Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 1.11.2024

00:00
Poročila
01:00
Poročila

Sobotno branje govori o knjigah na poseben način. Pripoveduje o konkretni knjigi – leposlovni, poljudno-znanstveni ali strokovni – in njenem širšem kontekstu, o dogajanju na literarnem prizorišču in njegovih lavreatih. Za ljudi, ki berejo. Za ljudi knjige. Ob sobotah ob 14.30 na Prvem.

Avtor: Prvi

02:00
Poročila

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Avtor: Prvi

03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Verjetno marsikdo ob omembi prvega novembra najprej pomisli, da je to dan, ki prinaša nekaj žalostnega in zamorjenega. Seveda, saj na ta dan oziroma vsaj na ta obiščemo grobove naših rajnih. Zato ta praznik lahko preživimo v precej sivih in žalostnih tonih, da ne rečemo kar v nekakšni zamorjenosti in turobnosti. Nenazadnje je to državni praznik z uradnim nazivom – dan spomina na mrtve, ki ga pogovorno pogosto imenujemo kar dan mrtvih. Vse to je seveda povezano še z manijo, ki jo imamo Slovenci, tako verni kot neverni, da na grobove znosimo na tone sveč in kupe cvetja, predvsem ikebane. Vse to ni toliko spominjanje na mrtve, kot je predvsem ukvarjanje z njimi, ki pa lahko izzveni v nekem lepotičenju krajev smrti, včasih tudi iz notranjih občutkov krivde ali predvsem dolžnosti. A še vedno ostanem le pri mrtvih.
Ključni preobrat je v bistvu praznika, ki je v jedru krščanski. Kristjani namreč prvega novembra ne praznujemo kot dan spomina na mrtve, ampak kot praznik vseh svetnikov. Pomeni, da se spominjamo temeljnega dejstva, da grob ni zadnja postaja in da obstaja resničnost tudi onkraj tega. Jezus Kristus je vstal od mrtvih. Zato apostol Pavel piše: »Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera … Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so umrli« (1 Kor 15,17.20). Zato verujemo, da smrt ni končna postaja, ampak prehod v izpolnjeno bivanje pri Bogu. Pogled ni usmerjen v grob, v končnost, v tukajšnjost, ampak onkraj. Zato prvi november ni dan, ko bi bil človek zamorjen, ampak hvaležen in vesel. Hvaležen za vse, ki so že pokojni in sem z njimi prehodil del življenjske poti. Vesel zato, ker me krepi vera, da zdaj živijo polnost življenja pri Stvarniku. Praznik vseh svetnikov ne govori o umetniških kipcih in slikarijah po cerkvah, ki se pogosto naslanjajo na hagiografsko izročilo. Praznik govori o resničnosti, v katero so po koncu poti na Zemlji že številni vstopili – resničnost bivanja z Bogom. Resničnost vseh tistih, ki jih Cerkev uradno ni kanonizirala in razglasila za svete. Resničnost, ki je naša prihodnost. Prav zato smo na naši poti skozi življenje povabljeni, da že tukaj in zdaj okušamo to resničnost v pristnem odnosu z Bogom. Da se torej v tem odnosu vere že počasi navajamo in učimo domačnosti z Bogom, ki bo nekoč postala tudi tvoja in moja resničnost. Prav zato praznik vseh svetnikov ne more in ne sme biti nekaj zamorjenega. Seveda se lahko ob spominu na rajne še vedno zbudita žalost in bolečina, ampak bistveno je, da naš pogled ni usmerjen v tukajšnjo končnost, ampak zavedanje resničnosti, ki nas čaka. To pa je razlog, da smo lahko na ta praznik veseli in hvaležni – za resničnost, ki nas čaka.

Avtor: Andraž Arko

06:00
Poročila

V zadnjih desetih letih je razvoj genetskih raziskav pridobil globalne značilnosti. Ne samo, da je DNK uporabna zadeva recimo v kriminologiji, zelo koristna je tudi v rodoslovju. Na podlagi vzorca svoje sline, ki ga pošljete izbranemu ponudniku, lahko svoj genski zapis primerjate z ostalimi, ki so v njihovi bazi. Tako si ustvarjate svoje družinsko drevo in recimo ugotovite, da ste v šolo hodili z bratrancem v šestem kolenu. Sogovornika: Vlasta Knapič in Uroš Ocepek, ki sodelujeta s Slovenskim rodoslovnim društvom.

Avtor: Nataša Rašl

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je zračni tlak na letni ravni med letoma 1961 in 2011 v Sloveniji v povprečju zrastel za 1,5 hPa, najbolj pozimi. Dr. Gregorja Skoka, tokratnega gosta Jutranje vremenske fronte, smo zato povprašali o tej meteorološki spremenljivki - zakaj zračni tlak sploh imamo, kje je višji in kje nižji ter kakšno vreme prinaša visok in nizek zračni tlak.

Avtor: Klara Eva Kukovičič

08:00
Poročila
08:30
Radiosfera

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Avtor: Prvi

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Prvi

11:00
Poročila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Avtor: Tomaž Guček

13:00
Poročila
14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Vsi ljudje bomo v nekem trenutku umrli, do takrat pa je prav, da živimo čim bolj polno življenje, tudi ko smo resno bolni in se naše življenje izteka. Kako lahko izkažemo spoštovanje ter ohranimo dostojanstvo resno bolnim in umirajočim? Kako dojemamo smrt danes in zakaj jo odrivamo iz našega življenja? Zakaj je pomembno, da človek ne umre sam? Zakaj je v tej luči izjemno pomembna krepitev paliativne oskrbe? O tem v tokratni posebni praznični oddaji v terminu ob 17.00 na Prvem.

Gostje:
dr. Maja Ebert Moltara, vodja paliativnega tima na Onkološkem inštitutu in državna koordinatorica paliativne oskrbe;
dr. Gabriel Kavčič, župnik v Župniji Vipava in moralni teolog;
Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic.

Avtor: Nataša Lang

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

V nedeljo se je s slavnostno podelitvijo vesen končal 27. Festival slovenskega filma. Veliki zmagovalec je film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc, ki se je po uspešni turneji od Tribece do Sarajeva in redni kinodistribuciji v Art kino mreži ustavil še v Portorožu. Tam je dobil kar sedem vesen: za celovečerni film, scenarij, glavno žensko vlogo, glavno moško vlogo, žensko stransko vlogo, izvirno glasbo ter scenografijo. Med drugimi pa so slavili tudi filmi Niti besede, Cent'anni in Igrišča ne damo!

Avtor: Tina Poglajen in Žiga Bratoš

Pogovor o smrti v živalskem in človeškem svetu.
Pripoveduje: Majda Grbac.
Napisala: Darinka Kobal.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Avtor: Prvi

Nekateri ljudje s tega sveta odidejo mirno, drugi na način težke smrti. Predvsem hude izkušnje ljudi na območjih vojn, genocidov in drugih kriz, povečajo pogostost različnih vrst trajnejših komunikacij živih z umrlimi ali obratno. Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi je projekt, ki ga vodi dr. Mirjam Mencej, profesorica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Mrtvi se lahko pojavijo v sanjah, jih nenadoma zagledamo, začutimo njihovo prisotnost v obliki vonja, slišimo glasove, vidimo znamenja, nas k njim pritegnejo predmeti. O moči, tvornosti umrlih v širših družbenih kontekstih, ki oblikujejo komunikacijo z duhovi v tranzicijskih, postsocialističnih prostorih, tokrat v oddaji Kulturni fokus.

Avtor: Magda Tušar

Tokratno oddajo v celoti namenjamo sogovornici z Irske. Ines Zdešar se je na zeleni otok preselila pred 12. leti in tam skupaj z možem vodi kmečki turizem. Pred nekaj leti je obudila delovanje društva Deteljica, ki povezuje na Irskem živeče Slovence; tistim, ki bi želeli na Irskem delati ali študirati, pa redno nudi nasvete. Niso tako redke situacije, ko Ines Zdešar osebno pomaga slovenskim študentom, ki so prišli na izmenjavo na Irsko in se tam iz različnih razlogov znašli v težavah. Nekatera območja so dvojezična, še zlasti Dublin pa je zelo drag in po brexitu, ko so se iz Združenega kraljestva številni preusmerili na Irsko, je v glavnem mestu izjemno težko najti primerno namestitev. O vsem tem se pogovarjamo v tokratni oddaji, pa tudi o življenju na tradicionalnem irskem podeželju, o irskih šolah ter navadah Ircev.

Avtor: Živa Trček

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

23:00
Poročila

Na dan spomina na mrtve poslušamo besedilo bosanske avtorice Magdalene Blažević iz knjige z naslovom V poznem poletju; izšla je pri založbi Pivec, prevedla jo je Đurđa Strsoglavec. Avtorica je dvainštiridesetletna lingvistka iz Žepč, kratke zgodbe pa objavlja že dlje časa v literarnih revijah in na spletnih portalih, prejela je več nagrad. Zbirka z naslovom Svetkovina je izšla leta 2020. Knjigo V poznem poletju posveča prebivalcem vasi Kiseljak v spomin na 16. avgust 1993. Takrat se je začel vojni zločin nad prebivalci. Pripadniki bošnjaško-muslimanske vojske so v Kiseljaku ubili 15 civilistov, med njimi tudi otroke. V besedilu, ki ga bomo poslušali, mrtva deklica pripoveduje, kaj se dogaja ljudem, ki so jo izgubili.

Igralka Darja Reichman,
prevajalka Đurđa Strsoglavec,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

Avtor: Prvi

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 31.10.2024 17:25:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt