Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 9.3.2024

V prvi uri nočnega programa boste deležni pogovora z Martino Marušič Kos, vodjo službe za komuniciranje na Univerzi na Primorskem, ki pa jo boste spoznali tudi v mnogih drugih vlogah. Je namreč tudi strastna bralka, ki se lahko pohvali z več kot 200 prebranimi knjigami letno, velika ljubiteljica peke, blogerka na pavzi, mama, rada pa tudi kaj sešije.

Avtor: Anita Urbančič

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Avtor: Stane Kocutar

05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Tokratna lokalna junakinja je res zanimiva ženska: Janja Urbiha, mati šestih otrok, ljubiteljica narave, turistična vodnica, tudi podjetnica. Domuje v idilični vasici Kozarišče v Loški dolini na Notranjskem, od tod tudi njen vzdevek Kozarka. Dejavna v lokalnem okolju, med drugim kot članica Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice, pa Društva ljubiteljev narave, konj in tradicije Lovrenc ter Društva ljubiteljev gradu Snežnik. Zaljubljena je v svoj dom na kraški zemlji, sredi narave, na kmetiji s konji, med medvedi, risi in polhi ter v čudovitem okolju gradu Snežnik. Tam se je z njo pogovarjal Marko Škrlj.

Avtor: Marko Škrlj

Informacije o dogodkih po svetu redko pridejo do vseh ljudi. Vseeno smo izvedeli, kaj se je zgodilo v Parizu, kaj se dogaja po svetu. So tudi dogodki, ki jih ne moremo zaslediti v medijih. Vedno znova je treba pomagati človeku, da bi svoje hrepenenje po sreči prav uresničil v svojem življenju. Dogodki zadnjih let kažejo, koliko ljudem je to ukradeno ali celo uničeno. Ob beguncih smo postali prestrašeni, skušali smo se temu izogniti. Pri sprejemanje beguncev na obalah otoka Lampedusa v Sredozemlju je zdravnik Petro Bartolo naredil vse, kar je lahko. Vsak je prinesel s seboj svojo zgodbo. Najbolj pretresljive so bile zgodbe otrok. Tihotapili so jih za prodajanja njihovih organov. Potem so jih odvrgli na smetišče. Veliko dogodkov niti ne pride v medije. Teh dogodkov ne vidimo in o njih ne slišimo. Vse to je življenje danes. Odprte človeške oči opazijo propadanje civilizacije, ki je storila veliko dobrega za vse človeštvo. Kaj se dogaja? Mislim, da nas pritegne govorjenje o pravici do sreče. Do nje skušamo priti prek raznih oglaševalcev, ki nam s svojimi izdelki zagotavljajo pravo pot k sreči. In mi temu verjamemo! TODA! Sreča sama po sebi ne obstaja. Vedno je povezana z ljudmi okoli nas. Ker smo zaprti v svoje lastne želje in trenutne občutke sreče, začnemo propadati. Nikakor ne moremo priti do obljubljene sreče in veselja. Zakaj nihče o tem ne govori? Zakaj nihče ne usmerja ljudi v pravo smer. NAPAKA! Veliko ljudi govori o svoji poti, o svojem zgrešenem pojmovanju življenja in o pravih vrednotah. Med njimi je uspešni mladi poslovnež Jean-Marc Potdevin, ki sam o sebi pravi, da je pri 40 letih imel vse, kar si človek želi: imel je dobro službo, imel je dovolj denarja, imel ugled v družbi, privoščil si je lahko vse, kar si je zaželel. Ob tem je prišel do spoznanja, da mu zavidanja vreden uspeh ni potešil globlje želje, želje po sreči. Spremenil je svoje življenje. Postal je svoboden, ker je imel pogum zapustiti lažno svobodo iz oseminšestdesetih let – pravzaprav suženjstva razpuščenih nagonov (tako sam pravi). Vedno znova potrebujemo spodbude, zglede, ki bi nas usmerjali v pravo smer. Vprašanje je, ali vidimo te zglede. Polnosti sreče ne najdemo v trenutkih veselja, polnost sreče najdemo v prizadevanju za druge, za srečo in veselje drugih. Potrebno je veliko odpovedovanja, premagovanja samega sebe. Na tej poti hitro omagamo, zato so potrebni ljudje, ki nas spodbujajo in nam stojijo ob strani. Vsak izmed nas lahko postane opora in zgled za druge. To je odločitev za življenje, za kulturo življenja, to je odločitev za srečo. Odločitev je naša!

Avtor: Stanislav Kerin

06:00
Poročila

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Že pred časom se je na spletni strani Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojavilo tole vprašanje: Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo »Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?« Kaj torej so množinski samostalniki in ali jih sploh lahko uporabimo v ednini?

Avtor: Nataša Rašl

08:00
Poročila

Šolarji imajo doma kar nekaj dolžnosti. Tudi zato se bomo v tokratni oddaji lotili hišnih opravil in zaigrali nekaj družabnih iger … Česa vsega se lotijo, tudi ob sobotnih dopoldnevih, in katera so njihova najmanj ljuba opravila?

Avtor: Alja Verbole

09:00
Poročila
09:05
Hudo!

Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!

Avtor: Prvi

Oddaja s športnimi izzivi in z nasveti, s katerimi bomo s sogovorniki s Fakultete za šport poskrbeli za športno aktivnost mladih in zdrav življenjski slog. Mi smo Hudo športni! Pa vi?

Avtor: Prvi

Tokrat bomo v Kulturomatu spoznali Vito Renko, 18-letno Škofjeločanko. Svojo glasbeno pot si je začrtala že kot otrok, saj je že takrat najraje igrala na klavir in pela. Danes pa resno razmišlja o petju kot o svoji življenjski karieri.

Avtor: Lana Furlan

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe, Matej Jevnišek.

Avtor: Tina Žun

11:00
Poročila
11:50
Obvestila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

13:00
Poročila

Varnost na morju, trajnosten ladijski promet, razvoj koprskega pristanišča in nadaljnja digitalna preobrazba ostajajo prednostne naloge naše države. Pomemben mejnik zmanjševanja možnosti nesreč na morju bo vstop Slovenije v sistem nadzora plovbe, predvidoma leta 2026. Za zahtevna podvodna dela v koprskem pristanišču pa bo lahko potapljačem v pomoč tudi umetna inteligenca, ki jo v obliki prvega tovrstnega podvodnega drona razvija Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu. To je nekaj poudarkov letošnjega Dneva pomorstva, 7. marca, ki jih Lea Širok podrobneje predstavlja v današnji oddaji Morje in mi.

Avtor: Lea Širok

14:00
Poročila

Človeški možgani se nenehno spreminjajo, pogosto na zelo presenetljive načine.
Ameriški nevroznanstvenik David Eagleman v knjigi Živo omrežje preko pestrega nabora primerov osvetljuje, kako hitro in temeljito živo omrežje naših možganov prerazporedi svoje zmogljivosti, če se za to odpre priložnost. Nenehno premeščanje vloge nevronov omogoča našim možganom, in s tem seveda nam, mnogo večjo prilagodljivost v svetu, kjer smo vedno znova soočeni z novimi izzivi, ki jih prinese življenje. Eagleman v tej nenehni bitki za proste nevrone, kot ji reče, najde tudi novo razlago, zakaj pravzaprav sanjamo. O knjigi Živo omrežje, ki je izšla pri založbi Umco, smo se pogovarjali z nevrologom prof. Zvezdanom Pirtoškom.

Avtor: Nina Slaček

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:05
Obvestila

»Še vedno najbolj uživam v naravi,« pravi tokratna gostja oddaje Razkošje v glavi, dr. Blanka Ravnjak. Ko je končala študij biologije in dobila službo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, se ji je izpolnila želja, da bi narava postala tudi njeno službeno okolje. Ponosna je na svoje delo v botaničnem vrtu in različne projekte, v katere je vključena. Med njimi je tudi veliko dejavnosti pri tako imenovani zeleni infrastrukturi in ozelenjevanju mest, redno sodeluje pri pisanju knjig, ob vsem naštetem pa še vedno najde čas za nabiranje rastlin za zbirko in semensko banko. V tem res uživa. Vse svoje delo in dogodke v življenju vidi kot izziv, nikoli kot problem. Njeno vodilo je, da je s pozitivnim pristopom vse lažje in da je v vsaki stvari treba poiskati nekaj dobrega. Še več pa v današnjem pogovoru – z dr. Blanko Ravnjak se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Avtor: Tadeja Bizilj

17:00
Poročila

Prvega marca je naš glasbeni svet pretresla vest o smrti enega najpomembnejših tonskih mojstrov in glasbenih producentov slovenskega in širšega glasbenega prostora. Aco Razbornik je sodeloval z mnogimi zvenečimi imeni slovenske in tuje glasbe. V 80. letih je osnoval legendarni studio Tivoli, v svoji petdesetletni karieri pa je sodeloval pri nastajanju več kot 500 albumov. Vrhunski tehnični mojster se je vedno držal v ozadju, a v radijskem arhivu smo izbrskali posnetek ene od priložnosti, ko se je znašel pred mikrofonom: leta 1999 ga je v oddajo Odrske luči povabil Lado Leskovar. Poslušali bomo nekaj odlomkov iz tega pogovora, v katerem je Aco Razbornik spregovoril o svojem delu in glasbenih sodelovanjih, še prej pa se bomo na kratko ustavili pri Ačevem prvem snemalnem podvigu: kultnem albumu »Odpotovanja« Tomaža Pengova.

Avtor: Teja Klobčar

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Bili smo gosti v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah, najstarejšem slovenskem domu starostnikov. Kako skrbijo za duhovno vzvalovanost stanovalcev; o tem v oddaji razmišljajo direktorica doma Irena Vozlič Stjepčević, duhovnik Tone Farar ter stanovalki: 83-letna Majda Zabukovšek ter 92-letna Angela Pem.

Avtor: Tone Petelinšek

Imejte srečo pri izbiri prijateljev …
Pripoveduje: Polde Bibič.
Lužiškosrbska ljudska pravljica.
Prevedel: Viktor Smolej.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Avtor: Prvi

Pogovor s Kathy Kallick

GLAS KALIFORNIJSKE HRIBOVKE

Kalifornijski bluegrass je v primerjavi s tistim iz Apalačev mehkejši in bolj jazzovski. Da je nekaj posebnega, smo se prepričali že na koncertih Johna Moorea in njegove vizionarske skupine Bluegrass Etc. To upravičeno štejejo med bolj inovativne zasedbe, zavezane kalifornijskemu užitkarskemu zvenu in slogu, ki ga je ustoličil Clarence White. Med kalifornijske ustvarjalke, ki sledijo tradicionalnemu slogu in zato deloma odstopajo od prevladujočega dokaj inovativnega kalifornijskega toka, pa sodita Laurie Lewis in Kathy Kallick. Sodelovali sta pri projektu True Life Blues - The Songs Of Bill Monroe in za svoj prispevek dobili celo grammyja. Slišali smo ju tudi pri nas. V bluegrassu imajo ženske pač pomembno vlogo. S Kathy smo se po telefonu pogovarjali pred nekaj dnevi pred izidom novega albuma.

Verjetno se gre zahvaliti Maybelle Carter iz družinske zasedbe The Carter Family, da so tudi ženski glasovi že zgodaj preplavili radijske valove in utrli pot današnjim izvajalkam, ki jih je razmeroma veliko v prav vseh podzvrsteh countryja. Celo tako slavne pevke, kot je Dolly Parton, se včasih odkrito spogledujejo z bluegrassom in nič nenavadnega ni, če za velike založbe snemajo posladkane radijske uspešnice, v prostem času pa se zaprejo v studio in za kakšno neodvisno hišo posnamejo ploščo bluegrassa. Kathy Kallick v svoji skupini igra kitaro in poje vodilne in spremljevalne vokale, Tom Bekeny igra mandolino in violino ter poje harmonije, Amy Stenberg igra na akustični bas in poje vodilne in spremljevalne vokale, Avram Siegel pa igra na bendžo in kitaro in poje harmonije. Na plošči Walkin’ In My Shoes, o kateri smo v Muski pisali takoj po izidu, je skoraj polovica avtorskih skladb Kathy Kallick, izmed pol ducata priredb pa gre omeniti vsaj ognjevito izvedbo klasične skladbe Billa Monroeja Rocky Road Blues. Prav ta to zasedbo kaže v najboljši luči in daje vedeti, zakaj jo kritiki tako hvalijo in cenijo. Na plošči boste slišali tudi nekatere gostujoče glasbenike, najbolj pa brez dvoma izstopa violina, ki jo virtuozno igra Darol Anger. V bluegrassu je težko ponuditi kaj novega, vendar se na trenutke zdi, da Kathy Kallick velikokrat ob pomoči Avrama Siegela, ki skrbi za še neslišane vložke na bendžu, uspe prav to. V tistih starinskih melodijah najde nove podrobnosti in jih nadgradi oziroma prilagodi času. Seveda ni treba poudarjati, da gre za sijajne in tako rekoč nezmotljive inštrumentaliste. Avram Siegel je na primer na koncertih poznavalce presenetil z dokaj nenavadnim in zelo samosvojim slogom igranja na 5-strunski bendžo, ki bi ga težko sploh s čim primerjali.

Iz osebnih radijskih izkušenj vem, da imajo poslušalci odpor do countryja in bluegrassa, vendar gre vsaj iz bolj tehničnega zornega kota poudariti, da je to dosledno akustična glasba, ki omogoča odlična snemanja brez uporabe kakršnihkoli efektov in drugih studijskih pomagal, zato lahko nudi posebne užitke ljubiteljem dobro posnete glasbe. Glasbila v tej glasbi so si po jakosti zelo različna (najglasnejši je na primer bendžo), zato je snemanje te glasbe prava mala znanost in nič čudnega ni, da včasih tudi vodilne avdiofilske revije zelo naklonjeno pišejo o bluegrassovskih ploščah in jih postavljajo ob bok ploščam jazza. S Kathy Kallick, dobitnico grammyja, smo se srečali na slovenski turneji, ko je nastopila v televizijskem studiu in v novogoriški Perli, ki je v zadnjem desetletju postala pravo koncertno središče za blues, country in podobno glasbo, ki je v Ljubljani skorajda ni slišati.

Najprej nekaj besed o svoji karieri. Poznamo tvojo prijateljico Laurie Lewis.

Rodila sem se v Chicagu in se nato preselila v Kalifornijo, kjer sem se naučila igrati hribovsko glasbo ameriškega severovzhoda, zdaj živim v Oaklandu v Kaliforniji. Z Laurie sva začele igrati bluegrass že v sedemdesetih letih, ko sva imeli skupino, v kateri so na začetku igrale le ženske, kar je bilo nekaj novega in nenavadnega za to glasbo. Pozneje sva ločeno nadaljevali z igranjem bluegrassa z različnimi glasbeniki, sama sem kmalu zbrala skupino, ki je igrala bluegrass s primesmi folka. Pesmi so vključevale tako izvirne izvedbe kot tudi avtorske pesmi posameznih članov skupine. Trenutna zasedba, imenovana The Kathy Kallick Band, obstaja že tri leta in pol.

Povej našim bralcem kaj o svojem repertoarju, ki je zelo zanimiv in za bluegrass kar malce nenavaden.

Veseli me, da se ti zdi mikaven. Tudi sama menim tako. Osnovo predstavljajo moje avtorske pesmi in tradicionalni napevi, ki jih skušamo podati na zanimiv način v okvirih tradicije bluegrassa in countryjevske glasbe. Kot se za to glasbo spodobi, je čutiti tudi vpliv irske glasbe, swinga in jazza. Veliko pesmi, ki jih igramo, so tradicionalni napevi in melodije. Za večino ne vemo niti, kdo jih je napisal. No, kmalu sem si kako pesem izmislila kar sama in njeno zgodbo zapisala v slogu tradicionalnega countryja. Nekaj pesmi je tudi z repertoarja družine Carter, to so namreč za nas korenine countryja. Carterjevi so našli veliko starih ljudskih pesmi - nekatere prihajajo mogoče celo z britanskih otokov in so pripovednega značaja - razširili so jih po vsej deželi in tako se je vse skupaj začelo.Te pesmi torej pripovedujejo zgodbo in takšna so tudi moja avtorska dela.

Album Walking In My Shoes je dobil zelo dobre ocene.

Plošča je posneta že leto dni. Bila je uspešna v Ameriki, kjer je bila deležna tudi pogostega radijskega predvajanja, za kar smo zelo hvaležni, saj ni ravno v navadi, da bi tudi vplivnejše radijske postaje vrtele takšno glasbo. Zdi se mi, da dobro ponazarja zvok naše skupine. Na njej je mešanica originalnih izvedb in priredb, ki smo jim dodali nova besedila ali jih zaigrali kako drugače. Imamo namreč svoj slogan: Vroč bluegrass in sveži izvirniki! In temu preprostemu načelu sledimo za vsako ceno.

V tvojem repertoarju so tudi otroške pesmi. Kje si se jih naučila?

Posnela sem dve plošči s pesmimi za otroke. Glasbo za otroke sem začela snemati, ko sem dobila otroke. Imam trinajstletno hčer, drugi pa je pet let in pol. Album Use A Napkin Not Your Mum je znova mešanica mojih in tradicionalnih otroških pesmi, zaigranih v različnih glasbenih slogih, ki segajo od starodavnih melodij za violino in bendžo do bluegrassa in swinga. To je preprosto zanimiva in privlačna mešanica, ki k poslušanju pritegne tudi odraslega. Večina pesmi je zabavnih in smešnih, nekaj je uspavank, druge pa so bolj poskočne in za ples. Ob Woodyju Guthrieju oziroma njegovi glasbi sem odraščala. Njegove otroške pesmi so mi igrali moji starši, zato so se mi globoko vtisnile v spomin. On je torej tisti ključni vir.

Bluegrass je zelo tradicionalen. Je takšna tudi tvoja skupina?

V bluegrassu je veliko navad in običajev, ki segajo daleč v zgodovino.
V Ameriki je tako v navadi, da se na vsakem bluegrassovskem nastopu
občinstvo burno odzove, ko predstavim glasbenika in povem od kod prihaja. Iz kalifornijskega Berkeleyja prihaja bendžoist in pevec Avram Siegel. Iz Crocketta v Kaliforniji je basistka in pevka Amy Stenberg. O naslednjem glasbeniku ti bom povedala malce več. Igra mandolino in gosli, njegova linija pa gre nazaj dlje kot večina naših. Njegovi predniki prihajajo iz Madžarske, svoja mlada leta je preživel
v Clevelandu v Ohiu, zdaj živi v San Franciscu v Kaliforniji. To je Tom Bekeny. Vsak član skupine je prinesel nekaj svojega. Amy zna na primer najti zanimive pesmi v countryju. Pesem I’d Jumped The Mississippi je prepeval George Jones, ko je v zgodnjih šestdesetih letih izdal razmeroma malo znano bluegrassovsko ploščo. Imela jo je njena mama in jo je vedno znova vrtela ob zibki male Amy. V repertoarju imamo tudi gospel, nabožno glasbo, ki je pomemben del bluegrassa. Nekaj takšnih pesmi sem napisala sama in Avram po navadi v njih igra fingerpicking kitaro, pojemo pa štiriglasno. Vsak član zasedbe ima torej zelo specifično in pomembno, tako rekoč nenadomestljivo vlogo. Tradicije je torej veliko; slišati jo je v vsaki noti!

Literatura, viri in video:

Knjiga CLAWHAMMER STYLE BANJO avtorja Kena Perlmana je ena boljših učnih knjig za vse, ki jih zanimajo razni slogi igranja na bendžo, v prvi meri pa gre za knjigo o starinskem slogu, ki ga je očitno absorbiral tudi Avram Siegel iz skupine Kathy Kallick (musicdispatch.com).

Lomaxov video APPALACHIAN JOURNEY iz cikla založbe Stefana Grossmana v značilnem Lomaxovem slogu z dokumentarnimi avdio-vizualnimi posnetki prikazuje korenine bluegrassa. Alan Lomax je v metodologijo etno-muzikološkega dela vnesel kar nekaj novosti, predvsem pa je veliko delal na terenu, in ni sedel v pisarnah ter narcistično občudoval svoje znanje, kar velikokrat počnejo 'kabinetni poznavalci' (Stefan Grossman's Guitar Workshop, P.O. Box 262, Tonbridge, Kent TN10 3ZP, England; www.guitarvideos.com).

Avdiofilski pogled na akustično glasbo Kathy Kallick, HI-FI Journal (HFJ42/2000, avtor J.W.)

Televizijska koncertna oddaja, posneta 23. marca, 2000 v studiu 2 Televizije Slovenija

Avtor: Jane Weber in Miran Kazafura

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Satira na čezmerno starševsko skrb za otroka, ki po navadi naredi iz muhe slona. Čeprav v času še vedno permisivne vzgoje to lahko zveni tudi precej anahronistično.

Avtor radijske priredbe: Bogdan Gjud
Režiser: Aleš Jan
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Nastopata – Polona Juh in Uroš Smolej

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1998

Avtor: Klemen Markovčič

23:00
Poročila

Ob 210. obletnici rojstva enega največjih ukrajinskih pesnikov, Tarasa Ševčenka, lahko v oddaji Literarni nokturno poslušate izbor njegovih pesmi (Oporoka, Pesmi moje, Duma, Večer, Teče voda, Tam za gajem), ki jih je prevedel Severin Šali, interpetiral pa dramski igralec Vojko Zidar. Ševčenko, romantični pesnik, slikar in humanist, se je v svojih delih zavzemal za boj ukrajinskega naroda zoper nacionalno zatiranje, danes pa pomeni enega izmed temeljev sodobne ukrajinske književnosti.

Prevajalec Severin Šali,
interpret Vojko Zidar,
režiserka Barbara Hieng Samobor,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
urednik oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Sašo Puljarević.
Produkcija 1999.

Avtor: Prvi

Glasbena cesta 2.3.1.5. Tom Hambridge: Blu Ja Vu. Zadnji album blues eminence iz ozadja, bobnarja, avtorja in uspešnega producenta.
https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/03/07/tom-hambridge-blu-ja-vu/

Avtor: Peter Barbarič

Zadnja sprememba: 09.03.2024 02:40:10

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt