Študenta pesnica Alja Pušič in glasbenik Gašper Drev sta svoje prijateljstvo in ustvarjalno sodelovanje okronala z dvodelnim albumom avtorske uglasbene poezije Neskončno dolgi pogovori. Na enem CD-ju, posnetem v OBRAT-u Pekarne Magdalenske mreže, se predstavita kot duet, drugega pa sta posnela v mariborski Dvorani Gustaf z bandom; vsi sodelujoči so stopili v živ dialog s poezijo. Projekt je nastal s pomočjo mentorice pesnice Nine Medved in njenega Zavoda za poetizacijo sveta Dve luni in ob podpori uveljavljenega glasbenika Boštjana Gombača. Povedali smo zgodbo o osvežujoče ustvarjalnem projektu, ob katerem nam je sredi vročinskega vala še topleje pri srcu, in to prav zato, ker je tako zelo »kul«.

Avtor: Irena Kodrič CIzerl - Radio Maribor

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Slavni ameriški pisatelj Stephan Covey je v eni svojih knjig zapisal stavek: »Nabrusi žago!« Stavek je del zgodbe o gozdnem delavcu, ki si je v potu svojega obraza prizadeval obžagati drevje z žago, ki je bila že zdavnaj čisto topa. Ko ga je nekdo opozoril, naj si žago nabrusi, je odvrnil: »Nimam časa, da bi jo nabrusil, podreti moram še toliko dreves …«
Zgodbo o žagi lahko prenesemo na svoje telo in našo duševnost. Telo in duševnost sta orodji, ki nam pomagata, da izpeljemo svoje načrte, zato ju moramo kdaj pa kdaj tudi nabrusiti. V današnji družbi, ko se moderni človek srečuje s skrhanim telesom in dušo, govorimo o izgorevanju in praznih baterijah. Zato moramo baterije napolniti z novo energijo oziroma si opomoči. A ne pozabimo: žago lahko brusimo samo toliko časa, dokler ima zobe. Skrhani se namreč hitreje polomijo kot nabrušeni. Res pa je, da pri žagi lahko zamenjamo celoten list.
Tako kot žaga lahko preneha peti, nam tudi telo in duševnost – skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti, ti dve čudoviti orodji – lahko odklonita poslušnost in nas pri izpolnjevanju naših načrtov pustita na cedilu.
Če želimo, da nam žaga dolgo služi, moramo z njo ravnati gospodarno in preudarno. Tako kot s svojim telesom in duševnostjo.
Za človeške baterije žal ne obstaja polnilnik za hitro polnjenje. Ko naša duševnost preneha zvoniti, jo bomo težko napolnili.
Kako to, da je toliko izgorelih ljudi, ki se komaj še premikajo? Da o prazni duševnosti niti ne govorim. Saj so tudi naši starši delali od jutra do večera, pa vendar jih večina ni vedela, kaj je napad panike ali sindrom izgorelosti. Kako to?
V obdobju mojih staršev ni bilo pohlepne, vsemogočne reklame, ki bi jih potegnila za seboj in jih slepila, da si morajo vsako prosto minuto do vrha napolniti s plačljivo zabavo. Kmet se je pod večer ob koncu trdega dela usedel na klop pred domačijo in gledal na svoja žitna polja. Seveda so tudi moji starši poznali stiske, trpeli pomanjkanje, vendar drugačno kot danes.
Če v tem jutru, cenjene poslušalke in poslušalci, pričakujete, da vam bom na vaše domove poslala akumulatorje za polnjenje življenjskih baterij na daljinsko upravljanje, ste se zmotili. Sami boste morali zamenjati baterijo ali jo priklopiti na akumulator. Jaz vam lahko samo prenesem priporočilo znane logoterapevtke Elisabeth Lukas, ki vsakomur, kdor teče v hrčkovem kolesu, priporoča, naj takoj izstopi in se spusti v tišino.
V tišini boste spoznali, kako vam lahko uspe, da bi se hrčkovemu kolesu v prihodnje v velikem loku izognili in ostali telesno in duševno pripravljeni na izzive našega časa.

Avtor: Alenka Veber

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju.

Avtor: Suzana Vahatarič

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Kako ste kaj prijazni s svojimi možgani to poletje? Ste jim namenili tudi kaj gibanja, seveda takrat, ko jim ni prevroče? Če ste danes zjutraj brez težav vstali in se malo pretegnili ter odkorakali novemu dnevu nasproti, bodite hvaležni za to. Ni samoumevno. Kadar se namreč primeri kakšna športna poškodba ali pa celo nevrološka bolezen, gibanje postane zelo zahtevna naloga, pri kateri sodelujejo tudi nevrofizioterapevti. Eno izmed njih, mag. Tatjano Horvat, je pred mikrofon povabila Mojca Delač.

Avtor: Mojca Delač

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Avtor: Prvi

Ste to poletje opazili kakšno kresničko? Drobne lučke na travnikih in poljih so nekaj res očarljivega in za marsikoga otroški spomin na pravljičnost narave. Včasih je morda kdo malo presenečen, ko izve, da so kresničke hrošči. Zagotovo pa tudi tisti, ki žuželk ne marajo preveč, osupnejo nad prizori, ki se rišejo marsikje po svetu. Tovrstni turizem, popotovanje na kraje opazovanja kresničk, je vedno bolj v razmahu. In kot pravi ena največjih poznavalk teh bitij na svetu, zaslužna profesorica doktorica Sara Lewis z Univerze Tufts v ZDA, je ohranjanje te vrste in njenega življenjskega prostora zdaj zanje bistvena naloga. Z veseljem se je odzvala na moje povabilo na radijsko druženje. Vi pa ugasnite luči, da boste bolje slišali! Oddajo je pripravila Mojca Delač.

Avtor: Mojca Delač

Se spomnite pustolovskega romana Julesa Verna V osemdesetih dneh okoli sveta? Izšel je leta 1872, v njem pa Phileas Fogg, uglajeni angleški gospod, ki slovi po točnosti in predvidljivosti, s svojimi prijatelji iz kluba sklene stavo, da lahko v 80 dneh prepotuje svet. Knjižni junak naj bi imel takrat 40 let, glavni junakinji današnje oddaje Storž, slišali boste njeno ponovitev, pa jih imata več kot dvakrat toliko. Andreja Čokl se je pogovarjala z Ellie Hamby in Sandy Hazelip, Američankama, ki sta šli okoli sveta pri dobrih osemdesetih. Lani sta v osemdesetih dneh obiskali vseh sedem celin, zdaj pa 'potujoči babici' nadaljujeta daljša potovanja po posameznih celinah.

Avtor: Andreja Čokl

V puberteti se pri skoraj vsakem človeku pojavijo akne. Pri večini spontano izginejo do tridesetega leta starosti, pri nekaterih, med njimi je več žensk, pa kar vztrajajo in vztrajajo. Ljudje zmotno mislijo, da akne niso bolezen, pravi mladi zdravnik Dominik Škrinjar. V oddaji Ultrazvok bo svetoval o negi in zdravljenju aknaste kože. Z Dominikom Škrinjarjem, dr. med., se je srečal Iztok Konc.

Avtor: Iztok Konc

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Avtor: Tomaž Guček

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Avtor: Prvi

Drugi poudarki:
- Kako poteka prodaja subvencioniranih dijaških vozovnic na mariborskem?
- Ob prazniku Občine Šentjernej končno položili temeljni kamen za nov most v Mršeči vasi.
- Trboveljski dimnik, najbolj reprezentativen del zasavske industrijske dediščine, bo zaživel v dveh novih projektih.
- 90 letna Slovenjgradčanka se pripravlja na maraton.

Avtor: Prvi

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Poletje je obdobje številnih jamarskih odprav v Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Speleologi ga raziskujejo že šest desetletij in je med najbolj obleganimi jamarskimi območji. Prav tam, v visokogorskem krasu, so namreč najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove in nove. Kakšna so letošnja odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče? Kje vse potekajo jamarske raziskave, kaj žene jamarje v globoka brezna, v katerih v času raziskav preživijo več dni ? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.


Gostje:

Jure Tičar, Jamarski klub Novo mesto;
Bogomir Remškar, Jamarsko društvo Danilo Remškar;
Matic Di Batista, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana;
Peter Mašič, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana.

Avtor: Alenka Terlep

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Na tekmovanju goslačev stari muren najlepše gode.
Pravljico pripoveduje Srečo Špik.
Napisala jo je Valerija Skrinjar Tvrz.
Posneta je bila v studiih Radiotelevizije Ljubljana leta 1985.

Avtor: Alja Verbole

Oddaje Gremo plesat nastajajo od leta 2008. Glasbena urednica Smilja Baranja na koprskem radiu je eno izmed januarskih posvetila obletnici Četrtkovega večera domačih pesmi in napevov. Posnetek je nastal oktobra lani v Mengšu. Kako je vse skupaj zvenelo iz koprske perspektive, boste slišali v tokratni reprizi. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija, Četrtkov večer, že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Avtor: Guček Tomaž

Heinrich Mann je bil eden najopaznejših predstavnikov nemške književnosti v prvi polovici 20. stoletja. Rodil se je leta 1871 v Lübecku kot najstarejši otrok v znameniti literarni družini, iz katere izvirajo tudi njegov mlajši brat, nobelovec Thomas Mann, ter v naslednji generaciji rojeni pisatelji in zgodovinarji Golo Mann, Klaus Mann in Erika Mann. Zaslovel je z romanom Profesor Nesnaga iz leta 1904.

Prevajalci Janko Moder, Fran Bradač in Seta Oblak,
avtor scenarija Matej Venier,
interpret Blaž Šef,
režiser Klemen Markovčič,
napovedovalka Mateja Perpar,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Avtor: Prvi

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, hkrati pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob izidu 1. marca 1974 (z letnico 1973) so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji.

Petdeset let po nastanku izvirnika je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija pa je nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« bomo v Pesmi v žepu prepletali tri rdeče niti: zgodbo o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat bomo poslušali prvi del.

Avtor: Teja Klobčar

Genadij Nikolajevič Ajgi je eden izmed ruskih pesnikov 20. stoletja, ki so trdno usidrani med svetovno uveljavljenimi pisci. Po rodu je bil Čuvaš, rodil se je leta 1934, torej pred devetdesetimi leti, v tedanji Čuvaški avtonomni sovjetski socialistični republiki. Svoje prve pesmi je napisal v čuvaščini, ki sodi v družino turških jezikov; Čuvaši so namreč turška etnična skupina. Ajgi se je v Moskvo preselil v petdesetih letih in pozneje pisal v ruščini. Njegovo poezijo nam je s prevodom zbirke Pogled z drevesi leta 2009 približal Drago Bajt. Nocojšnji Literarni nokturno pa prinaša izbor nekaj pesmi iz te zbirke.

Interpreta: Sabina Kogovšek, Zvone Hribar,
prevajalec: Drago Bajt,
režiserka: Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka: Sara Železnik,
mojster zvoka: Mirko Marinšek.
Redaktorici: Ingrid Kovač Brus, Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2009.

Avtor: Prvi