Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 24.5.2024

00:00
Poročila
01:00
Poročila
02:00
Poročila

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Avtor: Prvi

03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Spoštovane poslušalke, poslušalci, ste se danes že pošteno usedli? Verjetno je za to še prezgodaj. Pošteno sedeti je za zvečer in ne za zjutraj, bi kdo rekel. Vseeno bi vas povabil, da se spomnite trenutkov, ko ste končno našli čas in prostor, da ste se lahko oddahnili na udobnem sedežu. Ob takih priložnostih se najprej umirimo. Naše misli ne begajo več. Telo se sprosti. Spomin prebudi. Udobno nameščenim na težko pričakovanem stolu nam pogosto mislijo pohitijo na pot, ki nas je pripeljala do tega trenutka. V hvaležnosti ali obžalovanju. Tarnanju nad izgubljenimi trenutki, naporom, ki ga je terjalo življenje, ali z radostjo dosežkov, ki smo jih uspeli narediti. Pogled s stola je jasnejši. Naše sodbe, ko smo udobno nameščeni, so veliko bolj plodne za trenutke, ko bo spet treba vstati.
Če ste kdaj poromali v Rim, ste kljub velikemu drenju pred njo gotovo obiskali baziliko sv. Petra. Čisto na koncu te mogočne cerkve je posebno okno, ki ga je oblikoval slavni Bernini. Rumeno prosojen alabaster ima v svojem spodnjem delu vdelan stol. Naj bi šlo za sedež apostola Petra. Človek se ob trumah turistov, ki poslušajo svoje vodiče, posnamejo nekaj fotografij in pohitijo k drugim znamenitostim, tam težko umiri. Se pa je vredno prepustiti rumeni svetlobi in teži in mogočnosti stola, ki ga nosijo dva zahodna in dva vzhodna učitelja Cerkve. Najprej se je smiselno vprašati, kako to, da je v oltarju stol. V zgodovini in še danes najrazličnejši vladarji uporabljajo tron, prestol za vladanje. Tudi papeži so nastopali z veliko oblasti. Pobožnost, ki je ohranjala spomin na sedež apostola Petra, se je začela v časih, ko ni bilo nobene možnosti po oblastni drži. Voditelji Cerkve so bili v prvih stoletjih, v času preganjanja predvsem tisti, ki so tolažili, opogumljali in sami trepetali za svoja življenja. Številne naše prednike je vodila globoka potreba po človeku, ki bi zmogel miren premislek, jasno sodbo in odločno besedo. Podobo Svetega Duha, ki je nad sedežem sredi tega okna, sporoča prav to. Na ta sedež naj bi sijala moč resnice, ki jo podpirajo štirje modri možje vzhoda in zahoda.
Pogosto so v umetniških delih upodobljene sedeče matere, ki sprejemajo v svoje naročje otroke. Mati, ki tolaži; mati, ki sprejema; mati, ki varuje. Vsega tega ne potrebuje le otrok. Vsak izmed nas kdaj pa kdaj želi najti varno zavetje sredi nemira, tolažbo sredi razočaranj, jasnosti sredi negotovosti. Prav to so naši predniki razumeli ob misli na apostola Petra in njegove naslednike. Želim nam vsem, da bi se danes dobro usedli, ne samo na kakšen udoben stol, ampak tudi v življenju. Našli trdnost in gotovost, modrost in treznost, da bomo lahko vladali svojemu življenju.

Avtor: Janez Vodičar

06:00
Poročila

»Raziskave zadnjih nekaj desetletij so pokazale, da gre za izreden psihološki konstrukt, ki blagodejno in pozitivno vpliva na posameznikovo počutje«. Gre za citat iz revije Pan!ka Društva študentov psihologije Slovenije, ko so pisali o konceptu nostalgije. Morda stavek pojasni, zakaj pogosto naletimo na nostalgične dogodke, sejme, akcije pa tudi muzejske razstave. Eno izmed takšnih so do nedavnega pripravili v ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Za Petek brez pravila smo se pogovarjali z avtorico razstave »Kar šteje, obuja spomine, Slovenija/Ormož od sedemdesetih let preteklega stoletja do danes«, Manico Hartman.

Avtor: Nadia Petauer

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Ko govorimo o morskih tokovih, imamo v mislih vodoravno premikanje vodnih mas kot posledico stalnih vetrov in razlike v gostoti morske vode in Zemljine rotacije. Na kakšni globini nastanejo in kako vplivajo na podnebje, pa nam v Jutranji vremenski fronti razloži dr. Matjaž Ličer z Agencije Republike Slovenije za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.

Avtor: Klara Eva Kukovičič

Spletne platforme za kratkoročni najem nepremičnin se že dolgo obravnavajo kot glavni krivec za dvig cen najemnin. Zato države omejujejo te načine oddajanja nepremičnin tudi pri nas. Slovenski sobodajalci so zato znova na nogah. Ministrstvo za gospodarstvo je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o gostinstvu, s katerim bi tistim, ki nepremičnine za kratkoročni najem zdaj oddajajo za največ pet mesecev, ta čas skrajšali na 30 dni. Novosti oziroma pasti, kot pravijo deležniki, je v zakonu še kar nekaj. O tem Ob osmih s predstavnikom Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Urošem Budo.

Avtor: Prvi

Katera bo nova skladba iz Radiosfere?

Avtor: Nadia Petauer, Anja Rupel

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

Vse bolj sedeča družba postajamo, in to prinaša v paketu tudi bolečinska jedra v telesu, pogosto ravno v križu in vratu. Kako takrat ravnati s svojim telesom, kako naj se ponegujemo, še preden zaboli, kako prepoznamo dobrega fizioterapevta in kako pomemben je v času sedečega dela in stresa počitek? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu, kjer vam bo svetoval diplomirani fizioterapevt Jure Reherman z Fiziolofije. Pišite nam na prvi@rtvslo.si ali vprašanja zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko nas tudi pokličete na 01 475 22 22

Avtor: Liana Buršič

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Prvi

10:00
Poročila

Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga – nova generacija bodo prevzeli kar štirje bivši in aktualni župani, ki so si za to priložnost nadeli ime New Svinj Quartet. Janković, Popovič, Kangler in Pojbič bodo tako gostili Uroša Slaka, ki se bo z Robertom Golobom in kmeti pogovarjal o prehranski samozadostnosti, sprejemali bodo klice znanih domačih in tujih prodajalcev v novi rubriki Mali oglasi – Razprodaja Slovenije in obiskali Kavarno Zeleni prehod, v kateri Milka prodaja že skoraj legalno robo. Seveda bomo šli tudi v Luko Koper, kjer bo protestne pesmi bral Boris A. Novak, prisluhnili prometnemu poročilu Kanglerja in Rožmarina, vmes pa seveda izvedeli tudi, kateri župan ima najdaljšega in kateri najvišjega – stolp seveda. Vse to in verjetno še kaj v petek malo po deseti na Prvem.

Avtor: Prvi

11:00
Poročila

Samopredstavitve list kandidatov za poslance iz Republike Slovenije v Evropski parlament.

Avtor: Prvi

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Avtor: Tomaž Guček

Pristojni so predstavili včeraj sprejeti program odprave posledic neposredne škode zaradi lanskih avgustovskih poplav na področju državne cestne in železniške infrastrukture. Minister za naravne vire Jože Novak je med drugim povedal, da se izredni sanacijski ukrepi na vodotokih, ki so bili izvedeni po poplavah, končujejo, trajne rešitve za reke pa prinaša petletni sanacijski program. V oddaji tudi:
- Vrstijo se odzivi na sprejetje resolucije o genocidu v Srebrenici.
- Alpina bo zaprla del proizvodnje v Žireh, brez službe naj bi ostalo 60 ljudi.
- Letošnja desetnica Nataši Konc Lorenzutti za knjigo Jutri bom siten kot pes.

Avtor: Prvi

Drugi poudarki oddaje:
- Maribor ne zmore uresničevati predpisanih nalog, zato eden od svetnikov predlaga ustavno presojo zakona o financiranju občin
- V Krškem glede naložb, osrednja je bazen, župan za zdaj močnejši od opozicije
- Pestro politično dogajanje tudi na Jesenicah
- V Medvodah kulturni festival, v Zasavju festival uprizoritvenih umetnosti Rdeči revirji, v Novem mestu Teden cvička

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

V ospredju svetovnih dogodkov ostaja vojna v Gazi in njene daljnosežne posledice. Z njo so tako ali drugače povezane vse osrednje zgodbe tega tedna: priporni nalogi mednarodnega kazenskega sodišča, napoved, da bodo tri evropske države priznale Palestino pa tudi smrt iranskega predsednika v helikopterski nesreči. Evropa se pospešeno pripravlja na volitve, te pa bodo le mesec dni kasneje izvedli tudi v Združenem kraljestvu.

Avtor: Prvi

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

V Iranu se pripravljajo na prenos oblasti, potem ko je v helikopterski nesreči umrl predsednik države Ebrahim Raisi. Ne le, da je država ostala brez predsednika, ampak je ostala tudi brez najmočnejšega kandidata, ki bi nasledil ajatolo. Medtem ko izraelski vojaški škorenj z nezmanjšano močjo bije vojno v Gazi, Mednarodno kazensko sodišče zahteva izdajo pripornih nalogov za izraelskega premierja, obrambnega ministra in tri voditelje Hamasa. In medtem ko se je trem državam – Irski, Španiji in Norveški – uspelo povsem jasno izreči, da bodo v torek priznale Palestino, vlada v Sloveniji tega ne zmore, saj predloga ni poslala v Državni zbor. V kritičnem pregledu iztekajočega se tedna nas bo zanimalo tudi, kaj v zdravstveni sektor prinaša načrtovana Agencija za kakovost v zdravstvu, prizemljili pa bomo tudi visokoleteče zamisli o novi medicinski fakulteti na Primorskem. Pa še o bolj in manj strateških razmislekih o postavitvi drugega bloka jedrske elektrarne Krško ter prehajanju strateškega prehranskega sektorja v hrvaško lastništvo.

Avtor: Prvi

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Kaj pomembnega je prinesel letošnji festival v Cannesu? O tem razmišljamo z Ingrid Kovač Brus, ki se mudi v tej prestolnici evropskih filmskih festivalov. Osvetljujemo tudi razstavo Karpa Godine v Slovenski kinoteki in ocenjujemo najnovejši del sage Pobesneli Max z naslovom Furiosa, ki ga je tudi tokrat režiral sloviti George Miller.

Avtor: Matej Juh

V tem tednu želimo poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic tudi spomniti na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Peta v nizu je slovenska ljudska pripovedka: Volk, pes in mačka, ki nas opominja, da tudi iznajdljivost in sreča nekaj veljata, ne le moč.

Pripovedovalka: Barbara Cerar.
Slovenska ljudska pripovedka.
Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič.
Tonski mojster: Urban Gruden.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole.
Urednica Uredništvo izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik.
Posneto v studiu 0 Radia Slovenija maja 2024.

Avtor: Alja Verbole

Ko v prvem dejanju slovite Shakespearove tragedije duh umorjenega očeta Hamletu naloži maščevanje, danski kraljevič prikazni ne verjame na besedo, ampak, kot vemo, s pomočjo skupine potujočih igralcev, ki ravno ob pravem času obišče grad Elsinor, izvede psihološko pretanjen preizkus, da bi se na lastne oči prepričal, ali je stric Klavidij resnično ubil svojega brata, Hamletovega očeta, in se navsezadnje polastil prestola. Natanko zato, ker se princ ne zanaša slepo na avtoriteto besed, ki prihajajo iz onstranstva, ker pač hoče opazovati in sklepati sam zase, nekateri razlagalci tudi pravijo, da je lik Hamleta pravzaprav epohalen: skozenj naj bi namreč Shakespeare pokazal, kako bomo v novem veku ljudje mislili in čustvovali in delovali. V Hamletu naj bi se, drugače rečeno, zbudila tako imenovana moderna, novoveška subjektiviteta.
Ta interpretacija je seveda dražljiva, privlačna, a če iščemo kar najzgodnejše primere doživljanja sveta in človeka v njem, ki se nam zdijo prepoznavno moderni, tedaj bi lahko rekli, da Hamleta, ki ga je veliki angleški dramatik napisal leta 1600, za kakih 20 let vendarle prehiteva neko drugo delo – Eseji francoskega misleca in pisca Michela de Montaigna. A če je Shekspearova drama morda sploh najbolj znamenita literarna stvaritev vseh časov in jo, zahvaljujoč Otonu Župančiču, tudi v slovenščini lahko beremo že več kot 90 let, smo celovito izdajo Montaigna dobili šele pred nekaj meseci, ko so v izvrstnem prevodu Branka Madžareviča pri založbi Beletrina izšle tri obsežne knjige Esejev.
Kaj smo torej doslej zamudili? O čem piše Montaigne in kako to počne, da ga lahko postavimo ob bok Shakespearu? V čem je njegova modernost? In nenazadnje, kako zahtevno je bilo delo, ki ga je moral opraviti prevajalec, da nam je naposled omogočil srečati se s pri nas predolgo spregledanim francoskim velemojstrom? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav Branka Madžareviča.

Avtor: Goran Dekleva

21:00
Poročila

V oddaji beležimo pestro dogajanje v okviru slovenske dopolnilne šole v Švici, ustavljamo se pri Slovencih v Milanu, gostimo mlado pravnico in podjetnico Karin Dodič, ki živi in deluje v glavnem mestu Kolumbije – Bogoti, seznanjamo pa vas tudi z Informacijsko točko za Slovence po svetu, ki je v začetku tega tedna zaživela v okviru Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Avtor: Lili Brunec

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

23:00
Poročila

Branka Jurca (1914-1999) je svojo ustvarjalno moč namenila predvsem mladim.; podpisala je številne črtice, povesti, kratke zgodbe in romane, ki so ji prinesli sloves priljubljene mladinske pisateljice. Njen opus je pester ter raznovrsten v tematskem in slogovnem pogledu. Med njena najboljša dela pa kritiki prištevajo roman Rodiš se samo enkrat – in prav z odlomkom tega romana se spominjamo 110. obletnice njenega rojstva. Jurca v njem z duhovito, rahločutno in lirično pripovedjo opisuje Maribor po prvi svetovni vojni.

Režiserka: Ana Krauthaker;
interpretira: Nina Valič;
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar;
mojster zvoka: Jure Culiberg;
urednica oddaje: Tina Kozin;
posneto leta 2004.

Avtor: Prvi

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 24.05.2024 17:10:07

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt