Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 1.10.2024

00:00
Poročila
01:00
Poročila

Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Avtor: Prvi

02:00
Poročila

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Avtor: Prvi

03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Danes goduje dekle, ki je priljubljena med kristjani po vsem svetu, častijo jo celo pravoslavni verniki. Gre za Terezijo iz francoskega mesta Lisieuxa. Že kot štiriletna deklica je izgubila svojo mater, toda materinska nežnost in veselje sta se ji vtisnila v spomin za vse življenje, zato se tudi njo poznali po njeni milini in otroški domiselnosti. Prav tako je imela srečo z očetom iz družine Martin, ki je bil sicer dobro stoječ urar in draguljar, a njegov največje bogastvo je bilo vseh pet preživelih hčera, ki jih je vzgajal z izredno rahločutnostjo in toplino. Njihov čas je bil konec 19. stoletja, ko še niso znali zdraviti otroških bolezni, saj še ni bilo penicilina, zato so cerkveni predstojniki modro omahovali, da bi mala Terezija že zgodaj vstopila v samostan. Končno je z dekliško vztrajnostjo dosegla, da je že pri petnajstih postala karmeličanka.

Toda kako je lahko papež leta 1997 dekle, ki je umrla že pri 24-tih, razglasil za učiteljico Cerkve? Terezija je imela izredno bogato duhovno življenje. K sreči ga je zaupala svojemu dnevniku. V njem je razkrila ne samo svojo otroško zvedavost in dekliško radost, ampak tudi to, kar mistiki imenujejo »noč vere«. To pomeni, da se je morala spopasti z globokim občutkom osamljenosti in zapuščenosti, s skušnjavami obupa in zagrenjenosti. Izhod iz teh duhovnih kriz je iskala na obzorju Ljubezni. Razumela je, da v krščanstvu ni več daritve, ki bi bile starozavezne krvave žrtve, prava daritev je le daritev ljubezni. K tej ljubezni pa ne spadata samo vsakodnevna molitev in meditacija, ampak tudi vsakodnevna opravila v pralnici, čiščenje hiše ali pa tudi prenašanje nemogočih oseb, vsekakor pa strežba bolnih in starih. Tako je razvila nauk o daritvi življenja kot izpolnjevanju vsakodnevnih dolžnosti na obzorju Ljubezni. Zato je lahko duhovito zapisala: Zdaj jaz izpolnim Bogu vsako njegovo željo, potem ko bom pri njem, pa mi bo on moral izpolniti vsako mojo.

Ko bo pri Nebeškem očetu, bo metala na svet vrtnice in ne bo brez dela vse tja do sodnega dne. Verjela je, da Ljubezen ne pozna meja. Trpela je, ker ni mogla postati duhovnik, a moč njene ljubezni je bila tolikšna, da je verjela, kako pomagati misijonarjem, ki ljudstvom prinašajo novo upanje. Zato se ne čudimo, da so misijonarji prav njo izbrali za svojo zaščitnico. K njej so se začeli zatekali vsi ljudje. Spomnimo se, kako so tudi dekleta s skrajnega roba družbe, ki so se prodajala, pripeljala bodočo pevko Edit Piaf na Terezijin grob in jo spodbujala, naj moli k njej, da ne bo oslepela.

Avtor: Edvard Kovač

06:00
Poročila

»O kavi marsičesa še ne vemo. Kljub temu, da sta prav kava in vino dva najbolj raziskana produkta na področju pijač,« pravi sogovornik kviza, ki ga je Darja Pograjc pripravila ob 1. oktobru, ki je svetovni dan kave. Kdo je največji pridelovalec arabike, kdo največji izvoznik robuste, kakšni so trendi na področju okušanja in priprave kave doma ter kdo v Evropski uniji spije največ kave? V Torkovem kvizu odgovarja Samo Smrke, znanstvenik, ki preučuje kavo.

Avtor: Darja Pograjc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

»V Kolumbiji večinoma pijemo tako imenovano filter kavo. Najboljši približek temu, ki ga lahko dobim v Sloveniji, je americano," je v oddaji Drugi pogled, ki jo je Darja Pograjc pripravila na svetovni dan kave, povedal Kolumbijec Andrés David Santamaría Galvis. Podoktorski matematik, ki v Kopru na Univerzi na Primorskem opravlja delo raziskovalca in asistenta, je v oddaji razmišljal tudi o domačem mestu Medellinu, družinski kavni plantaži, kolumbijski kulturi, slovenski hrani in kavi pa tudi o dopisovanju z ameriškim profesorjem, ki ga je po srečnem naključju pripeljalo v Slovenijo.

Avtor: Darja Pograjc

Študijska središča bodo danes vnovič preplavili študentje. Številni so že, ali še bodo, tam iskali tudi stanovanja. Za vse ni dovolj prostora v študentskih domovih. Tisti, ki v njih prostora ne dobijo, so si primorani bivanje urediti pri zasebnikih, kjer pa so najemnine nekajkrat višje. Stiske študentov so največje v Ljubljani in na Obali. Stanje na trgu najema stanovanj pa je vse slabše in slabo regulirano. O stanju na nepremičninskem trgu, zlasti o možnosti najema stanovanj bo tokrat tema oddaje Ob osmih.

Avtor: Prvi

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Avtor: Prvi

08:30
Radiosfera

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Avtor: Prvi

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

Na mednarodni dan starejših se bomo posvetili starejšim in njihovi telesni dejavnosti. Zakaj je telesna vadba priporočljiva tudi po 65. letu starosti in kako jo prilagoditi glede na zdravstveno stanje? Kakšna vaje so koristne za boljše ravnotežje in zmanjšanje možnosti za padce? Gostja v studiu Prvega bo dr. Petra Zupet, dr. med., specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.

Avtor: Jana Bajželj

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Prvi

10:00
Poročila

Vsak peti prebivalec Slovenije je star 65 let ali več – v številkah to pomeni, da pri nas živi že več kot 460.000 starostnikov in starostnic. Starost je lahko lepo in polno življenjsko obdobje. Kar pa ne velja za vse. Lahko jo spremljajo stereotipi, predsodki, diskriminacija. Vedno glasnejši so tisti, ki opozarjajo, da smo v neoliberalizmu – ki ceni moč, mladost, zdravje, lepoto, produktivnost – prešli iz sočutnega dojemanja starosti v sovražni starizem – v sovražno staromrzništvo. Namesto, da bi starostnike obravnavali kot enakopravne člane družbe, jih potiskamo na rob. Kakšna je torej starost v Sloveniji? Kako v Sloveniji živijo starejši od 65 let; starostniki? Razpravljajo: doc. dr. Mateja Berčan, ki na terenu dela kot patronažna medicinska sestra, hkrati tudi predava na Univerzi Alma Mater Europaea; predavateljica in raziskovalka dr. Miriam Hurtado Monarres s Fakultete za družbene vede, magister managementa Alen Gril (Dom dr. Janka Benedika Radovljica) ter antropolog in predavatelj prof. dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka. V živo iz Cankarjevega doma ob Festivalu za tretje življenjsko obdobje pripravil: Iztok Konc.

Avtor: Iztok Konc

11:00
Poročila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Letos mineva 30 let od izdaje kultnega albuma Leva scena, ki je takrat pomenil prelom na slovenski glasbeni sceni. Ali En oziroma Recycleman v Prvi vrsti nastopa živo s svojo zasedbo: Dalaj Eegol – vokal, Marek Fakuč – bobni, Miha Ribetič - Mookie – bas kitara, Samo Turk – kitara in Romina Ponti – klaviature, spremljevalni vokal.

Avtor: Alja Kramar

Po kopenskem vdoru izraelske vojske na jug Libanona šiitsko gibanje Hezbolah navaja, da je proti Tel Avivu izstrelilo več raket - Izrael je po svojih lastnih navedbah številne prestregel. Začasen libanonski premier Najib Mikati je dejal, da je Libanon v enem od najbolj nevarnih obdobij svoje zgodovine.

Druge teme:
- Ob začetku novega študijskega leta sprejemi za bruce
- Golob v državnem zboru o domnevnem poslabšanju poslovnega okolja, prihodnosti TEŠ 6 in romski problematiki
- Novomeški kriminalisti raziskali zlorabe javnih sredstev za izboljšanje položaja romske skupnosti

Avtor: Prvi

Drugi poudarki:
- Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan se sooča z izjemno prostorsko stisko
- Potreb po stanovanjih v koprski občini je veliko. Stisko bo nekoliko omilila soseska Nova Dolinska.
- Tudi občina Bloke bo gradila stanovanja. Z njimi bo poskušala privabiti tudi kader za delo v novem domu starejših.
- V Zagorju ob Savi bodo park poimenovali po kolesarskemu asu Primožu Rogliču. Urejanje je v sklepni fazi.

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:
dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije;
dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani;
dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru;
dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem;
Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.

Avtor: Nataša Lang

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Dan v vrtcu.
Pripoveduje: Gregor Čušin.
Napisala: Patricija Peršolja.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Avtor: Prvi

Minljivost odpre praznino.
Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit.
Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu.
Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti.
Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal:
»Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«
Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit.
Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva.
Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Avtor: Simona Moličnik, Tone Jurca

21:00
Poročila

Radijski kabaret je parodija o moči in hkrati o servilnosti javnega medija. Posnema obliko popularnih radijskih kontaktnih programov oziroma vrsto medija, v katerem je še poezija izgubila svojo božansko naravo in služi zdaj le za to, da izraža in zapisuje vsakdanje življenjske težave.

Režiser: Aleš Jan
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstra: Metka Rojc, Andrej Semolič
Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik

Pesnik – Grega Čušin
Muze – Irena Vidic, Simona Vodopivec, Marjana Klanjšek Jaklič, Nataša Barbara Gračner
Prvi – Tone Gogala
Drugi – Pavle Ravnohrib
Tretji – Iztok Valič

Produkcija: Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1994

Avtor: Vilma Štritof

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Avtor: Prvi

23:00
Poročila

1. oktobra pred tristo štiridesetimi leti je v Parizu umrl Pierre Corneille, poleg Racina in Molièra najpomembnejši francoski dramatik v 17. stoletju. Izbrali smo odlomek drame v verzih z naslovom Cina ali Avgustova velikodušnost. Corneille je dramo napisal leta 1642, v njej je dramatiziral zaroto zoper cesarja Avgusta in vladarjevo velikodušno pomilostitev zarotnikov. "Nikdar zarota ni zoper tirana kazala bolj, da prav bo izpeljana," razmišlja Cina v monologu.

Prevod Marija Javoršek,
igralec Brane Grubar,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
režiser Alen Jelen,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2013.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 01.10.2024 18:10:05

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt