Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 22.6.2024

00:00
Poročila

Nočni program Radia Slovenija tokrat pripravljajo kolegi iz koprskega studia. Lea Širok bo prvo uro namenila pogovoru s pesnico in prevajalko Vero Pejovič. Kot pravi, Koper ostaja njeno najljubše mesto in ga redno obiskuje, a je njen drugi dom zdaj že več kot dve desetletji Luksemburg, kjer je do upokojitve delala kot prevajalka Evropske komisije. V drugi uri boste slišali, kako so se tokrat v turnirju Za in proti – debate na valovih kresala mnenja mariborskih in trboveljskih srednješolcev glede denarja za javne in nevladne organizacije. V tretji uri pa vabljeni na RadioLIve koncert glasbenika Tschimyja Aliagea Obenge, ki je s svojo skupino v koprskem studiu Hendrix nedavno prvič nastopil na Primorskem.

Avtor: Radio Koper

01:00
Poročila
01:30
Ponovitev
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Tokratni lokalni junak je prav poseben popotnik. V geografskem smislu se je odločil prehoditi pot od rojstnega kraja do tam, kjer so se nekoč naselili njegovi starši. Darko Mohar živi na Reki na Hrvaškem, ujeli pa smo ga sredi ene izmed etap njegovega popotovanja od Prekmurja do otoka Krk. Utrujenega, a še vedno dobre volje je v Malečniku pred Mariborom srečal Stane Kocutar.

Avtor: Stane Kocutar

Na senčnem, zelenem bregu, obdanem z bujno rastjo, drevesi, kjer je skozi veje prodirala bleščeča svetloba nedeljskega popoldneva, sem se nenadoma zavedela, da sem obkrožena z ljudmi, polnimi bolečin, življenjskih preizkušenj, nerešenih zapletov, ranjenih na raznih nivojih bivanja. Zaprla sem oči in poslušala enakomerno, navidezno monotono, toda globoko doživeto ponavljanje prošnje kot resnobno, zaupanja polno ihtenje k Materi Božji: Prosi za nas! Zazdelo se mi je, da besede izražajo popolnoma nesebično zavzetost. Kljub pogreznjenosti v svojo ranjenost ni bilo čutiti nobenega napuha. Bila je neke vrste nemoč, ki je v množici postajala moč.
Moje življenje je lahko izpolnjeno le v prizadevanju za ljubezen. Gre za neke vrste umiranje v sebi, ki te pelje do korenin bistva tvojega bivanja.
Edna od izredno pomembnih in tudi vrhunsko zahtevnih faz v razvoju človeka je spoznanje, da moram sprejeti svoje šibkosti, omejenosti, slabosti, kot jih doživljam. Sprejmem vse ranljive, senčne, temne plati sebe, ki se hočeš nočeš izrazijo ravno takrat, ko bi si človek najmanj želel. Na nek način prerastem otroško gledanje na druge, ki je v bistvu idealizacija avtoritet. Prav tako razčistim z odraščajočim odnosom, ko zavračam vse avtoritete. Grem dalje.
Ne zatiskam oči pred pomanjkljivostmi drugih ljudi. Sprejmeš njihovo nepopolnost, jo pričakuješ, doživljaš z razumevanjem, tudi sočutno. Običajno je človek najbolj zahteven do samega sebe, celo nepopustljiv. To ogroža njegovo dobro samopodobo, mu jemlje notranji mir.
Ko opazujem, kako v senci pred svojo hišo, pod slapom rdečih okenskih rož, sedi starček v miru s seboj in svetom, se zdi, kot da so mu vse bistvene stvari v življenju kristalno jasne. Mirno premišljuje, vedno rad pripoveduje o tem, kar je doživel v svojem življenju. Ni bilo samo lahko, a bilo je vredno.
Kdaj se človek zave bistva, se sprašuje. Drviš po svojih poteh, imaš sredstva, ki ti pri tem pomagajo, veliko je informacij, a si negotov. Nemiren iščeš svojo srečo. Srečuješ ljudi, jih ocenjuješ po obrazih, po zunanjosti. Postopoma prihajaš sočloveku bližje, da lahko začutiš njegov nemir ali pa spokojnost. To je odvisno tudi od tebe samega, kaj se plete v tvoji glavi. Gledaš, ocenjuješ, doživljaš. Vedno bolj te nagovarja preprost način življenja, ki je v sozvočju z naravo. Čas je tako hitro minil, razmišlja starček. Komaj verjameš. Kje se je izgubil? Živel sem predvsem za druge, pravi. A ni mi žal, doda.
Človek bi Izgubil manj svojega časa, če bi ga več dal drugim, je čudovita modrost.

Avtor: Silva Matos

06:00
Poročila

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Kakšen je pravilen zapis, kadar smo omejeni s številom znakom in želimo poudariti tako moško kot žensko obliko samostalnikov? Je pravilneje “prijatelj-ica”, “prijatelj(ica)”, “prijatelj(-ica)”, “prijatelj/ica”, “prijatelj/-ica” ali prijatelj_ica? Je v vsakem besedilu primerna vsaka izmed oblik? Na naša vprašanja je v tokratnem Kiksu odgovarjal Marko Janša, lektor in urednik.

Avtor: Klara Eva Kukovičič

08:00
Poročila

Sredi junija smo imeli na radiu prav poseben obisk, k nam so prišli četrtošolci z Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani. Z našimi gosti se je po radiu sprehodila Špela Šebenik, zavili so tudi v radijski studio in se tam pogovarjali o tem, po čem si bodo zapomnili to šolsko leto. V tokratni oddaji izveste, kaj je novega v 4. b-razredu, pa tudi, kako navijajo za naše športnike.

Avtor: Alja Verbole

09:00
Poročila

V oddaji Hudo nam bodo družbo delali mladi kolesarji iz Osnovne šole Jurija Vege Moravče. Učenci in učenke so se udeležili že 12. sezone programa Varno na kolesu in osvojili četrto mesto na tekmovanju Postajam kolesar in tretje mesto na razpisu Aktivno na kolesu. S kakšnimi nalogami so se srečali, zakaj je čelada na kolesarjevi glavi obvezna in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, pa izveste jutri po 9. uri.

Avtor: Prvi

Prisluhnili bomo še zadnji rubriki Hudo športni v tej sezoni. Ker so devetošolci že na počitnicah, smo jo tokrat posneli po telefonu, rdeča nit pogovora pa je bil tekvondo. S kom se je pogovarjal Aleš Ogrin, izveste v športnih minutah oddaje Hudo.

Avtor: Aleš Ogrin

Bližajo se poletne počitnice in s tem tudi več časa za listanje po knjigah. Danes bomo skočili med knjižne police, kjer nam bo knjižničarka Darja Lavrenčič Vrabec predstavila poletne bralne predloge. Dotaknili se bomo knjig za najmlajše, malo starejše in za tiste, ki jim branje ni najljubše. Tokratni Knjigomat je pripravila Lana Furlan.

Avtor: Prvi

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

Avtor: Matej Jevnišek

11:00
Poročila
11:50
Obvestila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Ponovitev torkove oddaje Prva vrsta, v kateri je nastopil kitarist Natko Štiglić s flamenko programom.

Avtor: Alja Kramar

13:00
Poročila

Naša obala s strmimi klifi je kot magnet za ljubitelje kopanja na neokrnjenih obmorskih delih. Najbolj obiskana sta Mesečev zaliv in Debeli rtič. A sta, žal, tudi najbolj nevarna. Dež, sonce, veter in morje klife ves čas preoblikujejo. Krušenje in padanje večjega in manjšega kamenja s strmih pobočij je zato tam stalnica. Pospešek vsemu dajejo še podnebne spremembe. Naši strokovnjaki so zadnja tri leta sistematično preučevali dogajanje na flišnatih klifih ob naši obali. Njihova dognanja so potrdila, da pod nezaščitenimi klifi ni varnega kotička ne za kopanje, ne za sončenje, ne za sprehode. Več pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Avtor: Lea Širok

14:00
Poročila

Predstavljajmo si, da otroštvo preživljamo v strogo nadzirani družbi, ki nam vsakodnevno v glavo vbija plemenito zveneče vrednote in ideologijo. Imamo lepo otroštvo in čeprav ne živimo v gmotnem izobilju, smo prepričani, da živimo v svobodi. Nato pa se, skorajda čez noč, vse postavi na glavo. Tako nekako Lea Ypi opisuje svojo izkušnjo razpada socialistične Albanije in prehoda države v nov, kapitalističen sistem. Njen avtobiografski roman Svobodna: odraščanje ob koncu zgodovine, ki ga je napisala v angleščini, v slovenskem prevodu pa je nedavno izšel pri Mladinski knjigi, pa ne ponuja le odličnega vpogleda v albansko družbo pred tranzivijo in po njej, ampak tudi širši razmislek o tem, kaj pravzaprav sploh je svoboda in kako je obema sistemoma v doseganju tega ideala spodletelo. Roman, ki je na trenutke kljub težkim temam v resnici poln slikovitih opisov in humorja, nam je za tokratno Sobotno branje pomagala predstaviti prevajalka Sanda Šukarov.

Avtor: Alja Zore

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:05
Obvestila

Franco Juri je bil v življenju marsikaj: glasbenik v istrski etno zasedbi Istranova, učitelj, aktivist, novinar, eden najvidnejših karikaturistov v našem prostoru, dvakratni poslanec, veleposlanik v Španiji, diplomat na zunanjem ministrstvu, samostojni publicist, novinar, pisatelj. Človek, ki se ga poslušalci verjetno najbolje spomnijo po njegovih odmevnih satiričnih karikaturah političnega dogajanja ob razpadanju Jugoslavije in v prvih letih neodvisnosti, zdaj že dvanajst let z nič manj posvečenosti vodi Pomorski muzej Sergeja Mašera v Piranu, s svojim pisanjem in karikaturami pa občasno še vedno komentira politično in družbeno dogajanje. Nekaj mesecev pred njegovo upokojitvijo smo se za tokratno Razkošje v glavi z njim pogovarjali o različnih poglavjih njegovega bogatega življenja, od odraščanja v večetničnem Kopru, mladostnega aktivizma, študija geografije in italijanščine, pa do tega, zakaj je karikatura lahko neposrednejša in predrznejša od pisanja, kako je bila videti potranzicijska Španija in kaj ga je vodilo ne le pri političnem aktiviranju, ampak tudi pri drugih poljih njegovega raznovrstnega udejstvovanja.

Avtor: Alja Zore

17:00
Poročila

Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt Pejsaži Prekmurja.

Avtor: Teja Klobčar

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

V Katoliški cerkvi na Slovenskem se letos veselijo petih novomašnikov. To so Mel Kovic, Gregor Markelc, Luka Jesenko, Matjaž Venta in Vid Grdadolnik, ki je zakrament svetega mašniškega posvečenja že prejel na začetku junija v puljski stolnici. Kdo so, kaj jih je nagovorilo za duhovni poklic?

Avtor: Nataša Lang

Striček Čas ji bo pomagal, da ne bo zamudila.
Pripoveduje: Zvezdana Mlakar.
Napisala: Ida Mlakar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Avtor: Alja Verbole

Poslušamo posnetek koncerta z naslovom Ivo Robić – 100 let. Leta 2023 smo praznovali 100 let Robićevega rojstva, rodil se je namreč 28. januarja leta 1923. Robić je bil pionir hrvaške popularne glasbe od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja in je skoraj pol stoletja uspešno nastopal doma, pa tudi njegova mednarodna kariera je bila zelo pestra. Posnel je več kot sto plošč, med njegovimi skladbami je bilo veliko uspešnic.Oktobra 2023 je Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Sigija Feigla pripravil večer s skladbami, ki jih je prepeval Ivo Robić. Solist je bil hrvaški pevec Danijel Čačija, za aranžmaje pa je poskrbel Pavel Klimashevsky. Koncert smo posneli 22. oktobra 2023 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, za posnetek pa so poskrbeli tonski mojster Grega Samar, glasbeni producent Matjaž Prah ter asistenta Peter Križ in Gašper Vodlan.

Program: Tiho plove moje čežnje (N. Grčević / N. Grčević / arr. P. Klimashevsky), Moj rodni kraj (Ž. Roje / Đ. Novković / arr. P. Klimashevsky), Beli Zagreb (I. Robić / L. Olgin / R. Ruić / arr. P. Klimashevsky), September (I. Koerbler / I. Koerbler / arr. P. Klimashevsky), Samo jednom se ljubi (I. Robić / M. Kinel / arr. P. Klimashevsky), Mona Lisa (J. Livingston / R. Evans / M. Kinel / arr. P. Klimashevsky), Zamagljen prozor (J. Stanić/ J. Stanić / arr. P. Klimashevsky), Ta tvoja ruka mala (L. Kuntarić / B. Chudoba / arr. P. Klimashevsky), Sedamnaest ti je godina tek (I. Robić / I. Robić / arr. P. Klimashevsky), Morgen (P. Moesser / P. Moesser / arr. P. Klimashevsky), Srce Laku noć (I. Robić / M. Kinel / arr. P. Klimashevsky) ter Stranci u noći (B. Kaempfert / M. Renota / arr. P. Klimashevsky).

Avtor: Alja Kramar

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Trenutek v življenju zakoncev, ki se brezupno trudita obuditi nekdanjo čustveno vsebino svojega skupnega življenja.

Režiser: Gregor Tozon
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Nastopata – Nataša Barbara Gračner, Branko Šturbej

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2011.

Avtor: Klemen Markovčič

23:00
Poročila

Nominacija za nagrado kresnik.
Vlado Žabot je roman umestil v močvirnato pokrajino, v kateri se skupina zajetih vojakov skuša odkupiti iz ujetništva. Dogajanje je postavljeno v obdobje takoj po prvi svetovni vojni, a vojna s svojimi nesmiselnimi grozodejstvi, človekova nemoč proti strašni sili, njegov obup in volja po preživetju so brezčasni. Slišali bomo odlomek z začetka romana.
Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365.

Igralec Željko Hrs,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Mirta Berlan.

Posneto junija 2024.

Avtor: Ars

Glasbena cesta 2.3.1.5. Paolo Baldini Dub Files: In The Shell. Novi studijski album bližnjega soseda, enega najbolj znanih italijanskih glasbenikov in producentov sodobnega reggaeja. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/06/20/paulo-baldini-dub-files-in-the-shell/

Avtor: Peter Barbarič

Zadnja sprememba: 22.06.2024 02:45:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt