Predlogi

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Nedelja, 26.1.2025

00:00
Poročila
01:00
Poročila

www.rtvslo.si/top17

Avtor: Robert Zajšek, Radio Maribor

02:00
Poročila

www.rtvslo.si/top17

Avtor: Robert Zajšek & Stane Kocutar, Radio Maribor

03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Z vsem, kar presega vidno, empirično in predvidljivo, imamo ljudje od nekdaj težave. Zdravorazumska logika ima na to zadrego preprost odgovor: manj filozofirajmo in se bolj posvečajmo konkretnim problemom. Ranjen z istim nelagodjem, Shakespearjev alter ego – danski princ Hamlet –, ko uzre duha svojega očeta, rimskemu pesniku Horaciju navrže te znane besede: »Več je stvari na nebu in na zemlji, kot se lahko sanja tvoji filozofiji.«
Ni potrebno, da kakor Hamlet verjamemo v duhove, saj se vsi bolj ali manj strinjamo, da svet ni zvedljiv zgolj na svojo pojavnost in empirično preverljivost. Od tod naprej pa se začnejo naša pota razhajati. Velika večina filozofov moderne dobe sicer prizna tisti »več«, vendar njegovega mesta ne vidi ločenega od naše prozaične človeške eksistence in tvarne substance. Tisti »več« je za sodobnega misleca le nekakšno miselno obnebje, ki mu s potrebne distance omogoča kritično mišljenje, to pa naj bi bila dandanes bistvena naloga filozofa. Prav filozofi, sposobni abstraktnega mišljenja in dvignjeni nad vrtince vsakdanjosti, naj bi javnost nenehno opozarjali na nevarnost enoumja. Šele tako, da kdo preseže dano realnost, pravijo filozofi, je mogoče upati na njeno nujno predrugačenje, ki nam brez poglobljene refleksije sicer omogoča blaginjo, a nas po drugi strani ogroža v samih temeljih.
Filozofsko iskanje možnosti mišljenja, ki bi v družbi privedlo do potrebnih sprememb, je vsekakor pomembno. O drugačni možnosti preboja iz obstoječega stanja pa na tretjo nedeljo med letom govori starozavezna Nehemijeva knjiga. Nehemija ni bil Jud, temveč voditelj, ki ga je Judom po vrnitvi iz babilonskega izgnanstva za guvernerja postavil perzijski kralj Kir. Najbolj preseneča, da je od tujca nastavljen guverner Judom pri obnovi opustošene domovine pomagal na temelju njihovega duhovnega izročila. Po Nehemijevem naročilu je duhovnik Ezdra pred zbranim ljudstvom prebral odlomek iz Božje postave. Potem pa je Ezdra rekel: Ne žalujte in ne jokajte. Slišali ste besede postave. Sedaj se nasitite z mesom in se veselite.
Pred tem dogodkom so malodušni Judje otožno pogledovali po svoji opusteli domovini, v katero so se vrnili. Na temelju Božje besede, ki so jo skupaj poslušali, so prepoznali svojo duhovno bit, svoje verske, narodne in kulturne temelje. Z veliko vnemo so se vrnili na svoja družinska polja, pozidali domove, posejali njive, obrezali vinsko trto, okopali smokve in začeli gradnjo drugega templja, ki je bil znamenje Božje navzočnosti med njimi. Poeksilski čas ob koncu 6. stoletja pred Kristusom, ko se je začela vsenarodna verska, družbena, kulturna in gmotna obnova, je bil v vseh pogledih najbolj cvetoče obdobje judovske zgodovine.

Avtor: Milan Knep

06:00
Poročila

Čipka je luknjičast okrasni izdelek iz sukanca, ki je že od nekdaj tudi pojem lepote, elegance in prestiža. Lahko so pletene, kvačkane, šivane, vozlane ali klekljane, lahko so narejene ročno ali strojno. Le ena vrsta pa sodi med svetovno nesnovno dediščino človeštva. Od leta 2018 je na Unescov seznam uvrščeno klekljanje čipk v Sloveniji, in ker je ročno klekljana čipka doma v Idriji, smo se v naPOTKih odpravili v to mesto, ki slovi še po enem zakladu kulturne dediščine: dediščini živega srebra.

Avtor: Špela Šebenik

Izraelska vojska bi se morala do danes umakniti z juga Libanona, a tega ne bo storila. Prav tako bi se po sporazumu od tam moral umakniti Hezbolah. Izrael trdi, da libanonska vlada ni uresničila svojih obveznosti. Tudi prebivalce je pozval, naj se na območje ob meji ne vračajo, ker razmere niso varne. Drugi poudarki oddaje:
- Aleksander Lukašenko ima na današnjih predsedniških volitvah zagotovljeno zmago. Opozicija v izgnanstvu volitve označila za farso.
- Vodja nemških krščanskih demokratov izključil možnost kakršnega koli sodelovanja s krajno desno Alternativo za Nemčijo.
- Delež mladih kmetov pada. Kaj bi še morala storiti država?
- Zmagovalec prvih poletov v letošnji sezoni Timi Zajc, na zmagovalnem odru tudi Domen Prevc.

Avtor: Prvi

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Avtor: Bojan Leskovec

08:00
Poročila

Glavni lik igre je njegovo veličanstvo princ, ki je sicer star petnajst let, vendar se obnaša kot štiriletni otrok, saj tudi starši in dvorjani tako ravnajo z njim. Princ se še nikoli v življenju ni smejal, saj ga nihče ne more spraviti v smeh. Kakšno povezavo pa ima s tem naslov igre?

Režiser: Aleš Jan
Dramaturg: Ervin Fritz
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik

Njegovo malo veličanstvo princ – Robert Waltl
Njegovo veliko veličanstvo kralj – Jurij Souček
Njegovo srednjo veličanstvo kraljica – Stannia Boninsegna
Pisar – Borut Veselko
Modri Jan - modrijan – Andrej Kurent
Dr. Vita Min - dvorna zdravnica: Mila Kačič
Tonček Potočnik - kuhar: Nataša Tič Ralijan
Dvorni norci, klovni, vilice, žlice, noži in lonci – Nataša Barbara Gračner, Niko Goršič, Iztok Jereb, Tanja Ribič, Pavel Rakovec

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1993.

Avtor: Kaja Novosel

09:00
Poročila

To nedeljsko jutro glasbeno bogatijo: Gasilska godba na pihala Loče in mešani pevski zbor Franc Bogovič; Tokijski pihalni orkester; Big Band RTV Slovenija in Simfonični orkester RTV Slovenija; Orkester slovenske vojske in zasedba Balkan Boys, Alpski kvintet s Pihalno godbo in nekdanja Mala mestna godba. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Avtor: Tomaž Guček

09:30
Prvi poje
10:00
Poročila

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

Avtor: Prvi

11:00
Poročila

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Avtor: Prvi

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Avtor: Prvi

13:00
Poročila

V oddaji Od setve do žetve pozornost namenjamo usposabljanju za varno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in izpostavljamo nove razpise v kmetijstvu. Obiskali smo tudi Sadjarski center Gačnik, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor in ima na tem področju pomembno vlogo za vso Slovenijo.

Avtor: Nataša Kuhar

14:00
Poročila

Najbolj razširjena domača obrt v Sloveniji je klekljanje čipk. V več kot 260 krajih delujejo različne skupine in društva, zato ni čudno, da je klekljanje čipk na Slovenskem od leta 2018 uvrščeno na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. V Sloveniji delujejo tri čipkarske šole, in sicer v Žireh, Železnikih in Idriji. In ker je prav zadnja zibelka klekljanja čipke, ni presenetljivo, da je čipkarska šola v Idriji najstarejša ustanova na svetu, ki nepretrgoma skrbi za prenos znanja in veščin klekljanja na mlajše rodove. Kako poteka pouk klekljanja na osnovni šoli, izvemo v oddaji Nedeljska reportaža.

Avtor: Špela Šebenik

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:05
Obvestila
17:00
Poročila

Dejavniki, ki narekujejo izbiro najustreznejšega zakonskega partnerja ali partnerke, se v zgodovini vedno znova spreminjajo. Vsako obdobje ima svoje posebnosti, na katere seveda močno vpliva širše družbeno, gospodarskaoin politično dogajanje. Tako je bilo tudi v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja, ko se je slovenski prostor demokratiziral, nacionaliziral in industrializiral, vsi takratni izobraženci pa so veliko brali tudi romantično ljubezensko poezijo.
Kako je torej pred stoletjem in več tedanji javni diskurz na Slovenskem obravnaval idealnega partnerja? Kako so v sfero zasebne, intimne izbire najustreznejšega življenjskega sopotnika posegali dejavniki, ki jih praviloma štejemo za neosebne, javne? Kaj lahko iz konkretnih poročnih strategij ljubljanske premoženjske oziroma izobraženske elite razberemo o materialnem in predstavnem svetu teh ljudi?
Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja nam v ponovitvi oddaje Sledi časa pomagata iskati zgodovinarki doc. dr. Irena Selišnik in doc. dr. Ana Cergol Paradiž, obe s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Oddajo je pripravil Žiga Volf Stepančič.

Avtor: Prvi

Tokratne gostje oddaje Lokalni junak ni treba posebej predstavljati. Boj, ki ga Špela Miroševič bije za sina Urbana, ki se je rodil z redko gensko boleznijo, je eden tistih, ki bi lahko našel pot tudi na filmska platna ali na knjižne police in je izreden prikaz materinske moči, volje, poguma in ljubezni. Hkrati gre za zgodbo, ki prevprašuje vsakogar izmed nas: ali bi ravnali enako? Bi imeli dovolj poguma in moči za boj, ki prinaša več vprašanj kot odgovorov. Pa čeprav sta, ne glede na izid, materino žrtvovanje in materina ljubezen gibali, ki sta močnejši od znanosti, močnejši celo od dobička. Zgodba družine Miroševič in dečka Urbana je dokaz, da ljubezen lahko premaga kapitalizem. S Špelo Miroševič se je za oddajo Lokalni junak pogovarjal Peter Močnik.

Avtor: Peter Močnik

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

... se uči kuhati rezance …
Pripoveduje: Vera Per
Napisala: Krista Bendova.
Prevedel: Andrej Rozman.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Avtor: Prvi

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Avtor: Brane Rončel

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

23:00
Poročila

V dolgih, nalomljenih in v asonancah ujemajočih se verzih "pisati, napisati, zapisovati, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano" - to je izhodišče, ki si ga je izbral pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik in prejemnik številnih nagrad Aleš Berger v svoji najnovejši knjigi z naslovom Navsezadnje in podnaslovom - pesniški dnevnik junij 2021-junij 2023. V njej piše o vsakdanjiku, zapuščini, sanjah, zgodbah in osnutkih zanje. Pa tudi o spraševanju o tem svojem početju. Vmes je posejanih nekaj portretov bližnjih, umrlih ali še živih, vse skupaj pa je zapisano v pestrem, sočnem jeziku, polnem preobratov.

Interpret Primož Pirnat,
režiser Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2025.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 26.01.2025 06:00:05

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt