Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 25.7.2024

00:00
Poročila

V prvi uri nočnega programa bomo klepetali z Urško Šobak, kulinarično raziskovalko in zbirateljico starih receptov naših babic in dedkov. Lani je izdala svojo prvo kuharsko knjigo Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala, letos pa je temu srčnemu projektu sledila še kuharica za otroke Ej, babi, glej. Četrtkovo poletno noč bomo nadaljevali z oddajo Glasbeni radiogram. Predstavili bomo skupino Masharik in poslušali debitantski album Otroci cvetja. Sledil bo še drugi del koncerta avstralske skupine Crowded House.

Avtor: Robert Zajšek, Radio Maribor

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Katrca, Katrca, daj mi strdi! … daj mi strdi! … Toda kar me je obkrožalo hlačmanov obeh spolov tam okoli šestih let, je le ena deklica vedela, kaj je strd. Vseeno pa je za besedo potrebovala pomensko razlago. Potem se je glasno razveselila: Aja, aja! je vzkliknila.
Seveda, strd je strjena. Strjeno je tisto, kar vsebuje strd. Strd pomeni med. Ja, ja, Katrca, Katrca, daj mi strdi!
Vrnila se že je bučela z medeno nožico domu; tej roži in oni je vzela, napila se v cvetju medu. To je v davnih časih napisal France Cegnar, mlajši Prešernov sodobnik, doma pri Svetem Duhu pri Škofji Loki.
Strd in bučela sta pomensko v sorodu. Bučela je bila kdaj tudi bečela, zdaj poznamo samo čebele. Tako je pač v jeziku, ta pozna spremembe. V šoli so nas učili, da je »jezik živ organizem«. Ja, tako je bilo rečeno, že zelo zgodaj, in dobro vem, da nisem vedela, kaj je organizem. Živ krst ni govoril o njem, tudi učitelji ne. Vseeno je bilo pa treba v šoli vedeti, kaj da je jezik. Doma je bilo drugače, preprosteje. Jezik za zobe, drži jezik za zobmi. Prvo je pomenilo »ne jezikaj«, drugo pa, da bodi tiho.
Hecno, jezik so imeli tudi čevlji. Še bolj smešno pa je, da je bil v nemščini jezik die Zunge, kot nemščina pa die Sprache. Je mogoče ostati živ in zdrav, kot te začne šola daviti s tujimi jeziki?
Die Zunge me je kot šolarko spominjal na cungel. To je bil del konjskih vajeti. Zdaj pa slišim radijskega novinarja reči vajeti – kot jezikovno prikrajšana sirota ne pozna dovolj maternega jezika. Ali pa konja in njegove opreme! Katrca, Katrca, daj mi strdi … saj, Katrca, veš, da srce me boli.
A se moram ugrizniti v jezik. Kot da bi bilo meni vse jasno. Že samo slovnični spol v jezikih! Sicer je pa ta povzročal težave tudi samemu Finžgarju, pisatelju Finžgarju – še šolarju. Zapela sta se z učiteljem, ker je ta hotel, da bi bila nemška voda srednjega spola, ko je vendar jasno, da je ženskega. Tak banalen razlog lahko zapečati šolski uspeh in – odločitev, da študent naj bo, je Francetovega Franceta Francetu nakopala ponavljanje prvega letnika gimnazije.
A če komu podobne težave grenijo spomin, naj se jim samo nasmehne!

Avtor: Berta Golob

06:00
Poročila

V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.

Avtor: Aljana Jocif, Nataša Rašl

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Tik pred začetkom olimpijskih iger v Parizu se bomo spomnili na epizodo, ki je pred dvema letoma, prav tako na pragu tega velikega športnega dogodka, nastavila ogledalo možganom navijačev in športnikov. Razpoloženje, navijanje, pričakovanje, jeza, razočaranje, sreča in evforija ob uspehih. Ko gre za velika tekmovanja, kot so olimpijske igre, še toliko bolj. Cel razpon občutkov lahko doživijo možgani navijačev, ti pa seveda lahko vplivajo na možgane športnikov. Kako? O tem s psihologinjama Hano Hawlina in Tanjo Kajtna.

Avtor: Mojca Delač

08:00
Poročila

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Avtor: Prvi

Poletje je krasen letni čas, pravijo tudi dermatologi, vendar takoj opozorijo na nevarne ultravijolične sončne žarke. Sončni žarki nas namreč opečejo, poškodujejo kožo, pospešijo staranje in povzročijo gube. Delo na vrtu, pot v trgovino, sprehod, športne aktivnosti na prostem, dan na plaži ali na bazenu, srečanje v mestu – vse to so dejavnosti, ki nam zapolnjujejo dneve. In tu preži nevarnost. Kadar se soncu ne moremo izogniti, se moramo ustrezno zaščititi. Zveza potrošnikov Slovenije je tudi letos testirala različne kozmetične izdelke, ki ščitijo proti ultravijoličnemu sevanju. O rezultatih se je z Uršo Šmid Božičevič za Radiosfero pogovarjal Iztok Konc.

Avtor: Iztok Konc

08:48
Obvestila
09:00
Poročila
10:00
Poročila

Hribi, raziskovanje, vodništvo: gospod Stane Soklič pravi, da ga vse to ohranja mladostnega, zdravega in vedno znova pripravljenega na nove izzive, čeprav na že znanih poteh. "Lahko grem znova in znova na isto pot, pa doživetje nikoli ne bo enako," pravi. Če ga vprašate, kam na potovanje, izstreli: "Na Korziko!" Katere poti in hribi so mu še posebno ljubi in kako se je pred tridesetimi leti vse skupaj začelo, pa boste izvedeli v ponovitvi tokratne oddaje. Gospoda Staneta Sokliča je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Avtor: Lucija Fatur

11:00
Poročila

Opis: »Kirurški robotski sistem da Vinci je sestavljen iz konzole in robota. Kirurg med posegom sedi pred konzolo in z njo vodi robotske roke, na katere so pritrjeni kirurški instrumenti. Z njimi robot zareže v bolnikovo tkivo.« Za slovenskimi kirurgi je že več kot 4.000 operativnih posegov, ki so jih izvedli ob pomoči robota. Od tega so jih 3.000 opravili v splošni bolnišnici v Celju, 1.000 pa v kliničnem centru v Ljubljani. Po zahtevnih uroloških operacijah in kompleksnih posegih v trebušno votlino so se letos v Ljubljani lotili še operacij na področju ginekologije. O prednostih robotske kirurgije smo se pogovarjali z ginekologinjo dr. Mijo Blaganje, abdominalnim kirurgom dr. Janom Groskom in urologom Juretom Bizjakom (vsi UKC Ljubljana). Pripravil Iztok Konc.

Avtor: Iztok Konc

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Avtor: Tomaž Guček

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Avtor: Prvi

Analize najpomembnejših tem in zanimivosti iz našega okolja.

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Na jugovzhodu Slovenije in v Posavju imajo dovolj naraščajočega nasilja in kriminala nekaterih Romov. Od države zahtevajo ukrepe, ki bodo romsko populacijo spodbudili k šolanju, zaposlovanju in uspešnejšemu vključevanju v širšo družbo. Kaj o dogajanju menita varuh človekovih pravic in Zveza Romov Slovenije ter katere ukrepe za izboljšanje položaja Romov snujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Avtor: Nataša Lang

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Trije škrati niso izpolnili obljube, ki so jo dali luni.
Pripoveduje: Vesna Jevnikar.
Napisala: Polona Škrinjar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Avtor: Prvi

V juliju ste poslušali reprize treh oddaj, ki smo jih septembra lani posvetili “slovenskemu citrarju” Mihi Dovžanu. Leta 2016 ga je glasbeni urednik Tomaž Guček skupaj z bratom Ivetom zadnjič gostil v Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov. Reprizo te oddaje poslušate tokrat. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Avtor: Tomaž Guček

21:00
Poročila

Aldous Huxley je napisal skoraj petdeset knjig in bil kar devetkrat nominiran za Nobelovo nagrado za književnost. Slišali boste odlomke iz romanov Kontrapunkt življenja, Groteskni ples in Krasni novi svet – predvsem zadnji več kot 90 let po izidu ostaja izjemno aktualna družbena distopija.

Avtor scenarija je Marjan Kovačevič Beltram,
prevajalci Janez Gradišnik, Jože Udovič in Boris Verbič,
interpretira Zvone Hribar,
vezno besedilo bere Simona Juvan,
glasbena oprema Marko Stopar,
zvok in montaža Miro Marinšek,
režiser Gregor Tozon,
redakcija ponovitve Tesa Drev Juh,
produkcija leta 1994.

Avtor: Prvi

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Urša in Jure Mihevc s skupino Fed Horses ustvarjata poslušljiv indie rock. Spomladi sta javnosti predstavila svoj prvi veliki album M. L. A. D., ki je začel nastajati med epidemijo covida, v ospredje pa postavlja tematiko duševnega zdravja.

Avtor: Teja Klobčar

23:00
Poročila

Te dni bo minilo 90 let od smrti generala Rudolfa Maistra.
Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku. Šolal se je najprej v Mengšu, nato v Kranju; tam je končal nižjo gimnazijo. Ker mu je bil všeč vojaški poklic in se je moral že zgodaj postaviti na lastne noge, se je odločil, da postane častnik. Po številnih vojaških službah vsepovsod po habsburški monarhiji so Maistra ob začetku prve svetovne vojne premestili v Maribor. Njegova velika zasluga za Slovence je, da je 1. novembra 1918 pred mestnim poveljnikom in zbranimi častniki izjavil: "Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in v imenu svoje vlade prevzemam vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko."

Maister pa ni bil samo častnik, bil je tudi pesnik. Poezijo je začel pisati že v gimnaziji, s psevdonimom Vuk Slavič je objavljal v reviji Vesna, z imenom Vojanov pa med drugim v Ljubljanskem zvonu in Slovenskem narodu. Bil je zunanji član Zadruge, gimnazijskega društva, katerega člani so bili tudi glavni pisci moderne. Izdal je dve pesniški zbirki, leta 1904 Poezije in leta 1929 Kitico mojih. Iz te smo izbrali nekaj pesmi, ki po večini pripovedujejo o prvi svetovni vojni ter o žalosti ob izgubi slovenskih ozemelj po njej.

Interpretacija: Matej Puc,
glasbena oprema: Darja Hlavka Godina,
ton in montaža: Urban Gruden,
režija: Alen Jelen.
Produkcija leta 2019.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 25.07.2024 14:20:11

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt