Intelekta Temu-izacija potrošništva ali kako je količina nadomestila kakovost

Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost?

Studio ob 17.00 Razširjena Unija pravi odgovor na geostrateške izzive?

Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka; Matej Tonin, Evropska ljudska stranka; Marjan Šarec, Renew Europe; Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov; dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Eppur si muove - In vendar se vrti Na katalonskih poljih: kako pridelovati hrano v vse bolj vroče svetu?

Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Na povabilo inštituta Catalonia International smo v raziskovalnih centrih, na kmetijah in tudi v superračunalniškem centru v Barceloni iskali odgovore na vprašanje, kako pridelovati hrano v svetu, ki se vse bolj segreva, in tudi na terenu videli, zakaj tradicionalne prakse danes ne zadoščajo več.

Med štirimi stenami Robert Tekavec: Podpiram omejitev dostopa do družbenih omrežij

Število prijavljenih kaznivih dejanj kaže na to, da medvrstniško nasilje narašča. Ali je več tudi ostalega nasilja, pri katerem je povzročitelj mladoletna oseba? Za kakšne oblike nasilja gre in kakšno vlogo pri tem igrajo neprimerne spletne vsebine? Kaj na tem področju prinaša novi zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki na novo ureja področje mladostniške kriminalitete? Odgovore iščemo v oddaji Med štirimi stenami. Gost oddaje bo vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski Upravi Robert Tekavec.

Lahko noč, otroci! Miškecovi so odšli na potovanje

Tudi počitnice lahko utrudijo … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Tončka Stanonik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Slovenija Pravila za razpolago programskega časa pred državnozborskimi volitvami

RTV Slovenija objavlja Pravila za razpolago programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov, kandidatnih list, političnih strank in njihovih programov za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo dne 22. 3. 2026.

Svetovalni servis Komunikacija v partnerskem odnosu

»V delu s pari opažam, da partnerski odnosi ne potrebujejo samo manj konflikta, temveč predvsem več kakovostnega stika,« pravi gostja torkovega Svetovalnega servisa Nada Mirnik, zakonska in družinska terapevtka ter psihoterapevtka. V oddaji bomo govorili o izzivih v komunikaciji med partnerji. Recimo pogovor, v katerem eden vedno govori več, drugi pa predvsem posluša in čaka na svoj trenutek, pogosto ne vodi v povezanost, temveč v frustracijo.

Radiosfera Projekt vzorčnih romskih naselij: prvi odzivi občin in romske skupnosti

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Torkov kviz Kako čutimo hitrost na hitrem vlaku in letalu?

Preden se prvič usedemo na t. i. hitri vlak, ki se premika s hitrostjo več sto kilometrov na uro, si verjetno težko predstavljamo, kako bo videti takšna vožnja oz. kakšen bo pogled skozi okno. Kako človek sploh čuti hitrosti več 100 kilometrov na uro? Od česa je odvisno naše dojemanje hitrosti in kaj o tem pravi fizika? Sogovornik: Sašo Grozdanov, profesor fizike na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Edinburgu, ki se ukvarja z visokoenergetsko teoretično fiziko, teorijo gravitacije, kvantno teorijo polja, teorijo strun.

Prvaki tedna Janez Škof: Bolj kot si preprost človek, večjo globino lahko iz sebe daješ.

Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi. Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.

Klicna koda Slovenci v Italiji so ponosni na svojo prvo predstavnico na zimskih OI

Kakšen pomen ima Prešernov dan na skrajnem zahodu slovenskega kulturnega prostora, kako so ga proslavili? Tudi Slovenci v Italiji ob Prešernovem dnevu podeljujejo nagrade za posebne dosežke na področju kulture. Kdo so letošnji nagrajenci? Sicer pa je Italija v središču svetovnega športnega dogajanja. Olimpijske igre bodo vsaj za kratek čas zasenčile domače politično dogajanje in v ospredje postavile junake zimskih športov, nosilce pozitivnega duha, vrednot prijateljstva in sožitja. Kako ta svetovni dogodek odmeva v sosednji Furlaniji Julijski krajini? Prihodnji dnevi pa ne bodo razgibani le zaradi športnih izzivov, pred nami je pustni konec tedna. Vihravo odganjanje zime je med Slovenci v Italiji še posebej priljubljeno in ima dolgo tradicijo.

Jutranja vremenska fronta Odpiramo arhiv ledu na Antarktiki

Na Antarktiki se je v letošnjem letu odprl arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. Strokovnjaki so za lokacijo naravnega arhiva izbrali planoto na nadmorski višini približno 3.500 metrov, kjer se povprečna leta temperatura giblje okoli -50 °C. Tja nas v Jutranji vremenski fronti popelje Gregor Vertačnik z ARSO.

naPOTki Kostanjevica na Krki – edino slovensko mesto na otoku

V Napotkih se odpravljamo na… otok. Da, prav ste slišali, na otok, na katerem stoji najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest. Kostanjevica na Krki vabi turiste predvsem s svojimi zgodovinskimi in likovnoumetnostnimi atrakcijami, kar pa ne pomeni, da se ne najde tudi kaj za ljubitelje aktivnega turizma. Na koncu si pa lahko privoščite 'cop na lop'. Vabljeni v zadnjo epizodo 22. sezone Napotkov, v kateri smo predstavljali zgodovinska mesta Slovenije. Kostanjevico na Krki je obiskala Tina Lamovšek. Foto: STO

KiKs Pomoč pri izgovoru prizorišč zimskih olimpijskih iger

Na slovitem stadionu San Siro v Milanu so se včeraj zvečer s slovesnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Milano je sicer eno od osrednjih prizorišč letošnjih iger, ki nam pri izgovoru verjetno ne povzroča posebnih težav, česar pa ne moremo reči za vseh preostalih 7 krajev, ki igre gostijo. Podrobneje o prevzemanju italijanskih besed, izgovoru krajev in italijanskih dežel pa v tokratnem KiKsu.

Jutro “Mislim, da bo film ZaPisane gore, 130 let Planinskega vestnika, prebudil zanimanje za gore in za to revijo.”

Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, ljubitelje gora razveseljuje že od časov Jakoba Aljaža. Njegova prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva izšla 8. februarja 1895, 12. februarja 2026 pa bo na 20. Festivalu gorniškega filma v Ljubljani premiera dokumentarnega filma ZaPisane gore, 130 let Planinskega vestnika. Dokumentarni film je poleg Andreja Podbevška režirala tudi Mojca Volkar Trobevšek, ki jo bomo zdaj slišali tudi na Prvem!

Lokalni junak Nuša Bremec

Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.

Svetovalni servis Vzgoja psa

Imate tudi vi doma psa, ki vleče za vrvico, grize čevlje, skače po domačih, teče za avti ali preganja sosedove mačke? Kako prevzgojiti psa, ki se je že navadil na tako neprimerno vedenje, bomo izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami kinolog Rajko Pučnik. Povedal bo tudi, kako sploh izbrati psa, če se zanj odločamo prvič, kaj vse pripraviti zanj, kako in kje se izobraziti o vzgoji psa.

Več

Dogodki in odmevi Vladni obisk na Gorenjskem v znamenju infrastrukturnih projektov

Vlada je danes na obisku na Gorenjskem, v ospredju so infrastrukturni projekti - za nov priključek na gorenjski avtocesti so dovoljenja pridobljena. Šolniki pa se veselijo nove srednje šole Jesenice, ki je za zdaj največja naložba v srednje šolstvo v državi. Drugi poudarki oddaje: NATO naj bi bil nezadovoljen s prispevkom Slovenije za obrambo, delegacija zavezništva pri nas pregleduje napredek Maribor in Ljubljana potrdila prijavo na razpis za sežigalnico odpadkov Nova prevara s kriptovalutami, oškodovanec ostal brez 80 tisoč evrov

Po Sloveniji Manj razdeljene prehranske pomoči, a ne tudi manj stisk ljudi

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vendarle se začenja reševanje problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov v mariborskem naselju Studenci. - Občina Ribnica s spremembami prostorskega načrta omogoča nadaljnji razvoj. Kaj bo z legalizacijo romskih naselij? - Čez teden dni se izteče rok za zamenjavo poškodovane strehe na osnovni šoli Dŕska, dela pa se sploh še niso začela. - Končana energetska prenova ljutomerske gimnazije.

Danes do 13:00 V ospredju vladnega obiska na Gorenjskem so infrastrukturni projekti

Na današnjem vladnem obisku na Gorenjskem so v ospredju infrastrukturni projekti. Po besedah pristojne ministrice Alenke Bratušek so se med drugim seznanili s prostorskim umeščanjem avtocestnega priključka Kranj-sever. Pozornost namenjajo tudi sanaciji po ujmah. Drugi poudarki oddaje: - Odprli zadrževalnik za večjo poplavno varnost Železnikov. - Stanje na področju korupcije v Sloveniji se je lani poslabšalo. - Evropski obrambni komisar Kubilius pozval k vzpostavitvi evropske obrambne unije.

Studio ob 17.00 Razširjena Unija pravi odgovor na geostrateške izzive?

Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka; Matej Tonin, Evropska ljudska stranka; Marjan Šarec, Renew Europe; Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov; dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Aktualna tema Šport ali gladiatorstvo?

Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?

Ob osmih Mirjam Milharčič Hladnik: Od kod ideja, da so migranti kakršenkoli problem?

Pred dnevi objavljena raziskava Eurobarometer je pokazala, da v Sloveniji vlada precejšen strah pred nenadzorovanimi migracijami. Glede tega je zelo zaskrbljenih kar 62 odstotkov vprašanih. Na čem je osnovan ta strah, če podatki kažejo, da se zadnji dve leti število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje, po številu prosilcev za azil pa smo na repu Evropske unije? In česa nismo naredili, da so migracije - ne glede na številke - že dolgo tako vroča politična tema? Gostja Ob osmih je sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik.

Jutranja kronika Na mešani tekmi smučarskih skakalcev in skakalk bodo Nika Prevc, Nika Vodan, Domen Prevc in Anže Lanišek drevi branili slovensko zlato z olimpijskih iger v Pekingu

Za vrhunske športne dosežke so na sinočnji prireditvi na Brdu pri Kranju 61-ič podelili Bloudkove nagrade in plakete, najvišja državna priznanja v športu. Bloudkovo nagrado za življenjsko delo je prejel alpinist Iztok Tomazin. V oddaji tudi o tem: - Z razpravo v Evropskem parlamentu se začenja vrsta srečanj o krepitvi obrambnih zmogljivosti Unije in podpori Ukrajini - Poslanke in poslanci o predlogu zakona o zdravstveni negi in babištvu - Danes je dan varne rabe interneta, ki letos postavlja v središče mlade v digitalnem okolju

Jutranja kronika Na Brdu pri Kranju so podelili letošnje Bloudkove nagrade

Letošnji prejemniki Bloudkovih nagrad za vrhunske mednarodne športne dosežke so kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić, atletinija Tina Šutej in alpinist Aleš Česen. Bloudkovo nagrado za življenjsko delo je prejel alpinist in gorski reševalec Iztok Tomazin. Drugi poudarki oddaje: - Vlada danes na regijskem obisku na Gorenjskem. - Evropski parlament o novem paketu pomoči Ukrajini. - V Velikih Laščah razburja sprememba omejitve hitrosti skozi občinsko središče.

Zrcalo dneva Specializirani tožilci obtožili poslance NSi zlorabe položaja v Knovsu

Specializirano državno tožilstvo je v zadevi Knovs vložilo obtožbo zoper zdajšnje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb iz vrst Nove Slovenije. Gre za Janeza Žaklja, Jerneja Vrtovca, Jožefa Horvata in Mateja Tonina, ki so obtoženi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic. Iz NSi so v odzivu sporočili, da so za pregon izvedeli iz medijev ter da so nekateri pravni strokovnjaki pregon označili kot absurd.

Radijski dnevnik Specializirano državno tožilstvo vložilo obtožbo zoper štiri zdajšnje in nekdanje člane Knovsa iz vrst Nove Slovenije

Specializirani državni tožilci so v zadevi Knovs vložili obtožbo zoper štiri poslance iz vrst Nove Slovenije. Gre za Janeza Žaklja, Jerneja Vrtovca, Jožefa Horvata in Mateja Tonina, ki so obtoženi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic. Iz NSi so v odzivu sporočili, da so za pregon izvedeli iz medijev ter da so nekateri pravni strokovnjaki pregon označili kot absurdnega. Druge teme: - Ukrajina zanika obtožbe o organizaciji napada na ruskega generala. - Prebivalci dela Štepanjskega naselja v Ljubljani nekoliko zgladili spor glede parkiranja. - Pripadnika romske skupnosti obsojena zaradi napada na ribniškega župana.

Studio ob 17.00 Je prepoved dostopa do družbenih medijev za mlajše od 15 let pravi način zaščite mladih?

Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Več

Prevroča juha Politika, volitve in podnebje

Bo zeleni prehod oziroma ukrepanje v podnebni krizi sploh tema prihajajoče predvolilne kampanje? Okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein in politolog Marko Hočevar ugotavljata, da politika zeleni prehod pogosto dojema in komunicira kot breme, ne kot možnost napredka. Zavedanje o resnosti podnebnih sprememb med državljani upada, nezaupanje v ukrepe pa še dodatno krepijo stranke, ki za ceno priljubljenosti sejejo dvome o človeški odgovornosti za segrevanje ozračja. Stranke, ki so zelenemu prehodu načeloma naklonjene, pa so pri sprejemanju odločitev pogosto preveč popustljive in prehitro pripravljene na sklepanje kompromisov.

Umetnost možnega Številke ne lažejo – Janja Božič Marolt, Mediana in Samo Uhan, FDV

Do volitev je še šest tednov, prihodnji teden pa se začenja uradna volilna kampanja. Toda politična vročica je že skoraj na vrhuncu – kot bi bile volitve že prihodnjo nedeljo in ne šele čez dober mesec. Kaj nam ta čas pripovedujejo številke? Raziskave javnega mnenja merijo trenutno razpoloženje javnosti, niso pa volilna napoved, poudarja direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt. Kljub temu je iz njih mogoče razbrati trende, dodaja Samo Uhan. Na prvih dveh mestih sta se utrdili dve stranki in težko ju bo v naslednjih tednih ogrozila katera od drugih strank. Ni pa nemogoče. Razprava se je razvila v zanimivo polemiko, čeprav se oba strokovnjaka strinjata, da številke ne lažejo…

Prevroča juha Prevroča juha - podkast o podnebnih spremembah

Podkast, ki skuša globalnemu segrevanju vrniti pozornost javnosti in osvetliti odprta vprašanja in pomisleke glede boja proti podnebnim spremembam.

Srce bije za posel Marko Lukič, Lumar

Gost 40. epizode Srce bije za posel je lastnik in direktor podjetja Lumar. V pogovoru z njim se dotaknemo več ravni negotovosti, s katerimi se danes sooča gospodarstvo – od davčne politike in minimalne plače do vse bolj nepredvidljivega mednarodnega okolja. Lukič opozarja, da je Slovenija pri obremenitvah dela nevarno blizu meje, ko ukrepi ne delujejo več razvojno, temveč zaviralno, hkrati pa izpostavlja razkorak med dvigi plač in nespremenjenimi davčnimi razredi. Poseben poudarek namenimo tudi konkretnim razmeram v gradbeništvu – birokratskim oviram pri pridobivanju dovoljenj, paradoksom javnega naročanja ter položaju lesene gradnje v Sloveniji.

Umetnost možnega Politični kalejdoskop

Politični dogodki si v prvih dneh novega leta sledijo z neverjetno naglico. Začelo se je s prestopom Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. Sledilo je Golobovo vabilo strankam levo sredinskega bloka na kosilo, stranke desne sredine pa se zberejo na slovesnost ob obletnici smrti Jožeta Pučnika. Le nekaj ur kasneje protikorupcijska komisija objavi poročilo, v katerem ugotavlja, da je predsednik vlade kršil zakon o integriteti. Medtem se politični prvaki skoraj vsak večer selijo iz enega televizijskega studija v drugi. Zdaj gre zares. Politična analitika, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik in poročevalec in komentator POP TV Anže Božič, se strinjata, da bo tokratna kampanja brez primere v slovenski politični zgodovini. Pričakujemo lahko kaos, neusmiljen spopad, ki na družbenih omrežjih traja že nekaj časa, veliko udarcev pod pas. Sprašujemo se, kakšen političen učinek bi lahko še imela odločitev protikorupcijske komisije med podporniki premiera Goloba. Pa tudi, zakaj prvak SDS Janez Janša, ki je običajno pred volitvami bolj spravljiv in umirjen, tokrat zelo jasen v sporočilih o potezah, ki jih namerava povleči po volitvah. Analiziramo odmevni prestop nekdanjega vodjo poslanske skupine Levice in poskus sklenitve pakta o nenapadnju strank leve sredine. In seveda, govorimo tudi o množici strank, ki se za zdaj zbirajo na robu parlamentarnega praga in bodo po volitvah odločale o tem, kakšna bo nova vlada. Na poslušanje!

ApolloLajka Nova geostrateška vesoljska realnost in evropsko mesto v njej – Matija Renčelj, ESPI

V zadnjem letu se je spremenilo res marsikaj in tako lahko tudi vesolje in vse dogajanje v bližnjih in bolj oddaljenih orbitah nenadoma opazujemo skozi precej drugačna očala.

Srce bije za posel Kristjan Mugerli, Kolektor CPG

Gost 39. epizode podkasta Srce bije za posel je Kristjan Mugerli direktor podjetja Kolektor CPG. Za uspešno infrastrukturo so ključni premišljeno načrtovanje, jasne prioritete in stabilno investicijsko okolje. Podjetje se strateško prijavlja predvsem na projekte, kjer ima reference in znanje – cestno in železniško infrastrukturo ter predore – medtem ko se iz visokih in stanovanjskih gradenj zavestno umika, da ne bi ogrozilo dolgoročne stabilnosti. Pri drugem tiru sogovornik izpostavlja paradoks: država je za birokratske postopke porabila skoraj dve desetletji, danes pa se javnost osredotoča na mesečne zamude. Kljub temu ocenjuje projekt kot uspešen in pomemben, tudi zato, ker ga v veliki meri izvaja slovensko gradbeništvo.

Prvič Prijateljstvo in konec - Koper

Kaj se zgodi, ko se prijateljstvo konča? Zakaj se konča? In kako se potem začne novo? Prvič prijateljstvo in konec smo posneli v Centru mladih Koper, svoje izkušnje so delili tudi Lara Baruca, Mišel Ristov – Amo Socialec, Tina Vrbnjak in Jure Henigman, priredbo skladbe Prvič so pripravili Liquid Gasoline. V sproščenem vzdušju so se v CMK-ju pogovarjali v slengu in v narečjih, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Prvič Prijateljstvo in bližina - Radovljica

Kaj v prijateljstvu pomeni bližina? Tako fizična kot čustvena? In kakšna je v digitalnem okolju? O tem so se na dogodku Prvič prijateljstvo pogovarjali v Mladinskem dnevnem centru Kamra v Radovljici, kjer je v četrtek, 4. decembra tam potekal deveti dogodek, ki jih na Prvem programu Radia Slovenija to jesen organiziramo z mladinskimi centri po Sloveniji. Svoje izkušnje sta delila tudi Manca Trampuš in Nik Škrlec, priredbo skladbe Prvič so pripravili Full House. V sproščenem vzdušju so se v Kamri pogovarjali v narečjih in slengu, pogovor sta vodili Urška Henigman in Neža Prah Seničar.

Umetnost možnega Čudaški politični cirkus (in eno slovo) - Metka Majer, POP TV in Miha Orešnik, N1

Teden je zaznamoval nov politični spopad – znova med kabinetoma predsednice države Nataša Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom. Razlog so spet kadrovska vprašanja, tokrat imenovanja novih veleposlanikov. Gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednica na POP TV Metka Majer in voditelj in novinar na portalu N1 Miha Orešnik, opozarjata na nekaj nelogičnosti. Nenavadno je, denimo, da je predsednica države še pred uradnim imenovanjem kandidatov javno spregovorila o postopku, ki je načeloma zaprt pred javnostjo. Prav tako preseneča, da je spor izbruhnil po tem, ko je že kazalo, da sta nekaj mesecev pred volitvami predsednika vendarle (četudi začasno) sklenila premirje. Nadaljujemo z drugimi čudaškimi, celo bizarnimi fenomeni slovenske politike in seveda ne moremo mimo reklamnih pižam in kovčkov nekdanjega predsednika republike. Še ena nenavadna zgodba zadnjega tedna: napoved povezovanja Hanovih socialnih demokratov in Prebiličevega Preroda, ki se je končalo, še preden se je začelo. Miha in Metka opozarjata, da očitno še ne poznamo dejanskega ozadja zgodbe. Politik, ki ustanovi stranko kot alternativo sedanji koaliciji, naj bi se že v tej fazi predvolilnega spopada dogovarjal o skupnem nastopu z vladno stranko, v kateri je – mimogrede - nekoč že bil? Stranka, ki je najbolj kritična do tik pred volitvami ustanovljenih strank novih obrazov, obenem pa ima stabilno podporo volivcev, prav takšno stranko vabi v skupen nastop na volitvah? Ali po številnih javnih nastopih obeh predsednikov v resnici ne poznamo vseh ozadij zgodbe? Več o tem v zadnji letošnji epizodi, v kateri se poslovimo tudi od soavtorja Umetnosti možnega Aleša Kocjana, ki ima tudi zadnje sporočilo zvestim poslušalcem. Pa srečno!

Prvič Prijateljstvo in stene - Slovenske Konjice

Kakšna prijateljstva so med štirimi stenami razredov osnovnih šol in kako se razlikujejo od tistih v srednji? Kaj pa na izletu, koloniji ali izmenjavi? Med kakšne stene zapirajo algoritmi na družbenih medijih in zakaj ni ok, če je prijatelj klepetalni robot, ki ga poganja umetna inteligenca? Prvič prijateljstvo in stene smo posneli v Mladinskem centru Dravinjske doline, svoje izkušnje sta delila tudi Katarina Samobor in Rok Gumzej, priredbo skladbe Prvič so pripravili Babooni. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Uporaba nikotinskih izdelkov v mladostništvu povečuje tveganje za razvoj močne zasvojenosti in škodljivo vpliva na razvoj možganov, ki so pri mladih v intenzivni fazi razvoja. Prodaja tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, je prepovedana.

Več

Prva vrsta Timotej Kosovinc in Cristina Basili

Živo sta v oddaji nastopila kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc in violončelistka Cristina Basili.

Etnofonija Gwenifer Raymond: Last Night I Heard the Dog Star Bark

V nocojšnji Etnofoniji se bomo posvetili tretjemu albumu valižanske kitaristke Gwenifer Raymond z naslovom Last Night I Heard the Dog Star Bark. Raymondova s kitarskimi strunami vešče povezuje različne tradicije od angloameriškega folka in bluesa do indijskih rag.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi 08.02.2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Slovenski oktet - arhiv

Prvi četrtek v mesecu je čas, ko vam predstavljamo glasbo iz bogatega arhiva Radia Slovenija. In ker je mesec februar mesec kulture, vam tokrat predstavljamo moško vokalno zasedbo, ki od ustanovitve leta 1951 velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel - Slovenski oktet. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe, tokrat pa vam v posluh ponujamo arhivske posnetke iz različnih obdobij delovanja zasedbe. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

Januarja je minilo 39. let od smrti pesnika in pisatelja Gregorja Strniše, ki je napisal nekaj najlepših besedil za slovenske popevke in narodno zabavne skladbe,. Mnoge od njih so z leti postale zimzelene. Čeprav je Gregor Strniša začel pisati besedila za popevke izključno zaradi finančne stiske in o njih ni imel dobrega mnenja, jih je napisal preko 400. Njegov prijatelj ,skladatelj Jure Robežnik je o njemu nekoč dejal: " Strniša je pisanje popevk utemeljil, da je bilo točno na vižo, pa še fajn, lepo in logično. Slovensko popevko je dvignil na višjo raven."

41 stopinj vročine Baobab

V oddaji poslušamo skladbe: Horace Silver/Gil Evans: Sister Sadie – solisti trobentač Tomaž Gajšt, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla Bill Holman: Told you so – solista saksofonist (flavta) Lenart Krečič in pozavnist Klemen Repe Lenart Krečič/Tadej Tomšič: Baobab – solista saksofonist Lenart Krečič, pozavnist Emil Spruk Emil Spruk: Contradictions

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Napev-odsev 2025, 2. del

V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V drugem delu prireditve bomo prisluhnili: Kapelskim pubom iz Kulturnega društva Kapele, Maroltovkam iz Akademske folklorne skupine France Marolt, Vaškim pobom z Nušo in Zalo iz Kulturno prosvetnega društva Kovač Lija, Vuhred, Beročki iz Zavoda Herbija Prlekija in Maroltovskim godcem iz Akademske folklorne skupine France Marolt. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.

Etnofonija WÖR & Kongero: Songbooks Live

V nocojšnji Etnofoniji poslušamo koncertni album Songbooks Live, ki ga podpisujeta belgijska zasedba WÖR in švedski kvartet Kongero. Album prinaša nadvse uspelo mešanico starih flamskih pesmi iz 18. stoletja in tradicionalnih švedskih napevov ter tudi ščepec avtorskih skladb, nastalih prav za ta projekt.

Čestitke in pozdravi 01.02.2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Ljubljanski koncert Townesa Van Zandta

Nocoj v vaše zvočnike prihaja spomin na našega prezgodaj umrlega sodelavca Petra Barbariča, ki je med drugim delal tudi kot organizator koncertov. V Klubu K4, kjer je bil programski vodja, smo med drugim v njegovi produkciji posneli koncert kultnega ameriškega kantavtorja Townesa Van Zandt. Nocoj ga boste lahko slišal v celoti. Tudi Townes Van Zandt je žal že umrl, tako kot zvokovni mojster Januš Luznar, ki je na magnetofonski trak zapisal ta pomemben koncert. Več o glasbeniku Townesu Van Zandtu pa v napovedi koncerta. Tu si lahko ogledate tudi seznam pesmi in avtorjev s koncerta: Dollar Bill Blues Townes Van Zandt Blaze's Blues Townes Van Zandt Goin' Down To Memphis Townes Van Zandt Two Girls Townes Van Zandt Loretta Townes Van Zandt Katie Belle Blue Townes Van Zandt Tecumseh Valley Townes Van Zandt Dead Flowers Jagger/Richards You Are Not Needed Now Townes Van Zandt A Song For Townes Van Zandt Pancho & Lefty Townes Van Zandt Marie Townes Van Zandt Flying Shoes Townes Van Zandt To Live Is To Fly Townes Van Zandt The Ballad Of Ira Hayes Peter La Farge The Catfish Song Townes Van Zandt Waitin' Round To Die Townes Van Zandt If I Needed You Townes Van Zandt

Več

Lahko noč, otroci! Miškecovi so odšli na potovanje

Tudi počitnice lahko utrudijo … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Tončka Stanonik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Lahko noč, otroci! O barvici, ki je hotela plesati

Nocoj bomo pred spanjem še zaplesali, se zavrteli in zažareli oranžno! Pripoveduje: Marijana Brecelj. Napisala: Jasna Knez. Posneto v studiih Radia Slovenija 1990.

RIO radijska igra za otroke Miroslav Košuta: Štirje fantje muzikantje

Košuta je po motivih pravljice bratov Grimm spisal zgodbo o oslu, psu, mačku in petelinu, ki hrabro in domiselno uženejo nepridiprave razbojnike. Zvočno pravljico predvajamo tokrat v spomin Miroslavu Košuti. Režiser: Jože Vozny Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Osel – Jože Zupan Pes – Aleksander Valič Maček – Duša Počkaj Petelin – Jurij Souček Mlinar – Tone Homar Lovec – Tone Slodnjak 1. razbojnik – Boris Kralj 2. razbojnik – Janez Hočevar 3. razbojnik – Stane Sever Pripovedovalec – Rudi Kosmač Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1969.

Lahko noč, otroci! Tri znane pripovedujejo Jurij Souček, Duša Počkaj in Boris Kralj

Nocoj bomo slišali tri zgodbe: O Zlatu v Blatni vasi, Sneguljčici in Zlati ptički v interpretaciji igralcev Jurija Součka, Duše Počkaj in Borisa Kralja, za konec pa še uspavanko v izvedbi sopranistke Sonje Hočevar. Pripovedujejo: Jurij Souček, Duša Počkaj in Boris Kralj. Poje: Sonja Hočevar. Glasbena spremljava: Bojan Adamič, klavir. Avtor besedil: Oton Zupančič - Zlato v Blatni vasi, Sneguljčica, Zlata ptička. Oton Zupančič/Josip Pavčič: Uspavanka. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Hudo! Kdaj pa vas peče vest?

Kako vemo, kaj je prav in kaj ne, kdaj imamo mirno, kdaj slabo vest, kaj pomeni biti odgovoren? Z učenci novinarji z OŠ Trebnje bomo govorili o vesti in odgovornosti in izvedeli tudi, kaj o tem menijo tisti, ki so jih mladi na radijskih novinarskih delavnicah povabili pred mikrofon. To je bila med drugim tudi pisateljica in učiteljica Nejka Omahen Šikonja.

Huda muska Zvok, ki je pobarval mesta

Mesta imajo spomin; ne le v stavbah in ulicah, temveč tudi v zvokih, ki so v njih nekoč odmevali. Glasba, ki je nastala v določenem kraju, nosi s seboj sledi časa – spominov, ideologije, navdiha. Zvok kraja ni razglednica je dokument. Posnetek trenutka, ko so se ljudje, prostor in ideje srečali na pravi točki.

Hudo športni Blaž Brčon: hitrostni plezalec

Medtem ko je športno plezanje, najbrž tudi zaradi uspehov naših športnikov, v zadnjem obdobju predvsem Janje Garnbret, zelo znan in priljubljen šport, pa ne smemo pozabiti, da poznamo več vrst oz. disciplin plezanja. Ena izmed njih je tudi pri nas manj razširjeno hitrostno plezanje … O njem nam bo več povedal Blaž Brčon iz Športnega društva Šentlovrenc, sicer pa učenec OŠ Trebnje.

Zakajček Kako naredimo pico?

S pomočjo naših sogovornikov, strokovnjakov, smo med drugim v naši rubriki Zakajček izvedeli že, kako nastane sneg, kaj je črna luknja, zakaj je človeška kri rdeča in kako dihajo ribe - vse odgovore najdete na našem Podkastu Zakajček – no, danes pa se bomo v naslednjih minutah zavrteli po kuhinji in pripravili pico ter izvedeli, od kod ta jed prihaja in kako pico pripravimo. Prisluhnimo Tadeji Bizilj in njenim sogovornikom …

Radijski ringaraja Od Alje do Žana na OŠ Kolezija

"Od Alje do Žana" ni le ime, je simbol vseh črk abecede in vseh otrok, ki jih predstavlja. Vsaka Alja, vsak Žan in vsak, ki stoji med njima, ima svojo zgodbo, svoj glas in svoje sanje. V okviru projekta Od A do Ž so na ljubljanski Osnovni šoli Kolezija ustvarjalno oblikovali vrednote, ki nas povezujejo. Po pogovoru o treh izbranih vrednotah - pripadnost, pravičnost, empatija - so šolarji tudi likovno ustvarjali. Tretješolci so risali empatijo.

Lahko noč, otroci! Pesnik in žabica

Srečo moramo iskati doma … Pripoveduje: Branko Šturbej. Napisala: Metka Cotič Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Lahko noč, otroci! Laž in njen ženin

Ker Laž nima več veljave, si omisli moža Prilažiča … Pripoveduje: Frane Milčinski - Ježek Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1988.

Več

Naše poti Rogašovci kot zgled urejenega sobivanja z romsko skupnostjo

Nocoj nadaljujemo zgodbo vladnega pilotnega projekta vzorčnih naselij. Prejšnji teden smo se odpravili v občino Rogašovci, ki je bila kot edina pomurska občina v prvi fazi povabljena na sestanek na vlado. O kulturi in športu so razpravljali na okrogli mizi v Murski Soboti, opozorili so, da je za večje udejstvovanje mladih potrebna predvsem infrastruktura. Društvo Fršlus pa je pripravilo šest animiranih videov za učenje prekmurske romščine.

Sotočja "Zavedati se moramo, da se prihodnost ne zgodi sama od sebe"

Rojaki onstran meje kulturni praznik praznujejo ves mesec. Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so se na osrednji slovesnosti Francetu Prešernu, slovenski kulturi in Borisu Pahorju poklonili s praizvedbo kantate Patricka Quaggiata Grmada v pristanu. Februar je tudi mesec vpisov in zanima nas, kakšni so vpisni pogoji na dvojezičnih srednjih šolah na avstrijskem Koroškem, kjer znanje nabira veliko dijakov iz Slovenije. Naš sogovornik je tudi glavni urednik slovenskega programa avstrijske javne RTV Marijan Velik, dolgoletni predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, ponosen tudi na uspehe slovenskih športnikov. Porabski Slovenec Alojz Hanžek, letošnji dobitnik najvišjega priznanja, ki ga Madžarska podeljuje za delovanje v korist narodnih skupnosti, pa je prepričan, da se jezik in identiteta ohranjata skozi vsakdanje življenje, običaje in delo v skupnosti. Kaj vse počne? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Vito Oražem: "Dom je najbrž tam, kjer te ni"

Tokratno oddajo Slovencem po svetu posvečamo portretu rojaka, ki je leta 1978 pri devetnajstih letih odšel v Nemčijo, svojo ustvarjalno in poklicno pot pa posvetil fotografiji, videu, multimediji, holografiji, eksperimentalnim filmom in oblikovanju ter pri tem ustvaril izjemno uspešno kariero pri znamenitem Red Dotu v Essnu. Vito Oražem v vseh teh desetletjih življenja v tujini aktivno goji vezi z domačim Kočevjem, kjer so mu leta 2015 podelili Deklico s piščalko, najvišje občinsko priznanje za doprinos na področju kulture in umetnosti. Pred mikrofon ga je povabila Mojca Delač.

Sotočja Marijan Velik: Nikoli ne veš, kaj bi bilo, če bi se namesto za radio odločil za poklicno igranje nogometa

Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF.

Sami naši Melida Travančić o poeziji in umetnosti, Marko Louis o glasbi in odru ter Tramvaj Poželenje – brezčasna gledališka refleksija sodobnega sveta

V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Melidi Travančić, pesnici iz Bosne in Hercegovine, ki razmišlja o vlogi poezije danes, o umetnosti kot prostoru svobode in o tem, kako družbena resničnost vpliva na ustvarjalni proces. Spoznali bomo glasbenika Marka Louisa, ki se po daljšem premoru vrača na ljubljanski oder. Za konec pa o gledališki klasiki Tramvaj Poželenje, ki v okviru festivala Ruta, ki povezuje gledališča nekdanje Jugoslavije, znova odpira vprašanja iluzij, moči, odgovornosti in odnosov, s katerimi se kot družba še vedno spoprijemamo.

Naše poti Pilotni projekt romskih naselij se začenja

Vlada začenja pilotni projekt celostnega urejanja romskih naselij, v katerega se v prvi fazi vključujejo štiri občine. Tri z jugovzhoda in ena iz Pomurja. Prva konkretna poteza države iz naslova pilotnih romskih naselij bo urejanje naselja Kirinov Grm v občini Krško. V oddaji poročamo tudi z uvodnega dogodka Siforoma 7 vladnega urada za narodnosti, na katerem so predvsem Romi izpostavili, da če in ko govorimo o posameznih primerih zgodnjih in prisilnih porok, tega ne smemo posploševati. Pred slabim mesecem dni ste poslušalci izbrali tudi skladbo leta 2025, z lovoriko se je okitil Mišo Kontrec, ki smo ga pred nekaj dnevi tudi obiskali. Čas pa bo še za novo mesečno glasovanje. V domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter skladbo Gipsy Soul zasedbe Aritmija. V tujem delu pa skladbo Bašavel Jana Bendiga in Gipsy Kubo ter skladbo Swing – Romani Machina zasedbe Terne Čhave.

Sotočja Od Milana prek Celovca in Monoštra do Zagreba - priložnosti in izzivov ne manjka

Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? Gostimo Tischlerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi. Kakašne so rešitve? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Predsednik VTISa Žan Dapčevič: “Več kot 3000 članov društva je velika dodana vrednost za Slovenijo!”

Na Zimski šoli slovenskega jezika v Ljubljani smo ujeli utrip med udeleženci z vsega sveta. Z Evo Marijo Puc, glasbenico slovenskih korenin, ki bo na Evroviziji zastopala Luksemburg, smo se pogovarjali o vezeh s Slovenijo; z novim predsednikom Društva v tujini izobraženih Slovencev Žanom Dapčevičem pa o kroženju znanja in smernicah delovanja društva VTIS v novem mandatu.

Sami naši Peter Korchnak o Jugoslaviji, Ivo Andrić v novem slovenskem prevodu in Kristina Nikolovska o prihodnosti robotike

V oddaji Sami naši bomo prisluhnili avtorju podkasta Remembering Yugoslavia/Spomin na Jugoslavijo, ki prek osebnih zgodb, zgodovine in spominov raziskuje dediščino nekdanje Jugoslavije ter razmišlja o nostalgiji, identiteti in solidarnosti. Znova bomo odkrili klasika svetovne književnosti, Iva Andrića, v novem slovenskem prevodu, ki njegovim zgodbam daje svež jezik in odpira prostor novim bralcem. Za konec pa bomo spoznali raziskovalko robotike, ki preučuje odnos med človekom in robotom ter raziskuje, kako lahko tehnologija postane bolj človeška in bližje našemu vsakdanu.

Naše poti Prve izvršbe na denarno socialno pomoč

Finančna uprava Republike Slovenije bo nadaljevala izvršbe na denarno socialno pomoč dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve, kar jim dovoljuje Šutarjev zakon. Furs je v letošnjem letu do zdaj izdal izvršbe 1085 dolžnikom. Ljudska univerza Lendava je prva dobitnica evropske nagrade za inovativnost na področju izobraževanja odraslih. Nagrado je prejela za program, ki je bil namenjen romski skupnosti. Kot veleva tradicija, bo čas še za novo rubriko romskega jezika.

Slovencem po svetu Zgodbi igralke iz Amerike in robotika s Portugalske ter slovenska kulturna dejavnost v Sarajevu

V oddaji se z gosti podajamo v Združene države Amerike, na Portugalsko in v osrčje Bosne in Hercegovine. Svojo karierno pot čez lužo in delček življenja in dela v New Yorku odstira mlada slovenska igralka Tjaša Ferme. S Portugalske se je oglasil robotik in razvojnik programske opreme za samovozeča vozila dr. Dejan Pangerčič, predsednica društva Cankar Verica Đindo pa predstavlja kulturno dejavnost slovenskih rojakov v Sarajevu.

Več

Dogodki in odmevi Vladni obisk na Gorenjskem v znamenju infrastrukturnih projektov

Vlada je danes na obisku na Gorenjskem, v ospredju so infrastrukturni projekti - za nov priključek na gorenjski avtocesti so dovoljenja pridobljena. Šolniki pa se veselijo nove srednje šole Jesenice, ki je za zdaj največja naložba v srednje šolstvo v državi. Drugi poudarki oddaje: NATO naj bi bil nezadovoljen s prispevkom Slovenije za obrambo, delegacija zavezništva pri nas pregleduje napredek Maribor in Ljubljana potrdila prijavo na razpis za sežigalnico odpadkov Nova prevara s kriptovalutami, oškodovanec ostal brez 80 tisoč evrov

Prva vrsta Timotej Kosovinc in Cristina Basili

Živo sta v oddaji nastopila kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc in violončelistka Cristina Basili.

Novice Radia Slovenija Novice ob 14h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Po Sloveniji Manj razdeljene prehranske pomoči, a ne tudi manj stisk ljudi

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vendarle se začenja reševanje problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov v mariborskem naselju Studenci. - Občina Ribnica s spremembami prostorskega načrta omogoča nadaljnji razvoj. Kaj bo z legalizacijo romskih naselij? - Čez teden dni se izteče rok za zamenjavo poškodovane strehe na osnovni šoli Dŕska, dela pa se sploh še niso začela. - Končana energetska prenova ljutomerske gimnazije.

Danes do 13:00 V ospredju vladnega obiska na Gorenjskem so infrastrukturni projekti

Na današnjem vladnem obisku na Gorenjskem so v ospredju infrastrukturni projekti. Po besedah pristojne ministrice Alenke Bratušek so se med drugim seznanili s prostorskim umeščanjem avtocestnega priključka Kranj-sever. Pozornost namenjajo tudi sanaciji po ujmah. Drugi poudarki oddaje: - Odprli zadrževalnik za večjo poplavno varnost Železnikov. - Stanje na področju korupcije v Sloveniji se je lani poslabšalo. - Evropski obrambni komisar Kubilius pozval k vzpostavitvi evropske obrambne unije.

Studio ob 17.00 Razširjena Unija pravi odgovor na geostrateške izzive?

Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka; Matej Tonin, Evropska ljudska stranka; Marjan Šarec, Renew Europe; Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov; dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Aktualna tema Šport ali gladiatorstvo?

Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Na današnji dan 10. februar 2026

Z olimpijskih iger – na Goli otok, urednica prvega slovenskega ženskega časopisa, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji

Ob osmih Mirjam Milharčič Hladnik: Od kod ideja, da so migranti kakršenkoli problem?

Pred dnevi objavljena raziskava Eurobarometer je pokazala, da v Sloveniji vlada precejšen strah pred nenadzorovanimi migracijami. Glede tega je zelo zaskrbljenih kar 62 odstotkov vprašanih. Na čem je osnovan ta strah, če podatki kažejo, da se zadnji dve leti število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje, po številu prosilcev za azil pa smo na repu Evropske unije? In česa nismo naredili, da so migracije - ne glede na številke - že dolgo tako vroča politična tema? Gostja Ob osmih je sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik.

Svetovalni servis Komunikacija v partnerskem odnosu

»V delu s pari opažam, da partnerski odnosi ne potrebujejo samo manj konflikta, temveč predvsem več kakovostnega stika,« pravi gostja torkovega Svetovalnega servisa Nada Mirnik, zakonska in družinska terapevtka ter psihoterapevtka. V oddaji bomo govorili o izzivih v komunikaciji med partnerji. Recimo pogovor, v katerem eden vedno govori več, drugi pa predvsem posluša in čaka na svoj trenutek, pogosto ne vodi v povezanost, temveč v frustracijo.