Razkošje v glavi Dr. Gregor Antoličič, zgodovinar

Po svoje je težko dojeti, da nekdo poleg svojega poklicnega dela, ki zajema raziskovanje, pripravo projektov, objavljanje in delo s študenti, resno in zavzeto opravlja še vrsto drugih nič manj pomembnih reči. Gregor Antoličič je tako še predsednik sveta domače krajevne skupnosti Pekre na jugozahodnem obrobju mesta Maribor, amaterski igralec in režiser domačega kulturnega društva, podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor in – jagoda na torto vsega – predavatelj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Oddajo je pripravil Stane Kocutar. Foto: Osebni arhiv

Sobotno branje Brina Svit: Adios Buenos Aires

Pisateljica, ki je leto za letom odhajala v to mesto, plesala tango in spoznavala zgodbe ljudi, se po letih odsotnosti spet vrne vanj, v to mesto, s katerim je spletla tesne vezi. Marsikaj je enako, marsikaj pa tudi drugačno. Ali ni drugačna tudi sama?

Sobotni glasbeni večer Debbie Davies Blues Band v koncertu za Radio Slovenija (posnetek iz studia 26)

Debbie Davies je ena vidnejših sodobnih bluesovskih kitaristk. Znana je po energičnem slogu, tehnični dovršenosti in globokem spoštovanju tradicije električnega bluesa. Njena glasba združuje vplive čikaškega bluesa, teksaškega bluesa in rhythm & bluesa, pri čemer vseskozi ohranja izrazito osebno noto. Kariero je začela v Kaliforniji, širšo prepoznavnost pa je dosegla kot članica legendarne skupine Albert Collins and the Icebreakers, s katero je štiri leta koncertirala in snemala. V samostojni karieri je pri različnih založbah izdala vrsto odmevnih albumov, ki so ji prinesli številne nominacije in nagrade v svetu bluesa. Debbie Davies slovi po svojem izjemnem občutku za fraziranje, suverenem obvladovanju kitare ter izrazitem, čustveno nabitem vokalu. Njeni nastopi v živo so dinamični in prepričljivi, saj združujejo virtuoznost, energijo in pristno bluesovsko izkušnjo. Tako je bilo tudi aprila leta 1996 v Studiu 26 Radia Slovenija na Tavčarjevi 17 v Ljubljani.

Kulturni fokus Koprčan, ki je v 15. stoletju položil temelje evropskim predstavam o resnični izobraženosti

Peter Pavel Vergerij sr. je bil pionir evropske pedagoške misli, ki je z razpravo O plemenitih navadah in izobrazbi mladih svobodnega rodu dolgoročno oblikoval naše predstave o tem, kaj se pravi biti resnično omikan

Lahko noč, otroci! Metuljevo rojstvo

Nocoj bomo spoznali metulja, ki vas bo s svojo zgodbo pospremil v svet sanj … Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Mira Dobravec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.

Radio GA - GA Kdor nima v vladi ima v nogah

Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.

naPOTki Terme Šmarješke toplice: litoželezni vodnjak, lotosovo jezero in leseni bazen

Terme Šmarješke Toplice so eno od treh naravnih zdravilišč, ki sodijo pod okrilje Term Krka. Ležijo sredi gozdov in travnikov, zunaj urbanega naselja, v zavetju dolenjskih gričev. Darja Pograjc se je s sogovornicama sprehodila po zdraviliškem parku in raziskala bogato zgodovino in razvoj term, na poti do zunanjega lesenega bazena, ki je posebnost brez primere, pa spoznala še tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Ste vedeli, da poleti v ribniku v parku cveti indijski lotos?

KiKs Jezikovna krajina v centru Ljubljane: Lana's Corner, Snail Shop, The End

Jezikovna krajina je izraz, ki se nanaša na javno vidne jezikovne izraze v prostoru. To so napisi na stavbah, imena lokalov, ulic in trgovin, prometna signalizacija, javni napisi in podobno. Prav jezikovna krajina prestolnice je bila namreč predmet raziskave, ki so jo pretekli teden predstavili v prostorih Slovenske matice. Predavanje, s katerega boste nekaj utrinkov slišali v naslednjih minutah (z dodanimi razlagami, seveda), je za KiKs obiskala Darja Pograjc.

Lokalni junak Franci Toplišek

Franci Toplišek je policist z dušo in telesom ter s 35-letnim stažem na Policijski postaji Celje. Prisega na spoštljivo komunikacijo. Pravi, da je s pravim pristopom mogoče preprečiti marsikatero nasilno dejanje. Številni udeleženci v prometnih nesrečah so mu še danes hvaležni, za njih je storil več, kot je od njega zahteval postopek. Najtežje trenutke je doživljal, ko je obravnaval nesreče, v katerih so bili žrtve otroci. Tudi sicer je rad med mlajšimi, poklic policista redno predstavlja v vrtcih, šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.

Svetovalni servis Gibalni razvoj otrok

Najboljši kraj za razvijanje gibalnih sposobnosti dojenčkov so tla. Tam lahko otrok samostojno spoznava svoje telo in razvija koordinacijo. Najpomembnejši gibalni mejniki, ki jih dojenčki po večini dosežejo v prvem letu starosti, so obrat na trebuh in hrbet, pivotiranje, plazenje, sedenje, kobacanje, hoja ob opori in pozneje tudi samostojna hoja. Kako jih spodbujati, da bodo osvojili dobre gibalne vzorce, ki so temelj za nadaljnje življenje in tudi odraslo dobo, bomo povedali v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana.

Petek brez pravila "Vam lahko kako pomagam?" "Hvala, samo gledam."

V tokratni oddaji Petek brez pravila se bomo posvetili kulturi prodaje ter odnosu med prodajalci in strankami. Kako pomemben je prvi vtis? Zakaj se včasih zdi, da prodajalca v trgovini preprosto ni nikjer, drugič pa nas prijazen pristop prepriča že v prvih sekundah? O tem, kakšen je dober prodajalec, zakaj prodaja še zdaleč ni preprost poklic in kako ravnati tudi v zahtevnih trenutkih s strankami, se bomo pogovarjali z Borutom Zoranom, nekdanjim prodajalcem, danes pa podjetnikom in svetovalcem ter avtorjem knjige Neprijetna izkušnja ali kako uspešno reševati pritožbe in reklamacije.

Svetovalni servis Kriza srednjih let

Kriza srednjih let je obdobje, s katerim se bo srečal bolj ali manj vsakdo. Gre za čas, ko se vnovič sprašujemo o svojih vrednotah in dosežkih v življenju. Kakšni so simptomi krize srednjih let, kako je z njimi povezana kriza identitete in zakaj se je tega obdobja oprijel slabšalen, negativen prizvok? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo psihoterapevt Peter Topić.

Lokalni čas Radovljica spet prestolnica ljubiteljev čokolade

Današnji lokalni čas bomo znova naravnali na Gorenjsko, kjer potekajo še zadnje priprave na najslajši dogodek leta in tudi največji kulinarični dogodek pri nas – Festival čokolade v Radovljici, ki ni le še en sejemski dogodek, ampak festival v pravem pomenu besed. Temelji na močni lokalni tradiciji, okrog čokolade pa naniza še vrsto drugih dogodkov in doživetij. Čokolada je znana po tem, da spodbuja endorfine, ki nam dajejo občutek ugodja. In tega bo torej v obilju ta konec tedna v Radovljici.

Možgani na dlani Možgani in notranji glas: 'Naš um ni tih prostor'

Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina in znanost tega, kako govorimo s seboj. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Charlesom Fernyhoughjem. Vabljeni k poslušanju!

Radiosfera Z aplikacijo Zenpre proti energetski in prevozni revščini

V tokratni Radiosferi bomo podrobneje predstavili aplikacijo Zenpre, ta nudi podporo osebam, ki se srečujejo z energetsko ali prevozno revščino. Namenjena je vsem, ki pri svojem poklicnem ali prostovoljnem delu prihajajo v stik z ranljivimi skupinami prebivalcev, pa tudi za vse zainteresirane posameznike, ki bi želeli nasvete za izboljšanje svojih navad na področju rabe energije in prevozov.

Svetovalni servis Varnost hrane in odpoklici

Po ocenah strokovnjakov obstaja približno 200 različnih bolezni, ki se lahko prenašajo s hrano, od bakterijskih okužb do zastrupitev z nevarnimi snovmi. Nadzor nad živili je zato še kako pomemben in poteka na več ravneh, od pridelave in proizvodnje do trgovinskih polic. Pomemben del te verige smo tudi potrošniki. Preprosti koraki v domači kuhinji, od higiene rok do pravilnega shranjevanja hrane pri temperaturi pod 5 stopinj Celzija, lahko pomembno zmanjšajo tveganje za okužbe. Kako pogosto se živila sploh odpokličejo, zakaj do tega pride in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu in pripravi hrane? Odgovarja dr. Eva Marija Čad z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Svetovalni servis Varno stanovanje za tretje življenjsko obdobje

Naša stanovanja in hiše skrivajo prenekatero nevarnost za starejša leta. Da bi tudi v tretjem življenjskem obdobju živeli v kar najbolj varnem domačem okolju, moramo na to pomisliti že nekaj let prej. Bivalne prostore lahko prilagodimo že z majhnimi popravki, dopolnitvami, spremembami. Eden od prostorov, ki ga je za uporabo v starejših letih skoraj nujno prilagoditi, je kuhinja. Nekaj idej in nasvetov za prilagoditev stanovanja nam bo v torkovem svetovalnem servisu dala predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ. dipl. org. Pokličite ali nam pišite.

Več

Aktualna tema Unescovih 80: Veter miru povezal otroke z vsega sveta

Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.

Zrcalo dneva Iran vnovič zaprl Hormuško ožino

Teheran je odločen izvajati nadzor nad plovbo skozi Hormuško ožino, dokler ne bo na tem območju vzpostavljen trajen mir, je sporočil najvišji varnostni organ v državi, Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost. Ameriški predsednik Donald Trump pa je v odzivu na vnovično zaprtje ožine Iran posvaril, naj ne poskuša izsiljevati Združenih držav.

Radijski dnevnik Iran: Hormuška ožina zaradi ameriškega neupoštevanja dogovora znova zaprta

Iranska revolucionarna garda je vnovič naznanila zaprtje Hormuške ožine in Združene države obtožila, da s svojo lastno blokado ožine izvajajo piratstvo. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja pri blokadi, dokler ne bodo izpolnjeni njihovi vojaški cilji. Drugi poudarki: - V streljanju blizu Kijeva najmanj pet mrtvih, tudi napadalec. - Ob digitalizaciji zdravstva sistem posodablja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje. - Čebelarski sektor z novimi pravili za označevanje medu.

Dogodki in odmevi Iran znova uvedel strog nadzor nad Hormuško ožino

Iran je znova uvedel strog vojaški nadzor nad Hormuško ožino, ki so jo za tovorni promet odprli včeraj, pojavljajo se tudi navedbe o streljanju na najmanj tri ladje. Ameriški predsednik Donald Trump namreč vztraja pri blokadi iranskih pristanišč do dosege dogovora z Iranom, ki tovrstne ultimate zavrača. Kot so navedbe Iranske revolucionarne garde povzeli iranski mediji, so v dobri veri odprli ožino za nadzorovan prehod omejenega števila plovil, vendar so ga zdaj znova omejili, saj Združene države kršijo dogovore in v okviru blokade nadaljujejo piratska dejanja. Drugi poudarki: - Gospodarstvo najhujše energetske posledice vojne šele pričakuje. - Ob oblikovanju nove koalicije predvolilne obljube vse bolj bledijo. - Festival čokolade v Radovljici znova privabil več tisoč obiskovalcev.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Trump vztraja pri blokadi iranskih pristanišč. Premirja morda ne bo podaljšal, če do srede ne bo dogovora

Ameriška blokada iranskih pristanišč bo trajala, dokler ne bo dosežen končni dogovor z Iranom, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump . Iran pa je zagrozil, da hormuška ožina ne bo dolgo ostala odprta, če amerika ne bo umaknila svojih ladij. Medtem sta Francija in Velika Britanija gostili evropski vrh 40-tih držav za zagotavljanje proste in varne plovbe skozi Hormuško ožino. Kljub novih kritikam ameriškega predsednika Donalda Trumpa na račun zaveznic v zvezi NATO so Evropejci pripravljeni na posredovanje, a šele ko bo konec sovražnosti v Perzijskem zalivu. V oddaji tudi o tem: - V Svobodi umik Demokratov iz koalicijskih pogajanj označili za politično prevaro - Maribor ta konec tedna v znamenju zborovske glasbe - Odbojkarice Branika blizu osvojitve osemnajstega naslova državnih prvakinj

Zrcalo dneva Demokrati se umikajo iz koalicijskih pogovorov s Svobodo

Demokrati Anžeta Logarja so se umaknili iz koalicijskih pogovorov s Svobodo. Logar je stranki med drugim očital, da so z načrtovanimi pogovori s člani in poslanci Demokratov te poskušali "prisiliti v koalicijski sporazum". Iz Gibanja Svoboda pa so sporočili, da se Anže Logar ni pogajal s Svobodo, ampak z Janezom Janšo ter dodali, da kljub vabilom in predlogom odziva ni bilo.

Radijski dnevnik Demokrati končujejo pogajanja o koaliciji s Svobodo, v Svobodi trdijo, da vsebinskih pogajanj z njimi sploh ni bilo

Upanje, da bo dozdajšnji premier Robert Golob sestavil novo vlado je, kot kaže, dokončno ugasilo. Iz pogovorov s Svobodo se je namreč umaknil predsednik Demokratov Anže Logar. Stranki je med drugim očital, da so z načrtovanimi pogovori s člani in poslanci Demokratov te poskušali "prisiliti v koalicijski sporazum". Iz Gibanja Svoboda so sporočili, da se Anže Logar ni pogajal s Svobodo, ampak z Janezom Janšo. Dodali so, da kljub vabilom in predlogom odziva ni bilo. Kljub temu se je v javnosti ustvaril vtis, da pogajanja potekajo. To preprosto ne drži, so dodali v Svobodi. Ostali poudarki oddaje: Ameriški predsednik Donald Trump je pozdravil odločitev Irana o odprtju Hormuške ožine, a ob tem poudaril, da ameriška blokada iranskih pristanišč še naprej velja. Socialni partnerji kljub pričakovanjem niso obravnavali predloga interventnega zakona o razvoju Slovenije. Sindikat taksistov poziva k nujni sistemski ureditvi dejavnosti.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Kot vsak delovni petek tudi ta po poročilih ob 17ih na Prvem programu sledita pregled in komentar dogodkov doma in po svetu v Tedenskem aktualnem mozaiku ter Labirintih sveta. V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo pogledali zlasti vse, kar se dogaja v Sloveniji v lovu na zaklad, ki tokrat sliši na ime »46 glasov«.

Dogodki in odmevi Demokrati dokončno zavrnili sodelovanje z Gibanjem Svoboda

Ugibanj, ali bo Gibanje Svoboda uspelo pregovoriti Demokrate Anžeta Logarja o sodelovanju v morebitni koaliciji, je konec, saj je Logar sporočil, da Demokrati z njim končujejo pogajanja in dodal, da so v Svobodi v minulih dneh skušali poslance Demokratov prisiliti v koalicijski sporazum. Druge teme; - Prehod vsem tovornim ladjam skozi Hormuško ožino je odprt. To je pred nekaj minutami sporočil iranski zunanji minister Abas Argači. Dodal je, da bo ožina odprta do izteka začasnega premirja med Libanonom in Izraelom. Izrael sicer vztraja, da operacij proti Hezbolahu še ni končal. - Posledice konflikta in energetske krize močno čutijo tudi letalski prevozniki, nemška Lufthansa krči poslovanje, med drugim na ljubljanskem letališču. Ukinjeni so vsi leti med Brnikom in Münchnom do 1. junija. - Ekonomsko-socialni svet na seji ni obravnaval interventnega poslanskega zakona, ki ga predlagajo stranke tako imenovanega tretjega bloka. Kot je dejal Jakob Počivavšek, sindikati namreč vztrajajo, da je treba formalno urediti način dela v obdobju medvladja.

Po Sloveniji Naložba v trajnost je naložba v suverenost

Eden od poudarkov strokovnega posveta v Moravskih Toplicah je bil tudi, da sežigalnice odpadkov preprosto potrebujemo. V oddaji tudi: - "Resnica o tekstilu je strašljiva", zato sta občini Bled in Gorje pripravili akcijo vnovične rabe oblačil in tekstila nasploh. - Konec tedna Zeleni festival v Rogatcu, namenjen zeliščarstvu, vrtnarstvu in ozaveščanju o bogastvu narave. - Grad Podsreda s prenavljanjem med drugim do novih, raznovrstnih vsebin; dogovor tudi z ministrstvom za kulturo.

Več

ApolloLajka Laserski internet v vesolju – Matija Brumat

Ko smo med odpravo Artemis II lahko spremljali vse podrobnosti življenja astronavtov na krovu vesoljske ladje Orion, se večinoma nismo kaj dosti spraševali, kaj je pravzaprav potrebno za to, da spremljamo neposredni prenos v visoki ločljivosti s take razdalje. Ugodnosti širokopasovnih povezav so nam očitno nekaj samoumevnega, četudi gre za vesolje. Ampak ozadje laserskih optičnih komunikacij v globokem vesolju je mnogo bolj zanimivo, če si ga ogledamo od blizu. Prav to smo tokrat storili v družbi dr. Matije Brumata, ki je med drugim sodeloval pri eksperimentih Evropske vesoljske agencije, ki so uspešno pripeljali do vzpostavitve laserske komunikacije z vesoljsko sondo Psiha. Ta je še mnogo bolj oddaljena od Zemlje kot Orion na poti okoli Lune, saj potuje k asteroidu Psiha, ki se nahaja v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. Seveda pa se laserske komunikacije danes uporabljajo tudi pri komunikaciji satelitov v Zemljini orbiti in še kje, in morda bodo nekega dne temelj vesoljskega interneta. Dr. Matija Brumat je inženirja strojništva, ki poslovno sodeluje s podjetjem Synopta v Švici in Airworks v Sloveniji. Trenutno se ukvarja tudi z razvojem usmerjevalnih mehanizmov za ionske motorje. Pa še kar nekaj drugih tem smo odprli …

Prvi na maturi Esej 2026: Klanec nekoč, danes, vedno?

V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.

Umetnost možnega Seštevanje prelomljenih obljub – Uroš Esih (Delo) in Anže Božič (POP TV)

Glasovanje o predsedniku državnega zbora je pokazalo, da so obrisi nove vlade že začrtani. Očitno bo vladno koalicijo lahko sestavil Janez Janša, v njej pa bosta, poleg SDS, še trojček NSi-SLS-Fokus in Logarjevi Demokrati. Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika parlamenta je potrdila, da bo pet glasov prispevala tudi Resnica, čeprav formalno ne bo vstopila v koalicijo. Skupaj ima torej desno sredinska vlada 48 glasov, kar je dovolj za imenovanje mandatarja in vlade. Kaj sploh še lahko naredita Golob in Svoboda? Kaj pomenijo napovedi, da »bodo storili vse«, da desne vlade ne bo? In kakšna bo vloga predsednice države, ki bo očitno zaman čakala na kandidata, ki ji bo prinesel 46 poslanskih podpisov? O vsem z dobrima poznavalcema slovenske politike, ki sta v petek dogajanje spremljala iz prve vrste, novinarjema in komentatorjema Dela Urošem Esihom in POP TV Anžetom Božičem.

Evolucija užitka Zaljubil sem se v umetno inteligenco!

Ekonomija pozornosti se spreminja v ekonomijo navezanosti.

Prvi na maturi Esej 2026: Na Klancu Tine Vrščaj z ljutomerskimi maturanti

Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave.

Umetnost možnega Politika, denar in videotrakovi (Primož Cirman in Silvester Šurla)

V novi epizodi gledamo v čarobno kroglo. Tako so namreč videti te dni ugibanja, kdaj bomo dobili novo koalicijo in ali jo bo vodil Golob ali Janša. Se pa sogovornika, novinar portala Necenzurirano in analitik Primož Cirman in odgovorni urednik tednika Reporter Silvestre Šurla, strinjata, da bomo vlado na koncu dobili, čeprav še ni jasno, kakšno. Pravita, da ko bodo poslanci dobili prvo plačo, bo za predčasne volitve vse manj možnosti. Koaliciji iz leta 1996 in 2011 sta prav tako nastajali z velikimi težavami in zapleti, saj je bil rezultat volitev med obema blokoma tudi takrat zelo tesen. Nista pa dočakali konca štiriletnega mandata. Sogovornika natančno analizirata afero Black Cube, vpliv kapitala na politično dogajanje in dejstvo da nova vlada nastaja v senci grožnje hude svetovne krize. Na poslušanje!

Prvi na maturi Esej 2026: Na klancu Ivana Cankarja z dijaki Ekonomske šole NM

Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.

Srce bije za posel Andraž Krajnc, Caretronic

Gost 42. epizode Srce bije za posel je direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc. Podjetje, ki prodaja zdravstvene rešitve v več kot 50 državah, letos cilja na osem milijonov evrov prihodkov. Caretronic raste in prodira na globalne trge, a doma ostaja pred zaprtimi vrati. Direktor Andraž Kranjc opozarja: javni razpisi so pogosto “že zaključena zgodba”, digitalizacija zdravstva pa zaradi takšnega sistema caplja na mestu. V ozadju pa se že poznajo tudi globalni pritiski – od dražjih komponent zaradi umetne inteligence do negotovosti v dobavnih verigah.

Umetnost možnega Dnevi odločitve – Miran Lesjak, Dnevnik

Novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega snemamo pet dni pred volilno nedeljo. Različne javnomnenjske raziskave kažejo podobne trende. Na prvih dveh mestih sta SDS in Gibanje Svoboda, v zadnjem tednu pa je Svoboda dohitela in celo prehitela največjo opozicijsko stranko. Interval zaupanja kaže, da lahko zmaga ena ali druga stranka. Podobno velja za četverico Levica, SD, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati Anžeta Logarja, ki bi zanesljivo prestopile prag, a imajo skoraj identično podporo. In še: katera od strank, ki se gnetejo na robu, bo prestopila prag? Gost epizode Miran Lesjak, odgovorni urednik časopisa Dnevnik, komentator in analitik, meni, da lahko v parlament pride sedem strank, manj verjetno je, da jih bo osem. V vsakem primeru podatki kažejo, da bo vlado težko sestavila desna ali leva stran, za politično sredino pa tokrat ni veliko prostora. Pogovarjamo se tudi o aferah, o obveščevalnih podatkih, skrivaj posnetih pogovorih in o sproščenih večerjah zgovornih slovenskih »elit«. Na poslušanje!

ApolloLajka Trisat-S: satelit za avtonomno navigacijo in odpravo k Saturnu ter druge vesoljske zgodbe – Iztok Kramberger, FERI UM/Skylabs

Satelit Trisat-S prav zdaj čaka na izstrelitev na Norveškem. Poletel naj bi že čez nekaj dni. Ali pa morda vendarle še ne. Nova raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace se pač mora šele dokazati. A če Trisat-S uspešno dospe v orbito, ga čaka 5-letna misija, ki bo preizkusila dolgoživost njegovih baterij, ki so bile sicer sprva načrtovane za le tritedensko odpravo. Toda drastične spremembe načrtov so vsakdanjost v vesoljskem sektorju. Poleg tega bo ekstremno varčevanje z energijo prišlo hudo prav pri uresničevanju daljnosežnih idej za izvidniške odprave k Saturnovi luni Enkelad, ki jih načrtuje ESA. A to je le del misije. Trisat-S bo s svojimi šestimi mini kamerami na krovu mapiral tudi svojo okolico in postavljal temelje navigaciji, ki bi satelitom v prihodnje omogočila, da se sami orientirajo v prostoru. Enako kamero ima na krovu namreč tudi Trisat-R, ki že štiri leta deluje v okolju močne radiacije Van Allenovih pasov, na višini 6000 km, kateremu so prav vsi strokovnjaki napovedovali maksimalno nekaj tednov življenja. Pa uspešnih zgodb s tem še zdaleč ni konec. Še letos naj bi v orbito poletel tudi slovenski čip za umetno inteligenco v vesolju SkyAI, ki po energijski učinkovitosti menda poseka celo Nvidiine čipe; tako vsaj pravi tokratni gost podkasta Apollolajka prof. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sistem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko univerze v Mariboru, in direktor inovacij v podjetju Skylabs. Zanimivih zgodb kar ni zmanjkalo.

Evolucija užitka Vrelo rivalstvo je dobesedno moja zgodba. Razen razkritja.

V moškem športu je izjemno malo javno razkritih gejev in biseksualcev.

Več

Sobotni glasbeni večer Debbie Davies Blues Band v koncertu za Radio Slovenija (posnetek iz studia 26)

Debbie Davies je ena vidnejših sodobnih bluesovskih kitaristk. Znana je po energičnem slogu, tehnični dovršenosti in globokem spoštovanju tradicije električnega bluesa. Njena glasba združuje vplive čikaškega bluesa, teksaškega bluesa in rhythm & bluesa, pri čemer vseskozi ohranja izrazito osebno noto. Kariero je začela v Kaliforniji, širšo prepoznavnost pa je dosegla kot članica legendarne skupine Albert Collins and the Icebreakers, s katero je štiri leta koncertirala in snemala. V samostojni karieri je pri različnih založbah izdala vrsto odmevnih albumov, ki so ji prinesli številne nominacije in nagrade v svetu bluesa. Debbie Davies slovi po svojem izjemnem občutku za fraziranje, suverenem obvladovanju kitare ter izrazitem, čustveno nabitem vokalu. Njeni nastopi v živo so dinamični in prepričljivi, saj združujejo virtuoznost, energijo in pristno bluesovsko izkušnjo. Tako je bilo tudi aprila leta 1996 v Studiu 26 Radia Slovenija na Tavčarjevi 17 v Ljubljani.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Večer z mlajšimi slovenskimi narodno-zabavnimi ansambli

Za vas tokrat igrajo ansambli: Tomaža Rota; Petka; Šepet in Vražji muzikanti. Poslušate skladbe s festivalov in njihovih zgoščenk, ki so nastajale v zadnjem obdobju njihovega ustvarjanja. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

V godbah z zgodbo uživamo v glasu angleške pevke in igralke Lise Stansfield, ki je 11. aprila praznovala 60. rojstni dan. V svoji uspešni karieri, ki se je začela v 80. letih, je Lisa izdala 8 studijskih albumov in jih prodala v nakladi prek 20 milijonov. Še vedno občasno nastopa in letošnje poletje bo nastopila na različnih glasbenih festivalih.

41 stopinj vročine S koncerta z Lojzetom Krajnčanom

Prislušamo del posnetka koncerta, ki smo ga posneli 2. aprila letos v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Big Band RTV Slovenija je nastopil pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, ki je s tem koncertom končal svojo poklicno kariero. Lojze Krajnčan je bil namreč član Big Banda RTV Slovenija več kot štirideset let. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje pa se je izobraževal tudi na univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je obsežen in tudi izredno raznovrsten: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih skladb in resne klasične glasbe, do del za simfonični, revijski in jazzovski orkester. Ob Big Bandu RTV Slovenija so nastopili gostje: pevka Nina Strnad, saksofonist Jure Pukl, pevec Žigan Krajnčan, pianist Aljoša Kavčič, basist Jošt Lampret, tolkalist Lazaro Amed Zumeta in bobnar Kristijan Krajnčan. Poslušamo skladbe: Bitter Sweets, Serenada, Don't Keep tle Love Waiting ter Kolk je pa ura.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Mednarodni folklorni festival v Beltincih

V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo Bogdano Herman z Andijem Sobočanom in Marko bando, Gorički klantoš ter trio Zajtrk. Posnetki so nastali na 53. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, julija lani. Gre za eno najstarejših in najpomembnejših folklornih prireditev pri nas, ki že desetletja ohranja bogato tradicijo ljudske dediščine.

Etnofonija Katalena: Meja

V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album domače zasedbe Katalena z naslovom Meja, s katerim najbolj prepoznavna slovenska etnozasedba slavi svojo petindvajsetletnico, ki jo bo obhajala v začetku poletja. Kot že naslov namiguje, na svojem desetem albumu zasedba v tradicionalnih in avtorskih skladbah raziskuje koncept meje in meja – tako fizičnih kot osebnih in simbolnih.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi 12.04.2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Michelle Willson v koncertu za Radio Slovenija

Michelle Willson prihaja iz Bostona in si je v desetletjih ustvarila ugled ene bolj prepoznavnih vokalistk ameriške bluzovske scene. Glasbena pot jo je vodila od klubskih odrov do mednarodnih festivalov, širše priznanje pa je dosegla po uspehu na tekmovanju fondacije The Blues Foundation, na katerem je zasedba, s katero je nastopala, opozorila nase kot eno najobetavnejših bluzovskih imen svojega časa. Pozneje je bila nominirana tudi za prestižno nagrado W.C. Handyja za najboljšo pevko bluza. Lahko jo slišite v posebnem koncertu za Radio Slovenija.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Pesem zvonov

Tokratno popraznično oddajo po nekaj letih znova posvečamo pesmim, ki pojejo o zvonovih na Slovenskem. Del slovenske identitete so tudi cerkve, posejane po naši domovini. Navadno je v vsaki od teh cerkva vsaj en zvon, običajno pa tudi več. Cerkve in zvonovi so nekoč za naše prednike pomenili enega od temeljev ohranjanja narodne zavesti in identificiranja z njo. Slovenska kulturna dediščina od glasbe, likovne umetnosti, literature do arhitekture nam to lepo ponazarja. Dovolj pa je že tudi en sam pogled na slovensko pokrajino, ki bi brez številnih cerkva in kapelic, razsejanih po vrhovih gora in po dolinah, izgubila svojo kulturno samobitnost, ki jo tako zelo občudujejo domači in tuji popotniki, ko obiščejo naše vasi, mesta in hribe. Cerkveno zvonjenje je nujno organsko povezano s to podobo slovenske krajine, zvonovi pa so slovenskega človeka že od nekdaj spremljali od zibelke do groba. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Glasba skupine Abba

V oddaji Godbe z zgodbo poslušamo uspešnice najbolj priljubljene in uspešne skupine Abba. 5. aprila je namreč 76. rojstni dan praznovala pevka skupine Agnetha Faltskog, 6. aprila pa je minilo 52 let, odkar so Abba zmagali na tekmovanju za Pesem Evrovizije s skladbo Waterloo.

Več

Lahko noč, otroci! Metuljevo rojstvo

Nocoj bomo spoznali metulja, ki vas bo s svojo zgodbo pospremil v svet sanj … Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Mira Dobravec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.

Hudo! Z mladimi novinarji iz Radovljice o tem, kako preživljajo svoj prosti čas

Šport, glasba, branje, šah, kleklanje, astrofotografija, druženje s prijatelji, pametne naprave ali počitek? Kako mladi preživljate svoj prosti čas in koliko ga sploh imate? O tem smo pogovarjali z novinarji z OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, ki so pred mikrofon povabili zelo zanimive sogovornike - svoje vrstnike, učitelje in pevko Moniko Avsenik.

Hudo športni Met kopja

Na OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica se nam je pred mikrofonom pridružila Maša Zabret, ki trenira met kopja. To je atletska disciplina, pri kateri tekmovalci skušajo kopje z zaletom vreči čim dlje v označeno polje; uspešnost meta je odvisna od hitrosti zaleta, pravilne tehnike izmeta ter koordinacije celotnega telesa. Met kopja ima dolgo zgodovino, saj izvira že iz antičnih časov in je danes stalni del programa poletnih olimpijskih iger.

Radijski ringaraja Zemlja je planet …

Zemlja je planet, na katerem živimo in je naš dom. Ne glede na to, koliko smo stari, moramo zanj lepo skrbeti in ga ohraniti čistega ter polnega življenja. V tokratni sobotni oddaji šolarji razmišljajo, kaj lahko v dobro Zemlje naredijo in spremenijo v vsakodnevnem ravnanju. Zakajček pa se sprašuje, zakaj se odpadki v naravi razgrajujejo tako različno hitro …

Lahko noč, otroci! Poldrugi Martin

Poldrugi Martin vse stori narobe … Pripoveduje: Jurij Souček. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Lahko noč, otroci! Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost

Bibi je šlo danes vse narobe - prehladila se je v srce … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Ida Mlakar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Gymnasium Popoln ali resničen? Lepota skozi oči mladih

Ker živimo v času nenehnih sprememb in izzivov, so se celjske gimnazije odločile, da se povežejo in vsako leto naslovijo aktualen družbeni pojav. Tako so se pred dnevi z gosti srečali v Narodnem domu Celje in dogodek naslovili: Popoln ali resničen? Lepota skozi oči mladih. To tematiko smo razširjeno nadaljevali tudi v tokratnem Gymnasiumu, v debati z dijakinjami Gimnazije Celje Center in Gimnazije Lava. Z nami so bile: Laura Bertoncelj, Zara Kregar, Tara Povh Klemenčič, Daša Goručan, Hana Dedić, Gaja Ramšak, Zara Škapin, z njimi pa je prišla tudi profesorica sociologije in slovenskega jezika Valerija Zorko.

Lahko noč, otroci! Dvorišče

Nocoj se bomo sprehodili po Dvorišču. Seveda to ne bo navadno dvorišče, pač pa kraj, kjer je Frane Milčinski – Ježek preživljal svoja otroška leta … Pripoveduje: Boris Kralj. Napisal: Frane Milčinski - Ježek. Režija: Mojca Cavazza Posneto v studiih Radia Slovenija 1990.

Prvi na maturi Esej 2026: Klanec nekoč, danes, vedno?

V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.

Lahko noč, otroci! Kako sta kužek in mucek poribala hišo

Želita delati vse stvari tako, kot to delajo ljudje. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisal: Karel Čapek. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Lahko noč, otroci! Pujsine vragolije

… so nekaj najlepšega, ker lahko počne mali morski prašiček … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisal: Adi Smolar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Več

Slovencem po svetu S slovensko restavratorko v Dohi, na spominskem dogodku v Brnu in razstavi v Ljubljani

Predstavljamo tržaško Slovenko Jarmílo Kódrič, ki kot restavratorka deluje v Dohi. Ustavljamo se pri rojakih v češkem Brnu, kjer so ta teden odkrili spominsko obeležje in pripravili spominski večer v čast priznanemu slovenskemu psihologu Mihajlu Rostoharju, ki je vrsto let deloval na Češkem. Sprehajamo se po fotografski razstavi o Slovencih v Veliki Kladuši, ki so jo odprli v Ljubljani, seznanjamo pa vas tudi z nekaterimi poletnimi prireditvami in natečaji Slovenske izseljenske matice.

Sami naši Goran Zrnić: Delavci prihajajo po boljše življenje, znajdejo pa se v džungli

V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Jasni Krljić Vreg, novi urednici oddaje naGlas!, ki razmišlja o glasu skupnosti in prostoru, ki ga imajo v slovenskem javnem prostoru različne identitete in izkušnje. Pogovorili smo se tudi z Goranom Zrnićem, ki govori o razvoju delavskih pravic v Sloveniji. Za konec pa prisluhnite še Tamari Kovačević in Zlatku Kraljiću, ki razmišljata o jeziku, identiteti in pripadnosti med različnimi kulturnimi prostori.

Naše poti Dan Romov nima le simbolnega pomena, je tudi opomnik za predloge in rešitve

Ob mednarodnem dnevu Romov, 8. aprila, smo za vas ujeli utrinke nekaterih izmed praznovanj po Sloveniji, od Kočevja in Maribora do osrednje prireditve v Murski Soboti. Romi kljub številnim izzivom skupnosti vseeno pritrjujejo manjšim, toda opaznejšim napredkom na področju izobraževanja in zaposlovanja. Na dan praznika smo se pogovarjali še s kulinarično mojstrico Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandijem Horvatom Sunnyjem in novinarko na romskem radiu, Nino Brasseur. Delu pogovora, ki je nastal v oddaji Prvi na obisku, bomo prisluhnili tudi v tokratnih Naših poteh.

Sotočja Od Budimpešte prek Celovca in Ljubljane do Špetra in Trsta - zgodbe Slovencev iz zamejstva

Porabska rojakinja Erika Köles Kiss je bila prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu. Po treh mandatih zdaj funkcijo prepušča novemu zagovorniku. Kako je zadovoljna z doseženim in kako se je v dobrem desetletju spremenil položaj Slovencev na Madžarskem? Avstrijska Koroška je dobila novega deželnega glavarja Daniela Fellnerja in zanima nas, kaj si od njega obetajo predstavniki treh krovnih političnih organizacij. Pridružimo se peterici mladih igralk iz Sel, članicam mladinske gledališke skupine, ki je s Pravljico po naše sklenila tokratne koroške kulturne dni v Ljubljani. Odpravimo se v Špeter, kjer že dve desetletji deluje Inštitut za slovensko kulturo. Naš gost je tudi Tomaž Simčič. Raziskal je več kot 250 letno delovanje slovenske skupnosti, ki se zbira v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu. Kaj to pomeni za slovensko manjšino na Tržaškem? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Slovenski kulturno umetniški časopis v Beogradu in zgodbi Slovencev iz Amerike in Turčije

V oddaji predstavljamo kulturno umetniško publikacijo SloArt, ki v slovenskem jeziku izhaja v okviru slovenskega društva Sava v Beogradu, predstavljamo zgodbo nekdanjega zlatarja iz Kranja Mateja Marolta, ki je novi dom in delo našel na Floridi, gost v oddaji pa je tudi nekdanji smučarski skakalec in večletni trener skakalcev v Turčiji Nejc Frank.

Naše poti Jožica Horvat: Ženskam želim, da se zaposlijo, da bodo imele svoj denar, da ne bodo odvisne od moških

V tokratnih Naših poteh prinašamo zgodbo Jožice Horvat, ki je že od dvajsetega leta naprej bila zaposlena v Avstriji. Zadnjih 27 let je delala kot kuharica na Dunaju, danes pa uživa zaslužen pokoj. Z družino živi v naselju, kjer se je rodila, odraščala je pri babici na kmetiji. Pomanjkanja v otroštvu ni poznala, pravi. Ob mednarodnem dnevu Romov, ki ga praznujemo 8. aprila, smo pred mikrofon povabili nekaj mladih Rominj in jih vprašali, kaj jim ta dan pomeni in česa si v današnjem času najbolj želijo. Prvi ponedeljek v mesecu prinaša še nov izbor za skladbi preteklega meseca. Med domačimi se za laskavi naziv potegujeta zasedba Del Tuha s skladbo Ej, sonce in Haris Pilton skupaj z ansamblom Gypsy Sound System s skladbo Maskarade. Med tujimi vam na izbiro ponujamo skladbo Disko Partizani, ki jo prispeva Shantel, in skladbo Karabiber v izvedbi Burhana Öçala.

Sotočja Koroška poje 2026: Ko glas žensk postane zgodba

Kot je že tradicija, na praznični velikonočni ponedeljek prisluhnemo reviji Koroška poje, ki jo pripravlja Krščanska kulturna zveza vse od leta 1972. "Ko glas žensk postane zgodba" je bil naslov tokratnega koncerta, ki je potekal 8. marca. Z njim so se poklonili skladateljicam, pevkam, zborovodkinjam, instrumentalistkam in glasbenim pedagoginjam. Prek videoportretov smo spoznali njihova razmišljanja o vlogi glasbe in ženske, izvedeli več o njihovem poslanstvu ter prisluhnili njihovi ustvarjalnosti. V celovškem Domu glasbe so nastopili moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, mladinski pevski zbor Oisternig iz Zilje, kvartet Ave, vokalna skupina Tambula, skupina Akzent, zasedba Oktakord, Shifting Roots in Lara Rutar ter projektni zbor Mladina poje. Iz Italije, iz Devina, so prvič na koncert Koroška poje prišli Fantje izpod Grmade, komorni zbor Limbar pa iz Moravč. Prisluhnite jim!!

Slovencem po svetu Četrt stoletja slovenskega pevskega zbora Davorin Jenko iz Banja Luke

V oddaji predstavljamo delo in življenje priznanega pediatra dr. Richarda Aplenca, ki deluje v Združenih državah Amerike, ustavljamo se v Banja Luki, kjer so ta teden s slovesno prireditvijo zaznamovali 25.obletnico mešanega pevskega zbora Davorin Jenko, ki deluje v okviru slovenskega društva Triglav. Izveste pa tudi, kako preživljajo velikonočne praznike v Avstraliji in kako se ohranjajo velikonočne tradicije ter zaznamuje velikonočni čas v slovenski skupnosti v deželi tam spodaj.

Sami naši Dijana Matković: Največ o družbi izvemo, ko gledamo, kako ravna s tistimi, ki so najmanj zaščiteni

V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Dijani Matković, ki skozi osebno in literarno izkušnjo razmišlja o priseljenski identiteti, razrednih razlikah, feminizmu in položaju ljudi iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Pogovorili smo se tudi s pisateljico Mirjano Bobić Mojsilović, ki razmišlja o pisanju, ustvarjalni krizi in moči literature, da spreminja življenja. Za konec pa se bomo ustavili v Sarajevu, kjer Slovensko društvo Cankar že skoraj stoletje povezuje slovenski in bosanski kulturni prostor ter ohranja občutek pripadnosti med dvema domovoma.

Naše poti Društvo Grand šun v naselju Vanča vas - Borejci ponuja gostinsko ponudbo, stavijo na svojo žar pico

V romskem naselju Vanča vas - Borejci deluje Društvo Grand šun, ki s svojim delom dokazuje, da solidarnost in podjetnost lahko hodita z roko v roki. Njihovo poslanstvo je predvsem pomoč gluhonemim in invalidnim, a so svojo dejavnost razširili še na gostinstvo. Tako obiskovalcem ponujajo predvsem jedi z žara in tudi pice. V oddaji razkrivamo tudi novosti letošnjega javnega razpisa za zveze romskih društev, ki ga je objavil Svet romske skupnosti. Eden od ključnih pogojev po novem zahteva, da ima vsak prijavitelj v delovanje zveze vključenih najmanj pet nevladnih organizacij, ki delujejo na področju romske skupnosti. Razpis je vreden 210 000 evrov. Kot veleva tradicija, bo na vrsti še nova rubrika romskega jezika, v kateri se bomo osredotočili na izraze v romščini s področja literature, saj 2. aprila zaznamujemo svetovni dan mladinske književnosti.

Sotočja "Osmislimo življenje, počistimo ta svet..."

Koroški Slovenci, ki si prizadevajo za učenje slovenščine od vrtca do univerze, bi radi poenotili standarde poučevanja jezika v zasebnih in javnih dvojezičnih vrtcih. To pa ni edini izziv, pojasnjuje predsednik Skupnosti dvo in večjezičnih vrtcev Roman Verdel. Pridružimo se Mladim Celovčanom, ki so z lutkovno predstavo Zopet doma gostovali na tokratnih koroških kulturnih dnevih v Ljubljani, in v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu na operni matineji prisluhnemo družini Ražem Locatelli. Ustavimo se v Porabju, kjer želijo ob pomoči regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije krepiti športno dejavnost med mladimi in jih ob tem spodbujati k uporabi slovenskega jezika. V Zagrebu pa preverjamo, kako uspešen je pri svojem delu mestni svet slovenske narodne manjšine. Izzivov ne manjka.

Več

Aktualna tema Unescovih 80: Veter miru povezal otroke z vsega sveta

Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.

naPOTki Terme Šmarješke toplice: litoželezni vodnjak, lotosovo jezero in leseni bazen

Terme Šmarješke Toplice so eno od treh naravnih zdravilišč, ki sodijo pod okrilje Term Krka. Ležijo sredi gozdov in travnikov, zunaj urbanega naselja, v zavetju dolenjskih gričev. Darja Pograjc se je s sogovornicama sprehodila po zdraviliškem parku in raziskala bogato zgodovino in razvoj term, na poti do zunanjega lesenega bazena, ki je posebnost brez primere, pa spoznala še tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Ste vedeli, da poleti v ribniku v parku cveti indijski lotos?

Zrcalo dneva Iran vnovič zaprl Hormuško ožino

Teheran je odločen izvajati nadzor nad plovbo skozi Hormuško ožino, dokler ne bo na tem območju vzpostavljen trajen mir, je sporočil najvišji varnostni organ v državi, Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost. Ameriški predsednik Donald Trump pa je v odzivu na vnovično zaprtje ožine Iran posvaril, naj ne poskuša izsiljevati Združenih držav.

Sobotni glasbeni večer Debbie Davies Blues Band v koncertu za Radio Slovenija (posnetek iz studia 26)

Debbie Davies je ena vidnejših sodobnih bluesovskih kitaristk. Znana je po energičnem slogu, tehnični dovršenosti in globokem spoštovanju tradicije električnega bluesa. Njena glasba združuje vplive čikaškega bluesa, teksaškega bluesa in rhythm & bluesa, pri čemer vseskozi ohranja izrazito osebno noto. Kariero je začela v Kaliforniji, širšo prepoznavnost pa je dosegla kot članica legendarne skupine Albert Collins and the Icebreakers, s katero je štiri leta koncertirala in snemala. V samostojni karieri je pri različnih založbah izdala vrsto odmevnih albumov, ki so ji prinesli številne nominacije in nagrade v svetu bluesa. Debbie Davies slovi po svojem izjemnem občutku za fraziranje, suverenem obvladovanju kitare ter izrazitem, čustveno nabitem vokalu. Njeni nastopi v živo so dinamični in prepričljivi, saj združujejo virtuoznost, energijo in pristno bluesovsko izkušnjo. Tako je bilo tudi aprila leta 1996 v Studiu 26 Radia Slovenija na Tavčarjevi 17 v Ljubljani.

Lahko noč, otroci! Metuljevo rojstvo

Nocoj bomo spoznali metulja, ki vas bo s svojo zgodbo pospremil v svet sanj … Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Mira Dobravec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.

Radijski dnevnik Iran: Hormuška ožina zaradi ameriškega neupoštevanja dogovora znova zaprta

Iranska revolucionarna garda je vnovič naznanila zaprtje Hormuške ožine in Združene države obtožila, da s svojo lastno blokado ožine izvajajo piratstvo. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja pri blokadi, dokler ne bodo izpolnjeni njihovi vojaški cilji. Drugi poudarki: - V streljanju blizu Kijeva najmanj pet mrtvih, tudi napadalec. - Ob digitalizaciji zdravstva sistem posodablja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje. - Čebelarski sektor z novimi pravili za označevanje medu.

Dogodki in odmevi Iran znova uvedel strog nadzor nad Hormuško ožino

Iran je znova uvedel strog vojaški nadzor nad Hormuško ožino, ki so jo za tovorni promet odprli včeraj, pojavljajo se tudi navedbe o streljanju na najmanj tri ladje. Ameriški predsednik Donald Trump namreč vztraja pri blokadi iranskih pristanišč do dosege dogovora z Iranom, ki tovrstne ultimate zavrača. Kot so navedbe Iranske revolucionarne garde povzeli iranski mediji, so v dobri veri odprli ožino za nadzorovan prehod omejenega števila plovil, vendar so ga zdaj znova omejili, saj Združene države kršijo dogovore in v okviru blokade nadaljujejo piratska dejanja. Drugi poudarki: - Gospodarstvo najhujše energetske posledice vojne šele pričakuje. - Ob oblikovanju nove koalicije predvolilne obljube vse bolj bledijo. - Festival čokolade v Radovljici znova privabil več tisoč obiskovalcev.

Sobotno branje Brina Svit: Adios Buenos Aires

Pisateljica, ki je leto za letom odhajala v to mesto, plesala tango in spoznavala zgodbe ljudi, se po letih odsotnosti spet vrne vanj, v to mesto, s katerim je spletla tesne vezi. Marsikaj je enako, marsikaj pa tudi drugačno. Ali ni drugačna tudi sama?

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Na današnji dan 18. april 20026

Nacisti načrtovali izgon približno četrt milijona Slovencev, arheolog na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi, “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe – šahisti vedo, za kaj gre

Hudo! Z mladimi novinarji iz Radovljice o tem, kako preživljajo svoj prosti čas

Šport, glasba, branje, šah, kleklanje, astrofotografija, druženje s prijatelji, pametne naprave ali počitek? Kako mladi preživljate svoj prosti čas in koliko ga sploh imate? O tem smo pogovarjali z novinarji z OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, ki so pred mikrofon povabili zelo zanimive sogovornike - svoje vrstnike, učitelje in pevko Moniko Avsenik.