Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Radio GA - GA Kdor ima Ornk Franca, ne potrebuje Only Fansa

V tednu dobrodelnosti vas bosta iz studia Radia Ga Ga – Nova generacija pozdravila Angelca Likovič in Rudl pod budnim očesom strokovnjaka za komuniciranje Aljoše Bagole. Svet živali se tokrat ukvarja z resnimi težavami na trgu pirotehnike, na pomoč so poklicali slavno odvetniško pisarno Čefurin. Uroš Slak bo skupaj z Robertom Golobom in Tino Gaber v Parizu v zasedi čakal na srečanje z Donaldom Trumpom, v živo s celjskih ulic pa bomo spremljali tudi jubilejno podelitev nagrad stranke SDS svojim članom in privržencem. Kaj si Angelca misli o Only Fans, kaj si Žižek misli o slovenski vesoljski agenciji in ali Kangler sploh misli, vse to in še vedeževalec Blaž v petek dopoldan na Prvem.

Ob osmih Tjaša Arko: Prostovoljstvo je lahko tudi novoletna zaobljuba

Vojaški spopadi, zdravstvene krize, gospodarske in okoljske spremembe ... zdi se, da svet, v katerem živimo, danes bolj kot kadarkoli prej potrebuje prostovoljce, torej posameznice in posameznike, ki po lastni volji in brez pričakovanja materialnih koristi zase opravljajo dela v dobro drugih oziroma v splošno korist. V Sloveniji ima prostovoljstvo dolgo tradicijo, kar se je navsezadnje pokazalo tudi ob lanskih avgustovskih poplavah. Zakaj potem število prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur, po podatkih ministrstva za javno upravo, upada? O tem v oddaji Ob osmih.

Studio ob 17.00 Osebna asistenca po novem

Edini zakon, ki v praksi omogoča neodvisno življenje zunaj ustanove tudi tistim s težjimi oblikami invalidnosti, je Zakon o osebni asistenci, ki je v postopku prenove. V tokratnem Studiu ob 17.00 o spremembah, ki jih prinaša nov predlog. Kako bo osebna asistenca opredeljena po novem? Kdo bodo upravičenci? Kaj to pomeni za najtežje invalide in kako bo potekalo vnovično ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence? Gostje: mag. Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Mateja Toman, predsednica Sveta za invalide Republike Slovenije; Midhet Huskič, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije; Špela Šušteršič, strokovna vodja dejavnosti osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije; Klaudija Poropat, predstavnica YHD, Društva za teorijo in kulturo hendikepa.

Srce bije za posel Dobrodelna epizoda: Marko Pokorn, Pediatrična klinika

Gost 32. epizode Srce bije za posel je strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn. Letos so na kliniki ustanovili poseben Center za redke bolezni, ki združuje in usklajuje vse aktivnosti na tem področju. Dejstvo namreč je, da bolniki z redkimi boleznimi potrebujejo pomoč številnih strokovnjakov s področja zdravstva, psihologije in socialne skrbi. V pogovoru tudi o ugledu zdravnikov, različnih pristopih zdravljenja otrok ter izzivih v zdravstvenem sistemu. Vabljeni k poslušanju posebne dobrodelne epizode. Sredstva, ki se zbirajo na računu pediatrične klinike, bodo namenjena Centru za redke bolezni. TRR: SI56 0400 1004 6483 165 odprt pri OTP banka d.d.

Aktualna tema Zgodovinska mesta Slovenije so v adventnem času še posebej privlačna

Dneve v prazničnem decembru Slovenci radi preživimo v katerem od lepo okrašenih mest sosednjih držav. A tudi v Sloveniji je veliko mest, ki se jih v tem času splača obiskati. Med njimi so prav gotovo slovenska zgodovinska mesta, kar 22 jih je del Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Združenje ima svoj sedež v Škofji Loki, enem najstarejših slovenskih mest, ki očara v vsakem letnem času. V adventnem času vabijo s festivalom Loka v snegu, pa tudi z delavnicami peke piškotov in drugimi vsebinami. Tudi ostala zgodovinska mesta v tem času prav posebej sijejo.

Storž "Čudim se tistim, ki se ob vstopu v pokoj dolgočasijo"

Naš današnji sogovornik, gospod Žarko Rovšček, je že od majhnega ljubitelj gora. Po poklicu doktor veterinarske medicine je danes že v pokoju, že dolgo pa ga veseli tudi pisanje. Zanima ga tudi zgodovina, predvsem primorska in planinska. Da je že 50 let član Planinskega društva Tolmin, da je takrat začel tudi pisati članke za Planinski vestnik, predvsem pa o svojem zadnjem delu ISKRI SE BESEDA, ki sta ga zasnovala še skupaj s Tonetom Škarjo, je Žarko Rovšček pripovedoval v pogovoru z Lucijo Fatur.

Jutro na Prvem

Svetovalni servis Veseli december za živali ni tako vesel

Glasni zvoki pirotehnike so neprijetni za številne, še posebej pa so stresni za živali. Kako pomagati, ko pri psu ali mački opazimo tresenje, skrivanje oziroma vedenje, ki nakazuje na njihovo nelagodje? V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med., iz veterinarske ambulante Animavet, ki bo odgovarjala na vprašanja v povezavi z zdravjem hišnih ljubljenčkov. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Jutranja vremenska fronta Kako pozimi opazimo nasičenost zraka?

Clausius-Clapey-ronova enačba opisuje, kako se tlak nasičene vodne pare spreminja s temperaturo, kar je temelj za razumevanje nasičenosti zraka. Ravno z nasičenostjo zraka pa se lahko poigravamo v zimskih mesecih - tako, da opazujemo, kako se nam rosijo očala, ali pa, kako se izdihan zrak pri nižjih temperaturah spreminja v meglico. V Jutranji vremenski fronti tokrat o nasičenem in nenasičenem zraku skupaj s Filipom Lovšinom in Urbanom Žagarjem, študentoma meteorologije in sodelavcema na ARSO.

Vreče sreče Narava je zabava

V prvi vreči sreče o indeksu sreče, o najdbi enega največjih diamantov, o najstarejšem krokodilu in lenivcu, o najdebelejšem medvedu in najvišjem slovenskem drevesu. Izvedeli smo tudi, čemu pripisujejo svojo dolgoživost najstarejši Zemljani?

Lokalni čas Od trte ob Dravi do volka na Pohorju

Včeraj je okoli 130 delavcev podjetja Mariborska livarna dobilo obvestilo, da jim z zadnjim dnem letošnjega leta izteče pogodba o zaposlitvi. V podjetju bodo ostali le še delavci potrebni za izvedbo stečaja … tako se v praznični svetlobi izteka zgodba poslednjega od nekoč velikih stebrov mariborske industrije 20. stoletja. Ogledali smo si prenovljeno Hišo najstarejše trte na Lentu, izvedeli, kaj prinaša letošnje Vilinsko mesto v Vetrinjskem dvorcu v Mariboru - pa tudi, da so opazovalne kamere na Pohorju »ujele« trop volkov. Seveda pa nismo pozabili na zgodovinski dogodek 12. decembra 1941, ko se je Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta zapisal v spomin časa, tonski tehnik Rudi Omota pa je koncert na skrivaj posnel …

Radiosfera V Sloveniji so najbolj revne starejše ženske

Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je v preteklem letu živelo približno 264.000 oseb oziroma 13.000 več kot v letu 2022. Dolgo so raziskave kazale, da so posebno starejše ženske, upokojenke, najbolj izpostavljene revščini. Druga najbolj ogrožena družbena skupina pa so bile matere samohranilke. O tem, ali revščina še vedno bolj prizadene ženske, o tem, kako je revščina v starosti povezana z življenjskim potekom oseb, ter o zadnji raziskavi te pereče družbene problematike je v tokratni Radiosferi govorila prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.

Svetovalni servis Nega, striženje in barvanje las

Na policah trgovin z izdelki, ki so namenjeni negi las, so različni šamponi, balzami, preparati, kreme, geli in maske za lase. Kaj uporabljati, če so lasje mastni, suhi, redki, lomljivi ali polni prhljaja? O tem bo govor v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami učiteljica na Srednji frizerski šoli Ljubljana Romana Marolt. Zanimalo nas bo tudi, kako izbrati primerno barvo las.

Možgani na dlani Kaja Korošec: Ljudem z motnjo avtističnega spektra smo dali pomemben glas!

V decembru obiskujemo možgane, ki so odšli po svetu. Tokrat smo se odpravili na Švedsko, kjer deluje Dr. Kaja Korošec, psihologinja in doktorica zdravstvenih znanosti. Pot jo je po končanem magistrskem študiju psihologije v Sloveniji odpeljala v Stockholm, kjer deluje na Inštitutu Karolinska in Kraljevi glasbeni akademiji. Pravi, da je še veliko kotičkov na Švedskem, ki bi jih rada raziskala, zagotovo pa to velja tudi za človeške možgane. Na tem področju jo najbolj zanima preplet duševnega zdravja, glasbe in avtizma. Kaj prelomnega se je na tem področju zgodilo v letu, ki se izteka, je zaupala Niki Vrabec.

Radiosfera Spletna akcija muzejev in galerij "Naprej v preteklost"

Leto 2024 se bliža h koncu, kar pomeni, da je znova čas za priljubljeno spletno akcijo muzejev in galerij #naprejvpreteklost. Več kot 70 slovenskih muzejev in galerij na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih deli bogato snovno in nesnovno dediščino, ki jo hranijo. Z ustvarjalnimi vsebinami, fotografijami, zgodbami in programi vse zainteresirane popeljejo na raziskovanje preteklosti, ki navdihuje našo sedanjost in prihodnost. Gostji Radiosfere sta Alenka Černelič Krošelj, predsednica Predsedstva Skupnosti muzejev in direktorica Posavskega muzeja Brežice ter Maja Hakl Saje, koordinatorica projekta in kustosinja v Muzeju športa.

Svetovalni servis Poštne storitve v predprazničnem času

Kateri so ključni datumi za pošiljanje pisemskih in paketnih pošiljk? Smo te datume že zamudili, če želimo dostavo do praznikov? Kako hitro se odstavljajo paketi? Katere možnosti prevzema ima Pošta Slovenije? Kaj storiti, če je naša pošiljka poškodovana? Nekatere jezi delovni čas poštnih poslovalnic, druge veselijo priložnostne poštne znamke. V sredinem svetovalnem servisu bo z nami Simona Glodež, strokovna sodelavka Oddelka za razvoj in tehnologijo poštnih storitev pri Pošti Slovenije.

Pod pokrovko Praznični piškoti rektorja dr. Gregorja Majdiča

Po osnovni izobrazbi je veterinar, doktoriral je iz endokrinologije, odlično pa se znajde tudi v kuhinji. To velja za gosta tokratne oddaje Pod pokrovko predavatelja in raziskovalca dr. Gregorja Majdiča, ki zadnja tri leta vodi Univerzo v Ljubljani. Njegove slaščičarske spretnosti se že tradicionalno izkažejo v prazničnem decembru. V domu njegove družine namreč pred prazniki zadiši po cimetovih zvezdicah, mareličnih žepkih, lincerjih, florentincih. Foto: Gregor Majdič

Svetovalni servis Kaj predpisuje bonton v prazničnem času?

Smo v času prednovoletnih druženj, tako zasebnih kot poslovnih, za vsa pa veljajo pravila, ki jih narekuje bonton. Kaj se spodobi in kaj ne, kakšna darila so primerna, kako jih izročiti in sprejeti? Kaj predpisuje bonton pri praznično pogrnjeni mizi? Torkov Svetovalni servis namenjamo pravilom lepega vedenja, s poudarkom na prazničnem času. O tem s strokovnjakinjo za kulturo vedenja in protokol Bojano Košnik Čuk. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Intelekta

Intelekta

512 epizod

Ali smo spregledali vrednost mladih?

49 min

Hišna žival ne sme biti darilo

45 min

Zakaj je propadla rimska republika?

53 min

Je prihodnost Katoliške cerkve na globalnem jugu?

49 min

Umetna vs. naravna inteligenca

49 min

Zakaj danes vstopamo v partnerske/intimne odnose in zakaj iz njih izstopamo?

51 min

Informativne vsebine

Aktualna tema Dr. Matejka Grgič: 'Jezikovna politika zaostaja za razvojem družbe za 50 let'

Slovenščina v Italiji je naslov znanstvene monografije, v kateri so raziskovalke in raziskovalci Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu z različnih plati in zornih kotov obdelali današnji položaj slovenskega jezika v Italiji. Ta se spreminja, tako kot se spreminja družba, v kateri živimo. Če je bila pred pol stoletja slovenščina v Italiji temeljni pokazatelj narodne pripadnosti, je danes drugače. Vloga in pomen slovenskega jezika sta manj enoznačna, manj podobna črno beli sliki in bliže številnim odtenkom sive, ugotavlja dr. Sara Brezigar, predsednica SLORI-ja, v predgovoru monografije. Kakšna je torej vloga in pomen slovenščine v Italiji danes? Vprašanje se sliši enostavno, ampak odgovor je zelo kompleksen, pravi jezikoslovka in prevajalka dr. Matejka Grgič, ki je uredila znanstveno monografijo Slovenščina v Italiji.

Ob osmih Tjaša Arko: Prostovoljstvo je lahko tudi novoletna zaobljuba

Vojaški spopadi, zdravstvene krize, gospodarske in okoljske spremembe ... zdi se, da svet, v katerem živimo, danes bolj kot kadarkoli prej potrebuje prostovoljce, torej posameznice in posameznike, ki po lastni volji in brez pričakovanja materialnih koristi zase opravljajo dela v dobro drugih oziroma v splošno korist. V Sloveniji ima prostovoljstvo dolgo tradicijo, kar se je navsezadnje pokazalo tudi ob lanskih avgustovskih poplavah. Zakaj potem število prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur, po podatkih ministrstva za javno upravo, upada? O tem v oddaji Ob osmih.

Jutranja kronika Nov predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti pod določenimi pogoji zdravnikom omogoča delo pri zasebnikih.

Popravljena novela zakona o zdravstveni dejavnosti pod določenimi pogoji dovoljuje delo zdravnikov pri zasebnikih. Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj zavrača napovedi o množičnem odhodu zdravnikov iz javnega zdravstva. Ostali poudarki oddaje: - Trend zniževanja temeljnih obrestnih mer naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjem letu. - Komisar za migracije Brunner za finančne spodbude Sircem, ki bi se želeli vrniti v domovino. - Oba slovenska predstavnika v nogometni konferenčni ligi - Olimpija in Celje - v petem krogu poražena.

Jutranja kronika Po novem predlogu zakona o zdravstvu dovoljeno delo pri zasebnikih pod določenimi pogoji

Strateški svet za zdravstvo je pozdravil novo različico zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zaposlenim v javnem zdravstvu pod določenimi pogoji dovoljuje delo pri zasebnikih. Vodja sveta Erik Brecelj pa ob tem opozarja, da ne smemo žrtvovati zdravnikov v javnem zdravstvu za tiste v zasebnem. Po mnenju Breclja je novi predlog sicer namenjen predvsem zaščiti javnega zdravstva. V oddaji tudi o tem: - Romunija in Bolgarija dokončno sprejeti v Schengen. - Na Kozini zaživel nov podjetniški inkubator. - Celjski in ljubljanski nogometaši izgubili v konferenčni ligi.

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Strateški svet za zdravstvo brez pripomb na spremenjeni zakon o zdravstveni dejavnosti

V popravljenem zakonu o zdravstveni dejavnosti ostaja prepoved dela pri zasebnikih. Kot je po seji strateškega sveta za zdravstvo poudaril njegov vodja Erik Brecelj, zakon prinaša veliko več od ločevanja javnega in zasebnega zdravstva. Med pozitivnimi rešitvami je omenil zelo bogato nagrajevanje za povečan obseg dela in zdravniški zbornici očital, da se zavzema le za ozko skupino najbolje plačanih zdravnikov. Druge teme: - Novela o financiranju občin širi možnosti njihovega zadolževanja. - Prvi mož Nata Rutte svari pred nevarnostjo vojne v Evropi in nepripravljenostjo nanjo. - Po padcu Asadovega režima opozorila o vnovični krepitvi skrajnežev Islamske države.

Studio ob 17.00 Osebna asistenca po novem

Edini zakon, ki v praksi omogoča neodvisno življenje zunaj ustanove tudi tistim s težjimi oblikami invalidnosti, je Zakon o osebni asistenci, ki je v postopku prenove. V tokratnem Studiu ob 17.00 o spremembah, ki jih prinaša nov predlog. Kako bo osebna asistenca opredeljena po novem? Kdo bodo upravičenci? Kaj to pomeni za najtežje invalide in kako bo potekalo vnovično ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence? Gostje: mag. Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Mateja Toman, predsednica Sveta za invalide Republike Slovenije; Midhet Huskič, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije; Špela Šušteršič, strokovna vodja dejavnosti osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije; Klaudija Poropat, predstavnica YHD, Društva za teorijo in kulturo hendikepa.

Dogodki in odmevi Državni zbor potrdil zakon, ki preureja delovanje Teša do aprila 2027

Zakon o prehodnem financiranju izstopa iz premoga, po katerem bo Teš še tri zimske sezone izvajal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote, je sprejet. Koalicija poudarja, da bomo s tem preprečili stečaj Teša in premogovnika ter ohranili delovna mesta. Plačali pa bomo tudi vir ogrevanja za Šaleško dolino. Druge teme: - Evropska centralna banka pričakovano še tretjič zapored znižala ključne obrestne mere. - Poljska vlada dve zasebni televiziji uvrstila med državne strateške naložbe; pripravlja tudi nov zakon o javnih medijih. - Deskar Tim Mastnak z drugim mestom na paralelnem veleslalomu v Carezzi povečal vodstvo v svetovnem pokalu.

Po Sloveniji V Krškem razstava ob 50. obletnici postavitve temeljnega kamna za NEK

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Idriji in Vrhniki opozarjajo, da imajo zakonsko predpisanih nalog imajo vse več, denarja za njihovo izpolnjevanje in nujne občinske naložbe pa premalo. - V Rušah letos ne bo drsališča. - V času Evropske prestolnice kulture se želijo bolje predstaviti tudi novogoriška in goriška invalidska društva. - V Novi Gorici našli prostor za tipno galerijo.

Danes do 13:00 Evropska podpora polnopravni včlanitvi Romunije in Bolgarije v schengen

Na mejah z Romunijo in Bolgarijo bodo z novim letom odpravili nadzor, so odločili notranji ministri članic Evropske unije. V obeh državah vstop v schengen označujejo kot zgodovinski trenutek. Druge teme: - V Siriji po padcu Asadovega režima vračanje več tisoč beguncev, številni pa tudi bežijo. - Poslanci končali razpravo o nadaljnji usodi Teša, glasovanje še danes. - V Celju nadaljevanje sojenja v zadevi Trenta, pred sodiščem znova podporniki prvaka SDS Janeza Janše.

Aktualna tema Zgodovinska mesta Slovenije so v adventnem času še posebej privlačna

Dneve v prazničnem decembru Slovenci radi preživimo v katerem od lepo okrašenih mest sosednjih držav. A tudi v Sloveniji je veliko mest, ki se jih v tem času splača obiskati. Med njimi so prav gotovo slovenska zgodovinska mesta, kar 22 jih je del Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Združenje ima svoj sedež v Škofji Loki, enem najstarejših slovenskih mest, ki očara v vsakem letnem času. V adventnem času vabijo s festivalom Loka v snegu, pa tudi z delavnicami peke piškotov in drugimi vsebinami. Tudi ostala zgodovinska mesta v tem času prav posebej sijejo.

Podkasti

Evolucija užitka »Mi se nismo tok sekiral, k smo bli v puberteti«

Značilno je, da se je svet mladih individualiziral. Razkrojila se je zelo pomembna institucija socializacije, to je socializacija v lastni režiji, vrstniška skupnost

Srce bije za posel Dobrodelna epizoda: Marko Pokorn, Pediatrična klinika

Gost 32. epizode Srce bije za posel je strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn. Letos so na kliniki ustanovili poseben Center za redke bolezni, ki združuje in usklajuje vse aktivnosti na tem področju. Dejstvo namreč je, da bolniki z redkimi boleznimi potrebujejo pomoč številnih strokovnjakov s področja zdravstva, psihologije in socialne skrbi. V pogovoru tudi o ugledu zdravnikov, različnih pristopih zdravljenja otrok ter izzivih v zdravstvenem sistemu. Vabljeni k poslušanju posebne dobrodelne epizode. Sredstva, ki se zbirajo na računu pediatrične klinike, bodo namenjena Centru za redke bolezni. TRR: SI56 0400 1004 6483 165 odprt pri OTP banka d.d.

Umetnost možnega Na političnih frontah nekaj novega – Jure Trampuš (Mladina) Rok Čakš (Drugi svet)

V že 88. epizodi se sprehodimo po političnih frontah - od leve do skrajno desne. Politično prizorišče je ta hip veliko bojišče vseh proti vseh, najbolj ostri pa so spopadi na istem polu. Govorimo o konfliktnem razmerju med predsednico Natašo Pirc Musar in premierjem Robertom Golobom, o frontah v koaliciji in celo znotraj najmanjše koalicijske stranke Levice: najin gost, novinar Mladine Jure Trampuš razloži genezo spora, ki je pripeljal do zamrznitve statusa (in izključitve) Mihe Kordiša. Dvomi, da bo Kordiš ustanovil svojo, še bolj levo stranko, se pa strinja, da bo javni spor škodoval Levici, ki v veliki meri daje ton aktualni vladi. Premeščanje sil se dogaja tudi na desni. Rok Čakš, ki se nam je zaradi napada jesenskih virusov pridružil na daljavo, pove, zakaj je Janša znova radikaliziral svojo retoriko (z napadom na sodstvo) in zakaj je Nova Slovenija po ustanovitvi Logarjeve stranke v težavah. Po njegovem mnenju bo v letu pred volitvami prišlo do poskusov oblikovanja desnega bloka, ki ne bo del Janševe SDS. Seveda govorimo tudi o Golobovem zaslišanju pred protikorupcijsko komisijo in analiziramo vzroke za serijo frontalnih spopadov med uradom predsednice in premierjevim kabinetom. Vzrokov je več in – se strinjamo – in niso vsi politični …

Srce bije za posel Janja Božič Marolt, Mediana

Gostja 31. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in lastnica Mediane Janja Božič Marlot. Njeno podjetje je na trgu že več kot 30 let – največ naročnikov imajo iz gospodarstva. A najbolj znani so po merjenju javnomnenjske podpore v politiki. S tem, ker nas noben ne mara pridobimo sodelovanje v naših raziskavah tako leve in desne, pravi sogovornica. Kritikom, ki pravijo, da raziskovalci javnega mnenja tega tudi ustvarjajo, odgovarja, da javno mnenje ustvarjajo posamezniki s svojim vedenjem, s svojimi sporočili vplivajo na javnost in raziskovalci to le izmerimo. V podkastu tudi o tem zakaj meritve včasih napačno napovedo izide volitev, o aktualni »kulturi« komuniciranja ter o tem kako so se spremenile raziskovalne metode.

Evolucija užitka Kako naj jo zaščitiva pred predatorji in umetno inteligenco?

Deepnudes so globoki ponaredki, ki so se z razvojem umetne inteligence izjemno razširili.

Umetnost možnega Od Trumpa do Amsterdama

V tokratni epizodi podkasta o politiki se oziramo s stare celine preko luže in nazaj. O tem, ali Trumpova zmaga pomeni manj ali več vojne v Ukrajini, bolj ali manj učinkovit genocid v Gazi ter bolj ali manj intenzivna trgovinska trenja s Kitajsko, je še prezgodaj ocenjevati, pravi komentator Dela in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar, ki je dan po Trumpovi zmagi od blizu spremljala padec nemške vlade, pove, da je politična nestabilnost največjega evropskega gospodarstva zadnja stvar, ki si jo lahko v Nemčiji in Evropi želimo ob zmagi tako nepredvidljivega politika, ki je, kot pravi Ali, vulgariziral javni diskurz. Ta vsesplošna vulgarizacija pa postaja standard tudi povsod drugod po zemeljski obli, ki jo posledično zaznamuje razpad svetovnega pravnega reda, kar najbolj nazorno spremljamo v Gazi in Libanonu. In ko smo že pri kriznih žariščih, ne moremo mimo tega, kako se je bližnjevzhodna vojna pred nogometno tekmo med Ajaxom in Maccabijem preselila ne le na ulice Amsterdama, temveč v političo razpravo, saj so politične elite pa so obsodile odzive na odurne provokacije izraelskih navijačev kot – antisemitizem! Če se nekaj zgodi, je to treba natančno opisat in razumet, poudari kolega Ali. Kaj se je torej zgodilo v Amsterdamu?

Srce bije za posel Joc Pečečnik, Skupina Elektronček

Gost 30. epizode Srce bije za posel, je lastnik skupine Elektronček Joc Pečečnik. Brez dlake na jeziku pove, da je Slovenija postala država, ki nima več občutka za poštene posle, saj da je pri nas vedno več »državnih kapitalistov«, ki prek plačevanja provizij dobivajo naročila. Glede podjetništva pa pove, da če boste stvari v življenju delali zaradi denarja, ne boste nikoli uspešni in bogati. Če boste delali za vaše kupce in bodo vaši poslovni partnerji z vami zadovoljni, potem bo denar logična posledica. V podkastu še o JEK-2, davkih, o tem zakaj je skupina registrirana na Nizozemskem in kaj se dogaja z bežigrajskim stadionom.

Umetnost možnega Veliki poraz velike koalicije - Uroš Esih, Delo, dr. Marko Hočevar, FDV

Vrstni red tem, o katerih bomo govorili v tokratni epizodi, smo morali kar naprej popravljati. Dogodki in afere na političnem prizorišču si namreč sledijo z naglico, ki ji celo politični analitiki komaj še sledimo. Referendumski fiasko – tu, pravi najin gost politolog dr. Marko Hočevar, se je znova pokazalo, da politično zgodbo v državi vodi SDS, čeprav bo višjo ceno plačala Svoboda. Prerivanje na desnici – Uroš Esih, komentator Dela, dvomi v iskrenost Janševih puščic, ki jih namenja odpadnikoma Logarju in Irglovi, bolj lahko verjamemo, da so lahko zaskrbljeni v vrhu NSi. Marko opozori na jasno namero predvsem finančnih, energetskih in drugih centrov moči, da bo naslednja vlada v Sloveniji velika koalicija. Uroš pa oceni, da je spor med Golobom in Bobnar zagotovo političen, da pa se je anti-janšist Golob na ovadbo odzval – kot janšist. Na poslušanje!

ApolloLajka Čigava bo zemlja na Luni in drugi pravni paradoksi v novi vesoljski dobi – Iva Ramuš Cvetkovič

Mednarodna pogodba o vesolju (angl. Outer Space Treaty) je nastala leta 1967 in še vedno velja. Med drugim določa, da mora biti raziskovanje in uporaba vesolja v korist vseh držav in da si nihče v vesolju ne more ničesar prilastiti. A razpon tega, kaj danes je mogoče, se je od časa prve vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo temeljito razširil, odprle so se povsem nove in še nedavno nepredstavljive možnosti. Načrtuje se postojanke na Luni in Marsu ter zasebne vesoljske postaje, nič presenetljivega niso več niti ideje o rudarjenju na asteroidih, število načrtovanih satelitov v orbiti pa gre v več deset tisoč. Vse bolj očitno postaja, da vedno več zainteresiranih strani, naj gre za države ali zasebna podjetja, razmišlja o tem, kako bi pogodbo o vesolju zaobšli oziroma postavili v oklepaj, ter si postavili nove, tudi pravne, temelje za nova vesoljska osvajanja. Vesoljsko pravo in poskusi njegovega spreminjanja so v središču tokratne ApolloLajke, v kateri je gostja Iva Ramuš Cvetkovič, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Evolucija užitka "D best mi je, da se lahko pogovarjava o seksu"

Pogovori o seksu so podčrtani z ranljivostjo, zato so najtežji.

Umetnost možnega V živo na Avdiofestivalu: Suzana Lovec (N1 Slovenija), Suzana Kos (Delo) in Blaž Petkovič (Večer)

Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!

Iz glasbenega uredništva

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Robert Smolnikar trio, Mitja kvintet in Ansambel Saša Avsenika

Tokrat za vas igrajo tri zasedbe, za katere bi lahko rekli, da so svetle zvezde stalnice na narodno-zabavnem glasbenem nebesnem svodu. Z vami so: Trio Roberta Smolnikarja, Mitja kvintet in Ansambel Saša Avsenika. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Plesni ritmi disko ere

Glasba je vedno odsev časa, v katerem nastaja, in glasbena zvrst disko pri tem ni izjema. Razvila se je na podlagi političnega, družbenega in moralnega kaosa, v katerem so se na začetku sedemdesetih znašle ZDA. Vse skupaj se je začelo v marginalnih newyorških klubih, v katerih so se zbirali pripadniki manjšin, ki so hoteli pobegniti sivini vsakdanjika in se predvsem zabavati. Prav glasba je bila eden izmed načinov pobega iz realnosti. V dobi diska so bili vsi ena sama velika družina, združena v glasbi in plesu. Čeprav je disko v začetku osemdesetih zamrl, je glasba preživela in se v sodobnejši produkciji vedno znova vrača na svetovne lestvice. V Godbah z zgodbo vas z ritmi diska vabijo k plesu Cheryl Lynn, Kool and the Gang, Village People, Bee Gees, Sister Sledge in drugi glasbeniki, ki so bili popularni v sedemdesetih.

41 stopinj vročine Koncertni posnetki 2024, 1. del

V oddaji poslušamo skladbe: Adam Klemm/Aleš Avbelj: Loosing you again; solista Adam Klemm (saksofon), Tomaž Gajšt (trobenta) Petar Ugrin/Tadej Tomšič: Ozri se v gnevu; solista Tadej Tomšič (saksofon), Blaž Jurjevčič (klavir) Tjaša Fabjančič/Tjaša Fabjančič/Michael Lagger: Milina; solista Tjaša Fabjančič (vokal), Blaž Jurjevčič (klavir) Jay Livingston/Ray Evans: We'll love again; solistka Carmen Bradford (vokal)

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Žive jaslice v Tuhinju

Polovica letošnjega adventa je že minila in priprave na božične praznike se stopnjujejo. Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nas ob tem vabi v Tuhinjsko dolino, kjer se prav posebne in zanimive predbožične priprave odvijajo pri tamkajšnjem turističnem društvu. To društvo namreč že od leta 2006 v Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik, s pomočjo drugih lokalnih društev, ob božiču uprizarja žive jaslice. Svetopisemsko božično zgodbo z igralci, živalmi, velikimi lesenimi kulisami in petjem. O ozadju nastajanja vsakoletne božične predstave, ki ji je zadnja tri leta pridružena tudi razstava jaslic lokalnih ustvarjalec, bodo v oddaji spregovorili člani Turističnega društva Tuhinjska dolina: Manja Žebaljec, vodja etnološke sekcije društva in pripovedovalka božične zgodbe na predstavah, Rajko Žebaljec, ustvarjalec kulis, ki skrbi tudi za številne tehnične podrobnosti predstav, Zdenka Klančnik, ki nad izvedbo živih jaslic bdi kot režiserka, Franc Šuštar, ki skozi vsa leta nastopa v vlogi svetega Jožefa ter predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina, Ivan Hribar.

Prva vrsta FiveBrass

V oddaji nastopa zasedba FiveBrass, trobilni kvintet, ki ga sestavljajo študentje Akademije za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Jureta Gradišnika: trobentača Amadej Štrajhar in Lovro Tavčar, hornist Fran Matić (substitut za Davida Tretjaka), pozavnist Blaž Kozjek ter tubist Gašper Poprijan.

Etnofonija Wishamalii - AL-BAHR

V Etnofoniji bomo slišali album Al-Bahr, prvenec palestinsko-finskega tria Wishamalii, ki se posveča obujanju arabsko-andaluzijskih pesemskih oblik.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 8. 12. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 8. 12. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer BUCKWHEAT ZYDECO S FESTIVALA DRUGA GODBA

Žal že pokojni Stanley Dural je bil eden tistih ameriških glasbenikov, ki so brezkompromisno ustvarjali v tradiciji in izročilu zakoreninjeno glasbo, hkrati pa so starim in obrabljenim obrazcem dodali nekaj novega ter s kakovostnim pristopom budili upanje, da Amerike le ne bo mogoče tako zlahka zbrisati z glasbenega zemljevida. Zydeco je sodeč po prodaji plošč tudi pri nas razmeroma priljubljen, vendar smo doslej koncertov tovrstne glasbe slišali bolj malo. Če ne bi bilo festivala Druga godba, pa bi nam bila tudi glasba s koncertov skupine Buckwheat Zydeco tuja in neznana. No, ob skupini Buckwheat Zydeco Stanleyja Durala smo pozneje pri nas slišali še Nathana Williamsa in C.J. Chenierja. Tako smo zydeco spoznali z različnih zornih kotov in estetskih prepričanj, prav vse koncerte pa ste lahko slišali v oddajah urednika Janeta Webra na Radiu Slovenija. Nocoj vam prvič predstavljamo integralno inačico koncerta Stanleyja Durala in njegove skupine Buckwheat Zydeco s festivala Druga godba. Želimo vam prijetno poslušanje in obilo zabave. Ta glasba je namreč namenjena plesu. Igra vam skupina Buckwheat Zydeco!!! Festival Druga godba si bomo zapomnili tudi po vročem koncertu Stanleyja 'Buckwheata' Durala oziroma skupine Buckwheat Zydeco. To je bilo prvo srečanje slovenskega občinstva z zydecom in resnično upamo, da jih bo v naših krajih še več. Tu lahko prvič slišite integralno inačico koncerta.Preberete pa lahko tudi intervju s Stanleyjem Duralom. Buckweat Zydeco Glasbo moraš imeti rad Festival Druga godba si bomo zapomnili tudi po vročem koncertu Stanleyja 'Buckwheata' Durala oziroma skupine Buckwheat Zydeco. To je bilo prvo srečanje slovenskega občinstva z zydecom in resnično upam, da jih bo v naših krajih še več. Številni kritiki ljubljanskega koncerta sicer niso ravno pohvalili, sam pa sem imel srečo, da sem to skupino - eno najboljših, ki izvajajo današnji zydeco - slišal tudi v Perli. Pregrešno igralniško razpoloženje je bilo več kot primerno za odlično predstavo in lahko mi verjamete, da se glasba zasedbe Buckwheat Zydeco lepše sliši na klubskem odru. S Stanleyjem Duralom sva se pred koncertom v Križankah pogovarjala v studiu Radia Slovenija. Povejte nam kaj o svoji mladosti. Kdaj ste vzljubili glasbo in kdo so bili vaši prvi vzorniki? Glasba je bila pravzaprav že v moji družini. Oče je vsak dan mojega življenja, kolikor se spominjam, igral harmoniko, mati je doma prepevala spirituale, starejši brat pa je igral klavir. Klavir smo imeli vedno pri hiši, včasih celo dva. Skušal sem igrati na klavir in se igranja nanj začel učiti že zelo zgodaj, s petimi leti. Svoje orgle sem dobil, ko mi je bilo devet let. Tedaj sem začel poklicno kariero na odru. Moja junaka sta bila Fats Domino in Little Richard, zaradi igranja na klavir, in nekateri bluesovski pevci, recimo Lightnin' Hopkins in Muddy Waters. Najbolj sta me privlačila rock'n'roll in blues. To je bilo tisto, kar sem poslušal. Vsak dan sem poslušal tudi očeta, kako je igral na harmoniko, vendar je sam nisem preveč rad igral. Moji glasbeni vplivi so se vseeno začeli doma. Spomnim se, da ste na začetku igrali funk. Rad imam funk. Dolgo sem ga igral. Funk je v moji glasbi slišati tudi danes, skoraj v vsaki pesmi ga lahko slišite. Kot sem že rekel, sem začel nastopati z devetimi leti, ko sem v spremstvu močne rhythm and bluesovske zasedbe Sammy And The Untouchables po Louisiani igral rock'n'roll in funk. Takšen močan rhythm and blues smo igrali do leta 1975. Harmoniki sem se začel posvečati leta 1979, takoj po tistem, ko nisem več igral Hammondovih orgel za kralja zydeca Cliftona Chenierja. Kako pa ste dokončno tako globoko vzljubili zydeco? Mnenje o igranju na harmoniko sem spremenil, ko sem začel igrati orgle v zasedbi Cliftona Chenierja. Do tedaj sem zydeco ostro kritiziral. Nisem ga prenesel, kajti moj oče je harmoniko igral vsak dan, lahko bi rekel skoraj nepretrgoma vseh 24 ur, zato mi je harmonika presedala. Mislil sem, da je to glasba stare generacije, glasba mojega očeta in ne moja glasba, glasba moje generacije. Sodelovanje s Cliftonom Chenierjem pa me je povsem spreobrnilo. Neupravičeno sem kritiziral nekaj, kar ima korenine v kulturi. Naučil sem se, da tistega, česar ne poznaš, ne smeš kritizirati. To je bila dobra šola zame. Danes zato govorim mladim: 'Če česa ne razumete, se o tem poučite, kajti jutri s takšnim mišljenjem ne boste prišli nič dlje kot do tam, kjer ste danes.' Chenierjeva glasba me je popolnoma prevzela. Prvič sem z njim nastopil nekega večera v klubu v svojem domačem mestu Lafayette; povabil me je, naj se mu pridružim kot organist. Odločil sem se poskusiti, saj se z očetom nisva preveč dobro razumela; nikoli me ni prišel poslušat, ko sem igral funk in rock'n'roll. Sploh ni želel, da bi njegov sin igral orgle; želel je, da bi igral harmoniko. Nisva bila v dobrih odnosih, dokler se nisem pridružil Cliftonu Chenierju. Tistega večera sem se vabilu odzval, da bi ustregel očetu. Nameraval sem igrati le tisto noč, vendar sem v zasedbi ostal dve leti. Nastop je bil podoben eksploziji, energija je bila na vrhuncu in nisem mogel verjeti, da se da tako igrati na harmoniko. Zaljubil sem se vanjo. Kako pa je danes v Lafayettu? Kar se tiče zdajšnjega dogajanja v klubih, je čudovit El Sid O's Rhythm and Blues Club. S Sidovim bratom sva dobra prijatelja in tudi on je vedno bolj priljubljen harmonikar. Vedno več njegovih uspešnic lahko slišimo na glasbenih lestvicah. Zapomnite si ime Nathan Williams and His Zydeco Cha-Chas. Če želite resnično dobro zabavo, morate priti v Louisiano; klub El Sid O's je pravo mesto! Tam najdete zydeco in blues. Vrniva se h glasbi Cliftona Chenierja. Kako glasbo tega pomembnega glasbenika čutite danes? Če ne bi bilo Cliftona Chenierja, jaz danes ne bi igral te glasbe. On je bil moj navdih. Govoril mi je, naj se ne sramujem svoje kulture. Naj igram zydeco, saj je to moja glasba, glasba, ki je del mene. Ni mi je treba hoditi iskat drugam, ker je že tu. Če ne bi bilo njega, ne bi bilo ne glasbenikov, kot sem jaz, ne glasbe, ki temelji na črnski tradicionalni; ne bi bilo kreolskega zydeca in cajuna za mlajše generacije. Verjemite mi, če ne bi bilo njega, jaz danes ne bi bil tukaj. Kako je Clifton Chenier vplival na vas in zakaj ga cenite? Veliko sem se naučil. Sem zelo žilav glasbenik, igral sem različne glasbene sloge, predvsem pa zelo rad igram. Ni važno, za kakšno zvrst gre, vedno dam vse od sebe. Prav tega sem se naučil od Cliftona Chenierja, kajti ko je on stopil na oder, je prostor preplavila energija. Denar ni pomemben, pomembno je, kaj rad počneš. Rekel bi takole. So ljudje, ki pravijo, da z igranjem zaslužijo, vendar moraš imeti glasbo najprej v srcu. Nič nimam proti temu, da si kdo z glasbo služi denar, vendar moraš imeti glasbo predvsem rad, rad moraš imeti tisto, kar delaš. Jaz uživam v tem, kar počnem. Katero obdobje Chenierjevega ustvarjanja imate najraje? Njegovo glasbo poznam od tedaj, ko sem ga spoznal, to je od leta 1976. Moj oče in Clifton Chenier sta bila zelo dobra prijatelja. On ga dobro pozna, jaz pa sem njegovo glasbo dobro spoznal šele, ko sem igral z njim. Pesmi, ki jih je igral prej, sem spoznaval na odru, igral sem jih in vse so mi bile neznansko všeč. Torej poznam tudi njegovo starejšo glasbo. Od dne, ko sem se mu pridružil, pa do zadnjega dne sodelovanja z njim sem se povsem zavedal njegove veličine. Njegova veličina sta bili glasba in kultura, v njegovi glasbi so prevladovale korenine. Kako se spominjate nastopov Cliftona Chenierja, posebno tistih, pri katerih ste bili zraven? Ko si na odru s Cliftonom Chenierjem, tega ne pozabiš. Ne pozabiš nobenega izmed 365 dni, spominjaš se vsakega posebej, kajti vedno je bilo razburljivo in neprekosljivo. Bil je preprosto človek, poln energije. Tako je bilo vse do njegove smrti. Njegovi nastopi so trajali po štiri ure skupaj, energija je bila tako močna, da si si, ko je bilo koncerta konec, rekel: 'Kako hitro je čas minil.' Štiri ure so se zdele kot ena, kajti vse je potekalo tako gladko. Bil je zelo profesionalen glasbenik; zavedal se je, da je na odru zato, da se razdaja v igranju. Kakšno pa je vaše mnenje o vplivu Amedeeja Ardoina na cajun in zydeco? Ta družina je nastopala več generacij, bili so med največjimi glasbeniki tistega obdobja. Moje poznavanje Ardoinov ni preveč dobro, vendar vem, da je bila vsa družina zelo predana glasbi in danes pomeni korenine zydeca. To so bili zelo profesionalni ljudje. Kdaj ste začeli pisati svoje pesmi in o čem govorite v njih? Vedno sem sam pisal pesmi, ki jih igram, izvajam pa tudi veliko priredb. S skupino aranžiram pesmi in jih prilagodim zvoku harmonike in zydeca. Moja glasba govori o resničnosti. Ko igram zydeco, mislim na srečne ljudi, ki se vedno smejijo in plešejo. To so pesmi, ki te razvedrijo, ko si žalosten. To ni takšna zvrst glasbe kot, recimo, žalostni blues, ki te zamori. Če si otožen in želiš ostati otožen, nikar na prihajaj na takšne predstave, kajti ko boš odšel, zaradi velike zabave gotovo ne boš več žalosten. To je tisto, kar nosim v srcu, pa naj prideta dva ali pa dva tisoč ljudi; nasmeh na licu mi pove, da sem na dobri poti. Nenehno moram čutiti, da z glasbo osrečujem ljudi. Na svetu je že tako ali tako preveč žalostnih obrazov. Kaj je bil glavni razlog, da ste ustanovili skupino, ki igra zydeco? Prvo skupino sem imel leta 1971; imenovala se je Buckwheat And Hitchhikers. Nastopal sem s petnajstimi glasbeniki. Tega, kar delam od leta 1975, nisem počel nikoli prej v življenju. Sploh nisem prepeval. Pel sem nekaj spremljevalnih vokalov pri Cliftonu Chenierju, vendar kot glavni pevec nisem nastopal. Do leta 1979 nisem nikoli igral harmonike. V moji prvi zasedbi Buckwheat And Hitchhikers - z njo sem igral do leta 1975 - je bilo petnajst zelo različnih mlajših glasbenikov. Ko sem si vzel leto dni počitka, sem dobil povabilo od Cliftona Chenierja. Mislil sem, da bo to dobra sprememba zame. Tudi z očetom se do tedaj nisva dobro razumela. Ko sem začel igrati s Cliftonom Chenierjem, pa sva postala najboljša prijatelja. Tedaj sem sklenil, da bom v svoji novi skupini igral harmoniko. Imel sem težave, ker nisem mogel najti dobrih pevcev. Vedel sem sicer zanje, vendar niso želeli peti z mano, saj so me poznali le kot organista. Niso si mogli predstavljati, da bi Buckwheat lahko igral harmoniko. Tako sem bil primoran peti sam in to počnem še danes. To je moja druga zasedba, gre nam dobro, ljudje prihajajo na naše koncerte, posneli smo petnajst albumov in s to zasedbo sem prepotoval veliko več držav kot s prvo. Za nameček sva se z očetom zelo zbližala. To je bila torej dobra poteza. Vaše igranje na harmoniko je nekaj posebnega. Kakšen je bil razvoj vašega lastnega sloga? Ko sem prvič igral zydeco, sem se odločil, da nekaj časa ne bom igral nič drugega. Tej glasbi sem želel dati priložnost. Odločil sem se: če bom igral to glasbo, jo bom igral za vse generacije. Do tedaj sem bil eden največjih kritikov zydeca, zanj sem dolgo mislil, da je glasba stare generacije. Začel sem igrati za stare in mlade. Vse se je dogajalo zelo hitro. Ljudje so čutili tako, kot sem čutil jaz. Sploh nisem vedel, da harmonika to zmore. Mislil sem, da se jo lahko igra le na en način, jaz pa sem popolnoma spremenil njen repertoar. Vnesel sem malo rock'n'rolla, bluesa in funka. Povejte mi kaj več o vplivu rhythm and bluesa v svoji glasbi. Funk Jamesa Browna, skupina Neville Brothers in funk iz New Orleansa, ljudje, kot so Bobby Womack in Aretha Franklin, veliko sta me naučila tudi Rufus Thomas in Chaka Khan. Tako veliko različnih ljudi je vplivalo name, kajti zares se veliko dogaja. V bluesu so to B. B. King, Little Milton, Albert Collins, Albert King, veliko je bluesovskega vpliva. Poslušam veliko bluesa, veliko funka, na sploh poslušam veliko različne glasbe, kajti vedno se učim. Nikoli nisi prestar, da se ne bi še česa naučil. Moji prijatelji iz skupine Los Lobos igrajo tex mex. Rad poslušam vse zvrsti glasbe. Imam prijatelja Paquita s Karibov, ki je saksofonist. Poslušam glasbo različnih kultur, tudi rap. To sicer še ne pomeni, da mi je všeč vsaka pesem, vendar najdem tisto, kar mi je všeč, in iz tega črpam in se učim. Nikoli ne zapiram vrat. Ušesa imam vedno na široko odprta. Vaš slog zydeca je bil izoblikovan že na prvih albumih. Kako vam je v vseh teh letih uspelo ostati zvest svojim načelom? Včasih je to zelo težko. Vendar, ko ustvarjaš nekaj, kar ti je zelo pomembno, zame je to glasba, ne smeš pustiti, da te zmotijo ali ti vzamejo pogum že majhne težave. Zavedam se, da mi je glasba najpomembnejša, da je na prvem mestu. Vse drugo ni tako pomembno, in zato za druge stvari ne skrbim preveč. Povsod pustim, da gre kaj narobe, razen pri glasbi. Zelo sem ji predan. Če si prepričan, da je glasba tisto, kar znaš najbolje, je to v redu. Če pa nisi prepričan, si moraš najti kaj drugega. Bil sem vesel, ko sem Willieja Nelsona slišal peti skladbo Man With The Blues na vaši plošči Five Card Stud. Kako se spominjate tega snemanja? Že dolgo sem oboževalec Willieja Nelsona. Rad imam country and western, Charlie Pride je osupljivo dober pevec. To sta moji legendi. Ko sem Willieja Nelsona osebno spoznal - to je bilo v studiu v Austinu v Teksasu, ko sva snemala njegovo pesem, pravzaprav eno prvih pesmi, kar jih je posnel - je bilo enkratno. Srečen je bil, da sem izbral eno njegovih pesmi za ploščo. Zelo profesionalen je, in to zelo cenim. Ni veliko ljudi, ki so tako prijazni in prijetni. Včasih je treba dolgo iskati in izbirati med številnimi glasbeniki, preden najdeš pravega človeka. Jaz sem izbral Willieja Nelsona. Kakšna bo prihodnost zydeca? Prihodnosti zydeca doma in v svetu ne morem napovedati. Vesel sem, da je ta glasba danes povsod navzoča, saj je bila nekoč omejena le na jugozahodno Louisiano in namenjena predvsem družinski zabavi. Vesel sem, da sem jo lahko doživljal z ljudmi iz Lousiane. Ta glasba bo torej prav gotovo še tu, ne glede na to, ali bo na radiu in ali jo bodo poslušali povsod ali ne. Vedno jo bodo igrali za domačo zabavo, tako kot so jo stare generacije. Ta glasba ne bo nikoli izginila. Moji otroci, moji vnuki in njihovi otroci bodo še dolgo poslušali zydeco. Še naprej bi rad delal to, kar delam zdaj, in upam, da se bom nekoč vrnil v tvojo deželo, ti zaigral nekaj glasbe ter te zapustil z nasmehom na obrazu. Moji načrti so še naprej snemati in ustvarjati glasbo. Tega se zelo veselim. JANE WEBER

Pesem v žepu Jure Lesar: Tu in zdaj

Je v današnjem svetu še kaj prostora za optimizem? Je, če si le upamo živeti tu in zdaj. To je izhodišče novega albuma, pod katerega se podpisuje Jure Lesar. Priložnost za samorefleksijo, ki jo prinašajo besedila, se lepo dopolnjuje z ušesom prijazno glasbo, pri čemer je Jure navdih za ustvarjanje našel pri slikovitosti starega rocka. »Tu in zdaj« je njegov tretji samostojni studijski album in obenem prvi, ki ga je ustvaril v sodelovanju s producentom Žaretom Pakom, v času snemanja pa se je izoblikoval tudi nov Juretov spremljevalni band Krila ptice.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Miklavžev večer in Ansambel Zupan

Le kaj imata skupnega nocojšnji Miklavžev večer in Ansambel Roberta Zupana? Kot boste slišali, eno vižo na ta račun, drugače pa bolj malo. Razlog za umestitev Ansambla Roberta Zupana v nocojšnjo oddajo tiči drugje, in sicer v praznovanju petintridesetletnice tega ansambla, ki ga bodo obeležili z jutrišnjim velikim koncertom v Športni dvorani Vransko, kamor ste seveda ljubitelji njihove glasbe lepo vabljeni. Konec tokratne oddaje je torej posvečen Ansamblu Roberta Zupana, obenem pa velja tudi voščilo: še na mnoga leta zdravja in dobre glasbe! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem..

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Čarobna metla in psiček Šeni

Najpomembnejše je imeti dobro srce. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisala: Zdenka Kokotec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Gymnasium Muhasti Mucha in naš art nouveau

Dijakinje gimnazije Kranj so nedavno ustvarile koledar z naslovom Muhasti Mucha. Rdeča nit je bilo ustvarjanje na Češkem rojenega umetnika Alfonsa Marie Muche, ki je zaznamoval slog imenovan art nouveau. Koledar Muhasti Mucha za leto 2025 krasi 12 mladenk zasanjanih, otožnih ali melanholičnih pogledov, z dolgimi valovitimi lasmi, elegantnimi in romantičnimi gestami, so na Gimnaziji Kranj zapisali v spremni besedi. Kako so te mladenke naslikane v tehniki akvarela nastajale, kako so Muchov slog prilagajale sebi in koledarju, so nam ustvarjalke predstavile v oddaji Gymnasium.

Lahko noč, otroci! Branka Jurca se spominja in izbira

Branka Jurca pripoveduje o pravljicah svojega otroštva in izbira Kdo je Vidku sešil srajčico Pripovedujeta: Branka Jurca in Janez Albreht. Avtor literarnega dela: Fran Levstik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1990.

Lahko noč, otroci! Radijsko obvestilo

Bo dedek Mraz dobil pomočnika? Pripoveduje: Damjan Trbovc. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Lahko noč, otroci! Stroj za izdelovanje domačih nalog

Praktično darilo za šolarje … Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Walter Giller. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! Polževa hišica

Mali Vilko se je kar naprej pritoževal … Pripovedujeta: Primož Ekart in Vesna Jevnikar. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

RIO radijska igra za otroke Alenka Goljevšček Kermauner: Hiša

V divjem, zaraslem vrtu stoji stara hiša, v kateri nihče ne živi – a ni prav nič osamljena. V sebi skriva vse polno življenja, saj v njej sobivajo različne živali. Kaj pa se zgodi, ko želijo staro hišo zavojevati sestradani črvi? Režiserka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Pripovedovalec – Tone Kuntner Hiša – Duša Počkaj Mačka – Iva Zupančič Miš – Alja Tkačev Pajek – Janez Albreht Stonoga – Jana Osojnik Golob – Danilo Benedičič Detel – Brane Ivanc Pes – Franček Drofenik Vodja črvov – Dare Valič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana januarja 1981.

Lahko noč, otroci! Veselo potovanje

Kaj se zgodi, če se med otroke prikrade dolgčas … Pripoveduje: Silvij Božič. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Hudo! Modri junaki - mladi z ADHD in njihove supermoči

Modri junaki so projekt, ki se osredotoča na podporo posameznikom z ADHD, njihovim družinam in strokovnjakom. Njihova misija je pomagati ljudem, da bolje razumejo ADHD, zmanjšujejo stigmo in gradijo podporno skupnost. S poudarkom na učenju skozi igro in izkušnje, otrokom pomagajo, da odkrijejo svoje "supermoči" in bolje obvladajo vsakdanje izzive. Projekt vodi Matic Novak, ki je bil s tremi mladimi, ki živijo z ADHD-jem - Miha Zombra Gale, Jaka Zombra Gale, Lenart Ječnik, gost tokratne oddaje in v pogovoru z voditeljico Liano Buršič so razkrili marsikaj o sebi, kar lahko služi tudi vsem nam.

Hudo športni Smučarka Manca Šolar

V tem letnem času pridete na svoj račun tisti, ki imate radi zimske športe. In čeprav zime v zadnjih letih ne postrežejo z veliko snega, je smučanje eden najbolj priljubljenih športov. Zima je tudi najljubši letni čas športnice, ki jo bomo spoznali v rubriki Hudo športni. To je Manca Šolar iz Radovljice, ki sicer priznava, da smučarje velikokrat tudi zebe.

Kulturomat 21. festival animiranega filma Animateka

V današnjem Kulturomatu si bomo ogledali animirane filme, obiskali smo namreč 21. mednarodni festival Animateka. Ta vsak december v treh tekmovalnih programih predstavlja vrhunsko produkcijo kratkih animiranih filmov iz srednje in vzhodne Evrope, najbolj izvirne evropske študentske filme in skrbno izbrane mednarodne filme za otroke in najstnike. Festival se je začel 1. decembra poteka pa vse do 8. decembra. V tem času se je v Ljubljani zvrstilo več delavnic in ogledov animiranih filmov. Utrip festivala je pred mikrofon ujela Lana Furlan.

Naše skupnosti

Sami naši Zvoki pankovske revolucije skupine Nula, mlada makedonska poezija in mostovi prijateljstva društva Nikola Tesla

Nocoj vam bomo v oddaji Sami naši na Prvem predstavili zgodbo legendarne pankovske skupine Nula, ki se po dolgih letih vrača v Ljubljano. Posvetili se bomo izidu dvojezične makedonsko-slovenske pesniške zbirke Novo rojevanje besede, ki prinaša glasove najmlajših makedonskih pesnikov. V zadnjem prispevku pa bomo obiskali dogodek Mostovi prijateljstva, na katerem se v Postojni srečujejo različne kulture in narodi nekdanje Jugoslavije.

Naše poti Vključenost in šolanje učencev Romov sta na višji ravni kot pred leti

Osnovno šolo Janka Padežnika že 40 let obiskujejo tudi romski učenci. Letos jo obiskuje 54 romskih otrok, to je 10 odstotkov. Na šoli menijo, da sta vključenost in šolanje romskih otrok na višji ravni kot pred leti. V okviru projekta Mladi romski ustvarjalci pa so se srečali romski osnovnošolci, pokazali svoje znanje iz romoloških tem in se predstavili z bogatim kulturnim programom.

Sotočja Od športnega povezovanja do obdarovanja

Slovenci v sosednjih državah so ob podpori matične države ustanovili tretjo koordinacijo. Po Agraslomaku in Zamejski gospodarski koordinaciji so zdaj dobili še športno združenje. ZAŠKO povezuje slovenske zamejske športne zveze, ki imajo dolgo tradicijo v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem, s Porabjem in Hrvaško, kjer tovrstnih povezav še ni. Zakaj je pomembna zamejska športna koordinacija in kaj konkretno prinaša?

Slovencem po svetu Ob selitvi v Belgijo največ vprašanj glede zdravstva, birokracije, šolstva, nepremičnin

Prva decembrska oddaja je že malo praznično obarvana, saj danes goduje Miklavž. V več mestih in krajih po Sloveniji so pripravili Miklavževe sprevode, Miklavževanja pa so marsikje pripravili tudi Slovenci v tujini – slišali boste, kako so se imeli otroci v Švici. Pogledali smo tudi med Slovence v Belgijo; pogovarjali smo se z Ano Planinc, ki jo je pred desetletjem pot pripeljala v Bruselj in je o življenju tam napisala knjigo, pozanimali pa smo se tudi, s čim imajo ob selitvi v Belgijo Slovenci največ težav. Tudi na 15-letnico delovanja Slovenčic nismo pozabili. Ta ženski pevski zbor, ki deluje v Tuzli v Bosni in Hercegovini, bo jubilej zaznamoval s posebnim koncertom.

Sami naši Dan državnosti BiH, 20 let Zveze kulturnih društev narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije, Maja Kovač prejemnica nagrade za mlado prevajalko, mostarska pisateljica Magdalena Blažević

V oddaji Sami naši z Maido Džinić o praznovanju dneva državnosti Bosne in Hercegovine v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Rosa, kjer so predstavili prevod zbirke Maka Dizdarja Kamniti spalec. Obiskali smo tudi praznovanje 20-letnice Zveze kulturnih društev narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije, ki je potekalo z naslovom Skupaj z glasbo in plesom. Pogovorili smo se z Majo Kovač, letošnjo prejemnico nagrade Radojka Vrančič za mlado prevajalko, ter s mostarsko pisateljico Magdaleno Blažević, katere roman V poznem poletju je bil predstavljen na 40. Slovenskem knjižnem sejmu.

Naše poti Dobrodelnih trinajst tisoč evrov za otroka iz Puconcev

V Puconcih so minuli četrtek organizirali dobrodelni koncert, na katerem so zbirali sredstva za dva občana, šestletno Saro Šiplič z Vaneče in 12 letnega Daria Baranja iz Zenkovcev. Sara se je rodila s srčno napako, diagnosticiran ji je bil tudi noonanov sindrom, Dario pa se zdravi zaradi redke vrste raka, Ewingovega sarkoma. V sklopu programa socialne aktivacije romskih žensk so v murskosoboški skupini zadnji teden novembra namenili predvsem pripravam na advent. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta zasedba Belin s skladbo Romi, Romi in zasedba Balkan Boys s skladbo Balkan Blues. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Şen Çiftetelli, ki jo prispeva Hüsnü Şenlendirici ter skladbo Sombra de un sueño v izvedbi Sabor De Gracia.

Sotočja "Vse, kar delamo, delamo zato, da se jezik ohrani"

Razlogi za obstoj Slovenske kulturno - gospodarske zveze ostajajo isti, kot so bili pred 70 leti ob njeni ustanovitvi. Tako o delovanju ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji razmišlja predsednica Ksenija Dobrila. Kaj pa je največji izziv organizacije, ki jo vodi od 2019?

Slovencem po svetu V Clevelandu tradicionalni Festival slovensko ameriške polke

Ustavljamo se v ameriškem Clevelandu, kjer se začenja 60.ti festival slovensko ameriške polke, potujemo na peto celino, kjer so minuli konec tedna praznovali sedem desetletij delovanja slovenskega društva v Melbournu. Zavijamo tudi v Nemčijo; slovenski rojaki iz Munchna so za ta konec tedna v Dachavu pripravili Posvet slovenskih društev in organizacij, ki delujejo v Nemčiji s predstavniki nekaterih institucij iz Slovenije. Pozornost pa namenjamo tudi kulturnem festivalu ob 30.letnici pevskega zbora Camerata Slovenica, ki deluje v okviru slovenskega društva Cankar v Sarajevu.

Naše poti Več kot 100 ton nepravilno odloženih odpadkov v Kerinovem Grmu

Iz romskega naselja Kerinov Grm so v zadnjih štirih mesecih odpeljali več kot 100 ton nepravilno odloženih komunalnih odpadkov. Občina Krško se je nevarnega kopičenja odpadkov lotila z dvema projektoma, ki naj bi prebivalce seznanila s pomenom varstva okolja. Večjega zanimanja za delavnice ni, občina pa bo zanje odštela skupaj nekaj več kot 80 tisoč evrov. Predstavniki organizacije Amnesty International Slovenije, romskih organizacij in Romov so na novinarski konferenci v Ribnici prejšnji torek opozorili, da v Sloveniji petina romskih naselij še vedno nima pitne vode.

Sotočja Z Dunaja prek Rezije in Ljubljane v Monošter

Znani študentski dom Korotan ostaja simbol slovenstva na Dunaju, zagotavlja pristojni minister Matej Arčon. Poleg obnove doma, za katero je SDH namenil 1,9 milijona evrov, bo pomembno, kaj se bo v njem v prihodnje dogajalo, opozarja minister.

Slovencem po svetu "Tudi v JLR pozorno spremljamo, kaj se dogaja v nemški avtomobilski industriji"

Tokrat predstavljamo Jureta Vrhunca, ki je zaposlen v vodstvu podjetja Jaguar Land Rover oziroma JLR v Angliji. To avtomobilsko podjetje velja za enega od britanskih simbolov in za enega od najpomembnejših britanskih izvoznikov. Velika podpornica podjetja JLR je britanska kraljeva družina, za odnose z njo imajo vzpostavljen poseben oddelek, pravi Jure Vrhunc, ki je v podjetju prehodil pot od razvojnega inženirja do svetovalca v vodstvu. Poklicali smo v Neapelj, kjer je na Univerzi Orientale že 110 let prisotna slovenščina, visok jubilej so zaznamovali s slovesnim srečanjem. Slovensko društvo Lipa v Prijedoru zaznamuje 20 let sodelovanja z bovško občino, prav tako 20 let praznuje slovenska radijska oddaja na postaji Free radio v Prijedoru. V oddaji pa tudi tem, kakšne možnosti za uspeh v tujini imajo slovenski glasbeniki.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

448 epizod

Kdor ima Ornk Franca, ne potrebuje Only Fansa

51 min

Franca jih štanca, Miklavž je pa gravž

51 min

Kdor molči, R-ja ne izgovori

51 min

Končana je budnica, začenja se ludnica

51 min

Kdor proda, dvakrat da

51 min

Iz Amerike z ljubeznijo

51 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Novice Radia Slovenija Novice ob 11h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radio GA - GA Kdor ima Ornk Franca, ne potrebuje Only Fansa

V tednu dobrodelnosti vas bosta iz studia Radia Ga Ga – Nova generacija pozdravila Angelca Likovič in Rudl pod budnim očesom strokovnjaka za komuniciranje Aljoše Bagole. Svet živali se tokrat ukvarja z resnimi težavami na trgu pirotehnike, na pomoč so poklicali slavno odvetniško pisarno Čefurin. Uroš Slak bo skupaj z Robertom Golobom in Tino Gaber v Parizu v zasedi čakal na srečanje z Donaldom Trumpom, v živo s celjskih ulic pa bomo spremljali tudi jubilejno podelitev nagrad stranke SDS svojim članom in privržencem. Kaj si Angelca misli o Only Fans, kaj si Žižek misli o slovenski vesoljski agenciji in ali Kangler sploh misli, vse to in še vedeževalec Blaž v petek dopoldan na Prvem.

Aktualna tema Dr. Matejka Grgič: 'Jezikovna politika zaostaja za razvojem družbe za 50 let'

Slovenščina v Italiji je naslov znanstvene monografije, v kateri so raziskovalke in raziskovalci Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu z različnih plati in zornih kotov obdelali današnji položaj slovenskega jezika v Italiji. Ta se spreminja, tako kot se spreminja družba, v kateri živimo. Če je bila pred pol stoletja slovenščina v Italiji temeljni pokazatelj narodne pripadnosti, je danes drugače. Vloga in pomen slovenskega jezika sta manj enoznačna, manj podobna črno beli sliki in bliže številnim odtenkom sive, ugotavlja dr. Sara Brezigar, predsednica SLORI-ja, v predgovoru monografije. Kakšna je torej vloga in pomen slovenščine v Italiji danes? Vprašanje se sliši enostavno, ampak odgovor je zelo kompleksen, pravi jezikoslovka in prevajalka dr. Matejka Grgič, ki je uredila znanstveno monografijo Slovenščina v Italiji.

Svetovalni servis Veseli december za živali ni tako vesel

Glasni zvoki pirotehnike so neprijetni za številne, še posebej pa so stresni za živali. Kako pomagati, ko pri psu ali mački opazimo tresenje, skrivanje oziroma vedenje, ki nakazuje na njihovo nelagodje? V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med., iz veterinarske ambulante Animavet, ki bo odgovarjala na vprašanja v povezavi z zdravjem hišnih ljubljenčkov. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Ob osmih Tjaša Arko: Prostovoljstvo je lahko tudi novoletna zaobljuba

Vojaški spopadi, zdravstvene krize, gospodarske in okoljske spremembe ... zdi se, da svet, v katerem živimo, danes bolj kot kadarkoli prej potrebuje prostovoljce, torej posameznice in posameznike, ki po lastni volji in brez pričakovanja materialnih koristi zase opravljajo dela v dobro drugih oziroma v splošno korist. V Sloveniji ima prostovoljstvo dolgo tradicijo, kar se je navsezadnje pokazalo tudi ob lanskih avgustovskih poplavah. Zakaj potem število prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur, po podatkih ministrstva za javno upravo, upada? O tem v oddaji Ob osmih.

Jutranja vremenska fronta Kako pozimi opazimo nasičenost zraka?

Clausius-Clapey-ronova enačba opisuje, kako se tlak nasičene vodne pare spreminja s temperaturo, kar je temelj za razumevanje nasičenosti zraka. Ravno z nasičenostjo zraka pa se lahko poigravamo v zimskih mesecih - tako, da opazujemo, kako se nam rosijo očala, ali pa, kako se izdihan zrak pri nižjih temperaturah spreminja v meglico. V Jutranji vremenski fronti tokrat o nasičenem in nenasičenem zraku skupaj s Filipom Lovšinom in Urbanom Žagarjem, študentoma meteorologije in sodelavcema na ARSO.

Jutranja kronika Nov predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti pod določenimi pogoji zdravnikom omogoča delo pri zasebnikih.

Popravljena novela zakona o zdravstveni dejavnosti pod določenimi pogoji dovoljuje delo zdravnikov pri zasebnikih. Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj zavrača napovedi o množičnem odhodu zdravnikov iz javnega zdravstva. Ostali poudarki oddaje: - Trend zniževanja temeljnih obrestnih mer naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjem letu. - Komisar za migracije Brunner za finančne spodbude Sircem, ki bi se želeli vrniti v domovino. - Oba slovenska predstavnika v nogometni konferenčni ligi - Olimpija in Celje - v petem krogu poražena.

Vreče sreče Narava je zabava

V prvi vreči sreče o indeksu sreče, o najdbi enega največjih diamantov, o najstarejšem krokodilu in lenivcu, o najdebelejšem medvedu in najvišjem slovenskem drevesu. Izvedeli smo tudi, čemu pripisujejo svojo dolgoživost najstarejši Zemljani?

Duhovna misel Marko Rijavec: Brez recepta

Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam kdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam kdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, ki se mu čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastali položaj, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih položajih ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti samo skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.

Jutranja kronika Po novem predlogu zakona o zdravstvu dovoljeno delo pri zasebnikih pod določenimi pogoji

Strateški svet za zdravstvo je pozdravil novo različico zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zaposlenim v javnem zdravstvu pod določenimi pogoji dovoljuje delo pri zasebnikih. Vodja sveta Erik Brecelj pa ob tem opozarja, da ne smemo žrtvovati zdravnikov v javnem zdravstvu za tiste v zasebnem. Po mnenju Breclja je novi predlog sicer namenjen predvsem zaščiti javnega zdravstva. V oddaji tudi o tem: - Romunija in Bolgarija dokončno sprejeti v Schengen. - Na Kozini zaživel nov podjetniški inkubator. - Celjski in ljubljanski nogometaši izgubili v konferenčni ligi.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt