarjamo na položaj žensk, je Francija v ustavo izrecno zapisala tudi pravico do splava. O teh in številnih drugih temah, ki so zaznamovale teden doma in na tujem, v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Avtor: Prvi

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Pogovarjali se bomo z Metodom Pevcem – njegov filmski opus bo namreč na ogled na 42. filmskem festivalu v Bergamu. Pred nedeljsko podelitvijo oskarjev se bomo spraševali o favoritih za letošnje še vedno izjemno zaželene kipce. Predstavili bomo program 26. Festivala dokumentarnega filma, poleg tega bomo ocenili dokumentarec Neskončni spomin in filmski portret Ingeborg Bachmann: potovanje v puščavo. Vabljeni k poslušanju!

Avtor: Tesa Drev Juh

Jurij ima bratca in sestrico. In mamo, ki zna delati čudeže in tudi slabo obrne v dobro …
Pripoveduje: Marko Okorn.
Napisala: Marta Kunaver.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1982.

Avtor: Prvi

Ženske so v Sloveniji dobile volilno pravico pozno, šele avgusta 1945. Vendar pa to še zdaleč ne pomeni, da se že dolgo pred tem niso kako drugače udeleževale javnega življenja in spreminjale temeljnih koordinat družbeno-politične stvarnosti. V tem smislu je nadvse pomenljiv znanstveni zbornik Women, Nationalism, and Social Networks in the Habsburg Monarchy – se pravi Ženske, nacionalizem in družbena omrežja v habsburški monarhiji, ki je pred nedavnim izšel pod okriljem Purdue University Press, ugledne akademske založbe iz Združenih držav Amerike. V tej knjigi, ki jo je uredila dr. Marta Verginella, predavateljica na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, namreč enajst raziskovalk in raziskovalcev z različnih koncev stare celine pretresa vprašanje, kako so v drugi polovici 19. stoletja ženske – posamič ali v okviru najrazličnejših društev – prispevale k vzpostavitvi modernih narodov v srednjeevropskem prostoru. Se pravi k širjenju, utrjevanju in reprodukciji nacionalnih ideologij, nacionalnih identitet.
Pot, ki vodi od kakega Prešerna, ki se sam v svoji sobi predaja poetskim sanjarijam o tem, kako bi njegov Sonetni venec utegnil odrešiti slovenski narod, do množičnih političnih zborovanj, kjer udeleženci ob energičnem vihranju belo-modro-rdečih trobojnic postavljajo konkretne politične zahteve v imenu tega istega naroda, ta pot ni ne kratka ne ravna. No, kot vidimo ob branju tega zbornika, pa bi bila brez udeležbe žensk slej ko prej čisto neprehodna. Kaj so torej ženske storile, da smo Slovenci postali Slovenci, Romuni – Romuni, Italijani – Italijani in tako naprej? Kaj jih je sploh pritegnilo k nacionalni ideji in kako so jo, zahvaljujoč svoji aktivni participaciji v narodnem gibanju, tudi oblikovale? V kakšnem medsebojnem razmerju sta bila v njihovih očeh boj za narodne pravice in boj za pravice žensk? So bile ne nazadnje v tem kontekstu kar najbolj dejavne dame iz najvišjih družbenih razredov, ženske iz srednjih meščanskih slojev ali pa revnejše ženske s podeželja oziroma iz vrst mestnega delavstva? – To so vprašanja, ki so nas– še zlasti z mislijo na zgodovino slovenskega prostora – zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Marto Verginella.

Avtor: Goran Dekleva

21:00
Poročila

Ob mednarodnem dnevu žensk v tokratni oddaji gostimo same ženske. Prva gostja je Mojca Mrak, ki se je iz Kolorada pred kratkim skupaj z družino preselila v Maryland in je za našo oddajo spregovorila o življenju v Združenih državah Amerike. Mednarodni dan žensk tradicionalno zaznamujejo Slovenci v Stuttgartu – kot pravi Marija Mauko, bodo na prireditvi, ki bo jutri, nastopili otroci, sledila bosta glasba in seveda druženje. Ker je prihodnji torek gregorjevo, pa Magdalena Novak iz Berlina napoveduje "pozdrav pomladi" za tamkajšnje slovenske družine.

Avtor: Živa Trček

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

23:00
Poročila

Za dan žena smo izbrali zgodbo, ki se ukvarja z ženskim vprašanjem in položajem žensk v družbi, predvsem pa daje misliti o politični korektnosti, o kateri se dandanes veliko govori, ki pa ima veliko problematičnih vidikov, predvsem za pripovedovalce zgodb. Zgodbo Nekoč je nekje je napisala kanadska pisateljica Margaret Atwood. Objavljena je bila v zbirki Dobre kosti (Good Bones) leta 1993. Margaret Atwood je avtorica pomembnih romanov, na primer Dekline zgodbe, Preročišča in Na površje, ki jih imamo tudi v slovenskem prevodu, ter zbirk kratke proze, esejističnih knjig in celo poezije. Kratko zgodbo Nekoč je nekje je prevedla Staša Grahek.

Interpretira Stannia Boninsegna,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Mirta Berlan,
režija Alen Jelen,
redakcija ponovitve Tesa Drev Juh,
posneto leta 2019.

Avtor: Prvi

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 08.03.2024 17:10:05

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt