Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Sobota, 5.4.2025

00:00
Poročila
01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Ptujski Rdeči križ se je po 51 letih in po hudi prostorski stiski v zadnjih 15 letih, ko so delovali na pičlih 44 kvadratnih metrih, zato pa niso več mogli zbirati oblačil, konec marca preselil v nove, sodobne prostore bliže središču mesta. Tam bodo lahko po novem pakete s hrano in rabljena oblačila delili vsako dopoldne. Do novih prostorov, vrednih 220 tisoč evrov, je ptujski Rdeči križ prišel s svojimi lastnimi sredstvi. Največ zaslug za pridobitev novih prostorov gre dolgoletni sekretarki ptujskega Rdečega križa Marjani Cafuta, ekonomistki po izobrazbi, ki je ob skrbi za ljudi v stiski brezplačno urejala še računovodstvo za območni Rdeči križ in tako v 15 letih privarčevala kar 150 tisoč evrov, ki so šli za nakup novih prostorov. Prav zato je Marjana Cafuta, ki se konec leta po 45 letih delovne dobe in 22 letih na čelu ptujske humanitarne organizacije poslavlja, tokratna lokalna junakinja. Gabrijeli Milošič je med drugim zaupala, da jo zadnja leta med drugim vse bolj žalosti to, da se morajo humanitarni delavci namesto ljudem v stisk posvečati birokraciji.

Avtor: Gabrijela Milošič

Spominjam se medicinske sestre, ki sem jo srečala pred veliko leti. Poklicno je delala s hudo bolnimi in umirajočimi. Hodila jih je obiskovat po družinah. Pripovedovala je, kako se srečuje z umirajočimi in njihovimi družinami. Omenila je tudi, kako pomembno je, da tisti, ki spremlja bolnike, nosi svoje znanje na hrbtu. Tako ima roke in srce proste za bolnika.
O tem sem pozneje še velikokrat premišljevala. To ne velja samo za srečevanje z bolniki, ampak za srečevanje z vsemi ljudmi. Znanje, ki ga imamo, nam je lahko v pomoč in je dragoceno, če je lepo naloženo na hrbtu, in ga uporabimo, ko je treba. Nikoli pa znanje ne sme biti nekaj, kar nas od drugih ločuje, kar ustvarja pregrade. Če bi ga nosili pred seboj, se z njim šopirili in si z njim napolnili roke, smo nesposobni za človeško komunikacijo.
Dve stvari sta v naši komunikaciji najpomembnejši in predstavljata tudi podobo vsake pomoči: človeku podati roko in mu pogledati v oči. Na tej ravni se dogaja resnično življenje, tu se človek ne more sprenevedati. Če človeku ne daš roke in ga ne pogledaš v oči, je vse, kar narediš zanj ali na njem, le zunanja akcija.
Dobro bi bilo, če bi se tega vedno zavedali. Prav je, da si prizadevamo za čim večje znanje, toda hkrati nam mora biti jasno, da to ni vse in da ni najpomembnejše. Če si hkrati ne bomo prizadevali tudi za dobro, iskreno človeško komunikacijo, nam bo znanje lahko postajalo breme, pod težo katerega bomo podlegli. Prvi korak je, da sprostimo roke, da bodo prazne, in da si znanje naložimo na hrbet.

Avtor: Metka Klevišar

06:00
Poročila

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

»Gôri na gôri gorí.« Večina vas je verjetno brez kakršnihkoli težav razumela stavek, ki sem ga ravnokar prebrala. Če pa bi omenjene besede prebrali posamezno oz. te ne bi imele konteksta, ki ga ponudi poved, bi bilo pomene besed veliko težje razbrati. Kaj so enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice oz. kakšno je razmerje med njimi, so vprašanja, ki sta se jih med drugim v današnjem KiKsu lotili Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija, in Darja Pograjc.

Avtor: Darja Pograjc

08:00
Poročila

Z radijskim mikrofonom smo se tokrat odpravili v spodnjo Vipavsko dolino v naselje Renče. Obiskali smo tretješolce in četrtošolce na Osnovni šoli Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče, ki so nas odpeljali po svojem kraju. Kakšna je pomlad v Renčah, kam se radi odpravijo v svojem prostem času in kaj radi počnejo ter kako so se imeli v šoli v naravi, boste slišali v tokratni oddaji Radijski ringaraja.

Avtor: Tadeja Bizilj

09:00
Poročila

Z nami bodo predstavnice ekipe Neustrašni iz Planinskega društva Dobrovlje Braslovče, ki so v osnovnošolski konkurenci na 35. tekmovanju Mladina in gore postale državne podprvakinje. O množici znanj, ki so jih morale pokazati na tem državnem tekmovanju iz planinskih znanj, pa tudi o vseh zabavnih plateh planinstva, bomo govorili v oddaji Hudo.

Avtor: Aleš Ogrin

Ljudje lahko takoj ugotovimo, kaj je na fotografiji, ampak le malo nas ima talent in znanje, da lahko narišemo res dobro sliko.
Pri umetni inteligenci je to precej drugače. Zelo dolgo je trajalo, da so jo sploh naučili prepoznati, kaj je na sliki. Ampak ko je to enkrat uspelo, se je v nekaj letih naučila narisati, kar koli ji naročimo. Včasih celo tako prepričljivo, da sploh ne opazimo več, da si je osebo na fotografiji izmislila umetna inteligenca.
Kako se je UI naučila gledati in kako pravzaprav vidi, pojasnjujeta prof. Janez Demšar in prof. Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Avtor: Nina Slaček

V mesecu marcu se je začel 15. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom z naslovom Kaj pa ti bereš?. Na festivalu se bo zvrstilo več kot 90 različnih dogodkov, od gostovanj pisateljev do različnih razstav. Festival v dveh mesecih obišče tudi številne šole in knjižnice po vsej Sloveniji in s svojim delovanjem širi ljubezen do prostočasnega branja. Kolegica Tadeja Bizilj se je ustavila v Knjižnici Domžale, kjer so gostili nemškega pisatelja Willa Gmehlinga. Njegovo gostovanje je del projekta »Branje je prijateljevanje«, ki je koprodukcija Goethejevega inštituta iz Ljubljane, festivala Bralnice pod slamnikom, založbe Peter Hammer Verlag, JAK RS, JSKD Slovenske Konjice ter Občine Slovenske Konjice. Več pa v tokratnem Kulturomatu.

Avtor: Tadeja Bizilj

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe, Matej Jevnišek.

Avtor: Matej Jevnišek

11:00
Poročila
11:50
Obvestila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

13:00
Poročila

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

6. aprila bo minilo 84 let od okupacije Jugoslavije. Bila je nedelja, 6. april 1941. Okoli pete ure zjutraj je Nemčija brez vojne napovedi silovito bombardirala Beograd. Vojna se je, kljub drugačnim napovedim, končala čez štiri leta. Edini vrhovni poveljnik protihitlerjevske vojske sploh, ki je ostal ves čas na vojnem območju, je bil Tito. Zakaj danes govoriti o Titu? Odgovor ponuja predgovor najnovejše knjige Tito, večni partizan. Tito je bil svojevrsten politik, predvsem pa človek, ki je bil zmožen tako dobrega kot slabega.

Avtor: Darja Groznik

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:05
Obvestila

»Slovenska beseda je bistvo za narod, nam govorijo in odgovarjam jim: Potem jo pa tudi plačajte tako, kot je treba!« pravi pisateljica in antropologinja dr. Luna Jurančič Šribar, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN – MIRA. Avtorica, ki je več kot desetletje delala z brezdomnimi osebami, tudi v svojih literarnih delih daje glas ljudem na obrobju. Najšibkejšim, najbolj spregledanim, tistim, ki ne ustrezajo družbenim normam in predstavam o družbeni »normalnosti«. V svojem publicističnem delu pretresa sedanji izkoriščevalski družbeni red, ki, kot poudarja sama, normalizira nehumanost in znotraj katerega človečnost postaja odklon. Tudi v svojih literarnih delih odpira težke tematike, kot so alkoholizem, revščina, zlorabe, odrinjenost in travmatične družinske razmere. Posebno pozornost namenja ženskim likom, upornim in močnim junakinjam, ki pogumno kljubujejo svojim težkim usodam. Dr. Luno Jurančič Šribar je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Avtor: Tita Mayer

17:00
Poročila

V Pesmi v žepu se tokrat potepamo po koncertih kantavtoric in kantavtorjev, šansonjerk in šansonjerjev. Oglasimo se v Klubu K4, kjer je leta 1994 nastopil Tomaž Pengov, nadaljujemo v Prvi vrsti z Ano Mario Mitić, potem potujemo v Ruše v leto 2005 na 3. festival Kantfest, kjer poslušamo Tadeja Vesenjaka, za konec pa se ustavimo v Rogaški Slatini na festivalih šansona: najprej poslušamo zasedbo Zajtrk na Festivalu slovenskega šansona 2023, nato pa še nastop Iztoka Mlakarja na Festivalu jugoslovanskega šansona leta 1990.

Avtor: Teja Klobčar

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

V soboto, 12. aprila, bo v romarskem svetišču na Sladki Gori 4. vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov – »Z ramo ob rami«, Romarji upanja. Naslov srečanja izraža glavne poudarke cerkvene sinode: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Po Sloveniji je zdaj več kot dvajset moških duhovnih skupin, tako imenovani možje svetega Jožefa, ki se širijo. Cilj vseslovenskega srečanja je tudi spodbuda, da se ustanovi še kakšna nova skupina. Prijave za srečanje 12. aprila so še odprte, nas pa je predvsem zanimalo, kaj je moška duhovnost, po kateri metodi delujejo skupine, na čem je poudarek in zakaj je pomembno poslušati drug drugega. V župnijo Sladka Gora v Šmarju pri Jelšah, ki je del Škofije Celje, se je odpravila Jasmina Bauman, ki vabi k poslušanju tokratne oddaje.

Avtor: Jasmina Bauman

Zakaj ribe ne govorijo.
Pripovedujeta: Judita Zidar in Boris Ostan.
Napisala: Veronika Simoniti.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Avtor: Prvi

Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja Jane Weber in v katerem bo nocoj tekla beseda o 60 let starem albumu "Bringing It All Back Home" ameriškega glasbenika Boba Dylana. Nocoj boste slišali vse akustične posnetke s te plošče, ponudili pa vam bomo tudi nekaj navezav na zgodovino popularne glasbe. Tako vam bo zapel tudi legendarni Mance Lipscomb iz Navasote v Teksasu. Gost naše druge oddaje o tej plošči bo Goran Dekleva.

O Bobu Dylanu, glasbeniku, ki 24. maja letos praznuje 84. rojstni dan, je bilo napisano več kot 500 knjig. Večina piše o njegovi zasebnosti, aferah in razprodanih koncertih, le nekaj novinarjev pa si je drznilo pisati o Dylanovih delih. V popularni glasbi je malo izvajalcev, katerih stvaritve tako pogosto prinašajo reference iz glasbene zgodovine kot Dylanove, in mogoče prav v temeljih, zgrajenih na ljudski glasbi, tiči odgovor, zakaj je tako uspel in zakaj ga še danes poslušamo. Koliko je torej v Dylanovi glasbi sploh njegovega?

Številne njegove pesmi povzemajo po pesnikih, svetopisemskih prerokih in ponarodelih virih. Dylanove melodije slišimo pri drugih glasbenikih in včasih šele po preverjanju datumov snemanj dojamemo, da je bil očitno Dylan tisti, ki se je zgledoval, si izposodil vzorce in jih priredil svojemu videnju. Hodil je od glasbenika do glasbenika, od uglednih koncertnih dvoran do zadnje beznice in srkal najrazličnejše vplive; imel je več prijateljev z bogatim znanjem in od vsakega je vzel najboljše. Joan Baez ga je na znamenitem festivalu v Newportu predstavila svojemu občinstvu, študij njenega zgodnjega repertoarja pa nam daje vedeti, da je bila velikokrat daleč pred Dylanom in da je že v letih od 1960 do 1962 igrala skladbe, o katerih se Dylanu ni niti sanjalo in jih je večkrat povzel šele desetletja pozneje. Vendar je bil Dylan praviloma hiter! Če na primer presunljivega bluesa Roberta Johnsona ni poznal in je zanj samo slišal, si je izposodil plošče, jih skrbno poslušal in si zapomnil, kar je bilo vredno spomina. Blues je imel posebno rad in v več Dylanovih pesmih so folkloristi našli koščke besedil iz bluesov, ki jih je bilo resnično težko poznati, saj so bili tako rekoč nedosegljivi, zaradi starinskega podeželskega jezika in pomanjkanja transkripcij pa za mladega Američana iz mesta težko razumljivi. Lastnik neke trgovine s tako glasbo, ki je prodajala po pošti, je povedal, da se spomni dečka iz Minnesote, ki je v poznih petdesetih letih po telefonu naročal plošče bluesa. Pravi, da se je pisal Zimmerman in da se je bil tudi debelo uro pripravljen pogovarjati o bluesu. Nadobudnež, ki ni odraščal v revščini, temveč v judovski družini srednjega razreda, si je pač privoščil tudi razmeroma drage učne ure.

Nekaj tančic z Dylanove bogate kariere bomo razkrili nocoj na Prvem. Tudi pri nas je veliko novinarjev, ki proučujejo Dylanovo glasbo. Naši gostje v programih Radia Slovenija so že bili Stane Sušnik, Mitja Gašparič, Andraž Gombač, Jure Potokar in Matej Krajnc. Vljudno vabljeni k poslušanju naše druge oddaje s pesmimi s plošče "Bringing It All Back Home". Z vami bodo tehnik Robi Markoč, gost večera Goran Dekleva in urednik Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov!

Avtor: Goran Dekleva, Robi Markoč in Jane Weber

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Igra prinaša spomin na čase, ko je bil prehod meje z emigrantsko literaturo vse kaj več kot samo nevarna pustolovščina.

Režiserka: Irena Glonar
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka

Milan, ekonomist – Uroš Smolej
Brucmajor, hotelir – Matjaž Tribušon
Giulia, Brucmajorjeva žena – Lučka Počkaj
Klavdija, nevesta – Sabina Kogovšek
Slavc, carinik in občinski svetnik – Aleš Valič
KraševkiMarijana Brecelj in Lenča Ferenčak

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2004

Avtor: Klemen Markovčič

23:00
Poročila

Vsestranski in plodoviti umetnik Vinko Möderndorfer je med drugim mojster čustveno intenzivne lirike. Tak se predstavlja tudi s ciklom Velikonočno jagnje. Najmočnejši pa je videti takrat, ko s pesmijo zareže vase.

Interpret Branko Jordan,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2025.

Avtor: Prvi

Glasbena cesta 2.3.1.5..Bob Corritore & Friends: Doin’ the Shout. Eden najuglednejših ameriških blues orgličarjev in producentov je izdal nov, spet zelo sočen album. Glasba s patino. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/03/bob-corritore-friends-doin-the-shout/

Avtor: Peter Barbarič

Zadnja sprememba: 04.04.2025 17:15:06

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt