Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 24.12.2024

00:00
Poročila

Naša zgodba o pogumnih Blejkah se začenja z delom zapisa izpred 90 let. Takole so zapisali: »Bilo je sredi marca leta 1813, ko je bilo na Bledu v gostilni pri Petranu kaj veselo. Mladina je plesala ob poskočnih zvokih godbe. Oglašali so se tudi pevci, zlasti s pesmijo, ki so jo pripevali k plesu: »Godci, začnite, groše dobite. Groši so vaši, dekliči pa naši.« Toda nenadoma je vse utihnilo, kakor bi strela z jasnega udarila v veselo družbo. Plesni pari so obstali kakor pribiti na tla in godba je na mah prenehala igrati. Domači gospodar Jakob Klinar, ki se je vrnil s svojih trgovinskih poslov in potov iz Trsta, je stopil sredi sobe in sporočil novico, ki jo je bil prinesel iz Ljubljane: da bodo Francozi dali ceniti cerkveni zaklad na Blejskem otoku in ga na dražbi prodali. Ko je navzočna množica slišala to poročilo, je prvi trenutek ostrmela. Nastale so skupine ljudi, prihajale in se zbirale, grozile ter glasno izražale nejevoljo.« Konec navedka. To dogajanje je na Bledu sprožilo pravcati upor, ki so ga vodile pogumne Blejke, kar bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Avtor: Prvi

01:00
Poročila

Če bi gospoda Jožeta Šivica vprašali, kateri material mu je še posebej ljub, bi verjetno brez pomisleka odgovoril les. Kot poklicni glasbenik je vse življenje igral violo, pozneje pa izdeloval lesene izdelke. Ljubljančan, ki zdaj živi na Rakitni, se je rodil očetu, poštnemu uradniku, in mami, ki je bila gospodinja. Zaradi bolezni je že zgodaj izgubil brata in sestro. Svojo glasbeno kariero na violi je začel v našem Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, upokojitev pa dočakal v Slovenski filharmoniji. Kot boste slišali, se je njegov prvi radijski nastop zgodil že veliko prej. V pogovoru z Lucijo Fatur pa je Jože Šivic najprej nanizal nekaj otroških spominov iz časa druge svetovne vojne.

Avtor: Prvi

02:00
Poročila

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Avtor: Prvi

03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Sklep božične devetdnevnice

Danes še zadnjič letos prepevamo odpev, poln hrepenenja: Kralja, ki prihaja, pridite molimo! Le še nekaj ur nas loči od svetega božičnega večera. Toliko skrbi nas preplavlja: kako bomo uredili domove, kaj bomo dali na mizo, kakšne bodo letos naše jaslice … Toda že pred več kot 3000 leti si je judovski kralj David zastavljal podobno vprašanje: kje neki bo odslej prebival Gospod? Prejel je namreč zagotovilo, da bo vedno med njegovim ljudstvom. Kralj si je zgradil čudovito palačo iz drage cedrovine, Gospod s svojo besedo, se pravi Skrinja zaveza z Mojzesovimi tablami, pa še vedno prebiva pod šotorskimi krili, podobno kot nekdaj v puščavi. Toda prerok Natan je zaslutil, da nastopa velika nevarnost, da bi si kralj David začel domišljati, kolikšno uslugo je naredil svojemu Gospodu s tem, ko mu je pozidal lep tempelj. Zato ga spomni: nisi ti tisti, ki je Gospodu utiral pot. On je ta, ki te je šel iskat, ko si pasel drobnico in prepeval po pašnikih. On te je navdihoval, da nisi padel v roke sovražnih Filistejcev, on te je varoval pred tvojimi zavistnimi prijatelji. Kralj je začuden nad Gospodovim odgovorom, a pozneje bo razumel, da je najlepše prebivališče za Gospoda skesano srce, da najbolj dopadljiva daritev Gospodu ni veličastno darovanje živali v templju z vsemi dišavami in opojnimi pijačami vred, ampak da je to skesan duh, ki daje prostor čisti ljubezni.

To je razumel čez tisoč let v Novi zavezi duhovnik Zaharija, ki je ob rojstvu svojega sina zapel hvalnico: koliko vsega dobrega je Bog storil svojemu ljudstvu! Zato je človekovo poslanstvo v tem, da pripravi v svojem srcu prostor za Gospoda in da tudi svoje drage obdari s plemenito besedo in dobroto ter skupaj z njimi sprejme Ljubezen samo, to je Božjega otroka, v svojem srcu.

Zahariju je bil njegov sin podoba Mesije, Odrešenika, ki prihaja. Tako naj tudi nas vsak otrok, posebno še ta, ki je nemočan in nebogljen, spominja na Gospoda, ki nas želi obiskati. Naj občuti našo bližino, toplino človeške besede in milino božičnih pesmi. Tudi mi bomo začuli to, kar poje ena izmed nabožnih pesmi: Bog je dobrota, ljubezen in pesem, se k tebi sklonil je … to ni več skrivnost, kar more Bog.

Avtor: Edvard Kovač

06:00
Poročila

Prenosno igralno konzolo Game Boy je izdelal in na japonski trg leta 1989 poslal Nintendo. V Severno Ameriko je prispel tri mesece pozneje, sledila je Evropa konec leta 1990, v Sloveniji pa so ga prvi lahko kupili okoli božiča leta 1992, torej pred 32 leti.

Avtor: Darja Pograjc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Božič je zelo pomemben praznik tudi v Nemčiji, predvsem na Bavarskem, od koder prihaja današnji junak Drugega pogleda. To je Christoph Steidl Porenta, ki ga je Špela Šebenik spoznala v njegovi zlatarni Zlato runo v Ljubljani. Tam je tudi izvedela, kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kaj pomeni biti zlatar in srebrokovač ter kakšne podobnosti in razlike opaža med Slovenci in Bavarci. Christoph je tudi član malteškega viteškega reda, kar pomeni, da je zelo dejaven na humanitarnem področju.

Avtor: Špela Šebenik

Danes je za številne še zadnji delovni dan pred božično novoletnimi prazniki. Etimološko izvor besede praznik pomeni neko praznino, pomeni »biti prazen«. To se nanaša na daljno preteklost, ko je bil prazničen dan prazen dela. Danes so prazniki pravzaprav »polni vsega«. Ali sploh še znamo zares praznovati? O tem se bomo v oddaji Ob osmih pogovarjali z duhovnikom, teologom in pedagogom doktorjem Romanom Globokarjem.

Avtor: Prvi

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Avtor: Prvi

Zimske temperature in prazniki gredo z roko v roki z različnimi zimskimi športi, eden izmed teh je tudi sankanje. Kakšne vrste sank sploh poznamo in kako se sanke izdela, je v tokratni Radiosferi preverila Lana Furlan.

Avtor: Prvi

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

Katere začimbe nam še posebej pričarajo vonj po božiču in na katere pogosto pozabimo? Kaj so male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov za okusno praznično večerjo? O praznični in božični kulinariki ter receptih bomo govorili z učiteljico kuharstva Majdo Rebolj.

Avtor: Klara Eva Kukovičič

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Prvi

10:00
Poročila

Ob prazničnih dneh, ki so pred vrati, se bo najbrž marsikdo spomnil tudi na tiste, ki živijo v pomanjkanju, in ne bo obdaroval le svojih bližnjih, ampak bo pomoč namenil tudi ranljivim v širši skupnosti. Če je tovrstna humanitarna dejavnost verjetno že od nekdaj del človeške zgodovine in tudi del številnih religij in vrednostnih sistemov, pa je širši svetovni ustroj humanitarne in tudi razvojne pomoči – organizem, ki ga sestavlja vrsta mednarodnih institucij, nevladnih organizacij in nenazadnje nacionalnih razvojnih agencij – v resnici nekaj, kar je nastalo šele v modernem svetu. Čeprav lahko tudi posamezniki redno prispevamo v akcijah pomoči ljudem na drugih celinah, zahodne države in tudi druge velesile, kot je denimo Kitajska, pa del svojega proračuna namenjajo za humanitarno in razvojno pomoč, pa v resnici le malo vemo o tem, kako ti sistemi zares delujejo ter s kakšnimi težavami se spopadajo organizacije, ki ga sestavljajo. Še več, naše predstave o mednarodni humanitarni in razvojni pomoči segajo vse od idealizacij njene dobrohotnosti do cinizma in skepse glede dejanskih rezultatov tovrstnih projektov. Pri vsem tem pa seveda ne moremo mimo vprašanja, zakaj države sploh namenjajo denar in energijo za tovrstno pomoč po svetu in kaj imajo od tega v prostoru mednarodnih odnosov, kjer stvari praviloma ne potekajo iz čiste ljubezni, ampak iz koristi? To so nekatere od tem, o katerih bomo govorili v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo znanstveno sodelavko Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jano Arbeiter ter politologinjo dr. Katjo Žvan Elliott in antropologinjo Anušo Pisanec, obe z Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki sta v preteklosti delovali tudi na terenu, predvsem v nekaterih afriških državah.

Avtor: Alja Zore

11:00
Poročila

Vsak torek ob 11.30 lahko prek telefona poveste svoje mnenje o izbrani aktualni temi na telefonski številki 01-475-22-22.

Avtor: Prvi

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

V oddaji nastopa ženska vokalna skupina Katice, ki predstavlja koledne pesmi.

Avtor: Alja Kramar

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Avtor: Prvi

Drugi poudarki:
- Cerknica skupaj z Medvodami v izvedbo projekta Sončne elektrarne na občinskih površinah in objektih
- V Slovenski Bistrici je v uporabi prav posebna gugalnica za invalide
- Slovesno tudi v vseh slovenskih evangeličanskih občinah ali gmajnah

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Na božični večer, za kristjane na prvega od treh svetih večerov, premišljujemo o božiču kot družinskem prazniku v preteklosti in danes. Oddaja je nastala v najstarejšem slovenskem domu starejših – Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah – v sodelovanju s podobnim domom iz Slovenske Bistrice. Vsak dom zase – in v Sloveniji je takih zavodov nekaj več kot 110 – je ena velika družina, kjer se prav v takih prazničnih večerih, kot je božični, ustvarjajo in rojevajo številne tople in lepe zgodbe sočutnih bližin.

Avtor: Tone Petelinšek

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Z rdečim trakom okrog vratu je mali vranček čepel v nebeški božični delavnici in čakal ...
Bil je namreč božično darilo.
Pripoveduje: Helena Peršuh.
Napisala: Isabel Abedi.
Prevedla: Jana Osojnik.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Avtor: Prvi

Tradicionalni božični koncert Praznično s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija je potekal v nedeljo, 22. decembra 2024 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Ob orkestrih, ki ju je vodil avstrijski dirigent Sigi Feigl, so nastopile vokalne solistke: Jadranka Juras, Ana Bezjak in Veronika Strnad. Na programu so bile priredbe zimzelenih božičnih skladb, kot so: Jingle Bells, Christmas song, Baby it’s cold outside, Let it snow, Sveta noč in druge.

Avtor: Alja Kramar, Tina Žun

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Duke Ellington je napisal tri sakralne koncerte, prvega leta 1965, drugega 1968 in tretjega 1973. Po njegovih besedah ta glasba ni vezana na liturgijo katere koli veroizpovedi, ampak gre za glasbo samo. Glasbeniki so v Ljubljani izvedli tretji koncert ter nekaj točk iz prvih dveh. Kot solisti so nastopili trobentač Barrie Lee Hall, kontrabasist Krešimir Remeta, saksofonista Andy Arnol in Zoran Komac, pozavnista Emil Spruk in Lojze Krajnčan, pianist Borut Lesjak in pevci Carmen Palaisa, Anita Moore, Oto Pestner, Dunja Spruk in Ann Swain Clark. Dirigent je bil, kot rečeno, Mercer Ellington, izvajalci pa člani Big Banda in Komornega zbora RTV Ljubljana.
V oddaji poslušamo odlomke (Lord's Prayer, In the Beginning, Hallelujah, Haeven, The Truth ter Praise God and dance) iz Sakralnega koncerta Duka Ellingtona.

Avtor: Alja Kramar

23:00
Poročila

Mistični pejsaži so, kot pravi avtor sam, svojevrstni pesniški dnevnik Braneta Senegačnika, našega največjega sodobnega lirskega pesnika. Tokratni izbor liričnih pejsažev je uglašen z adventnim in božičnim časom, upoveduje pa izkušnjo človeka na samotnem notranjem robu, kjer se mu edino lahko razpira tisto, kar ga sicer brezmejno presega: izvorna skrivnost, globlji smisel našega življenja in bivanja.

Avtor literarnega dela: Brane Senegačnik;
režiserka: Saška Rakef;
interpret: Matej Puc;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojster zvoka: Matjaž Miklič;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2024.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 24.12.2024 13:10:11

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt