Prvaki tedna Gašper Andrinek: Prihajajo generacije, ki bodo postavile nove temelje slovenskega novinarstva

V petek, 14. novembra, se je začel 14. festival Forward/ Naprej, ki ga organizira Društvo novinarjev Slovenije. Odvil se bo v treh mestih, po Mariboru se prihajajoči konec tedna festival seli v Novo Gorico, zaključil se bo v Ljubljani, 28. novembra, tudi s podelitvijo novinarskih magrad Čuvaj. Letos smo dobili Evropski akt o svobodi medijev, v začetku septembra je bil v DZ sprejet novi Zakon o medijih. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek, ki pravi, da smo novinarji premalo samokritični. Prehodil je pot od lokalnega časopisa do Vala 202, raje kot v zavetju studia je na terenu, med ljudmi, tudi tam kjer se pišejo nevarne zgodbe. V vrtincu globalnih dogodkov ga vedno najbolj zanimajo perspektiva in usode malih ljudi. Gašper je izkusil staro in mnogokrat empirično preverjeno pravilo: Enkrat radijec, vedno radijec. A tega ne obžaluje. Mikrofon zaradi poklicno-življenjske deformacije vzame praktično kamorkoli. Ko je treba odpreti ventil, gre v naravo, teče ali pa si privošči dobro partijo košarke.

Aktualna tema Al Di Meola: "Med koncerti s triem vsak dan vadimo tudi na turneji"

V soboto, 22. novembra, bo v Sloveniji nastopil eden največjih sodobnih kitaristov, Al Di Meola. Di Meola je svojo glasbeno kariero začel v kultni zasedbi Return to Forever s Chickom Coreo, Stanleyjem Clarkom in Lennyjem Whitom. Pridružil se ji je pri rosnih devetnajstih in z njo igral med letoma 1974 in 1976. Pozneje so sodelovali še v letih 1983 in 2008, vmes pa je pisal zgodovino še s slavnim akustičnim kitarskim triem skupaj z virtuozoma Johnom McLaughlinom in Pacom de Lucío ter triem Rite of Strings, v katerem sta igrala še basist Stanley Clark in violinist Jean-Luc Ponty. Bogata kariera mu je prinesla priznanja kritikov, štiri zlate in dva platinasta albuma ter več kot šest milijonov prodanih plošč, številne nominacije in nagrade grammy, med drugim pa tudi častni doktorat univerze Berklee in nagrado BBC za življenjsko delo. Revija Guitar Player Magazine ga je uvrstila v svojo prestižno Galerijo velikih. Al Di Meola v Cankarjevem domu nastopa s svojim akustičnim triem.

Med štirimi stenami Katarina Keček: "Zaradi izbrisa sem čez noč ostala brez staršev, brez doma in brez strehe nad glavo"

Katarina Keček, znana novinarka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica je bila na začetku 90. let izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Takrat je bila stara 20 let in je bila študentka prvega letnika novinarstva. Čez noč je izgubila vse, tudi streho nad glavo. Postala je brezdomka in se v letih, ki so sledila, borila za golo preživetje. Izbris je povzročil nepredstavljive posledice, nepopravljivo škodo in veliko osebno travmo, ki je zaznamovala njeno življenje. Po več kot tridesetih letih je Katarina Keček napisala knjigo z naslovom Okupatorjeva hči, kjer opisuje svojo osebno zgodbo izbrisane, ko je skupaj s 25.670 prebivalci ostala brez državljanstva in brez identitete. V oddaji Med štirimi stenami je spregovorila o svoji osebni izkušnji izbrisa, tega zgodovinskega dogodka, ki ostaja ena izmed največjih in najhujših kršitev človekovih pravic v zgodovini Slovenije. Katarino Keček je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Eppur si muove - In vendar se vrti Hrvaška bi gradila svojo jedrsko elektrarno

Na Hrvaškem vse glasneje govorijo o možnosti gradnje jedrske elektrarne na svojem ozemlju. Pripravljajo zakonodajni okvir, študijo in analizo mogočih lokacij, oblikujejo se predlogi, kakšna nuklearka bi bila za Hrvaško najboljša. Gospodarski minister Ante Šušnjar ne skriva želje, da bi Hrvaška rada sodelovala tudi pri gradnji drugega bloka krške nuklearke, vendar le kot enakopravna partnerica. O možnostih gradnje jedrske elektrarne na Hrvaškem in zamislih, kakšna naj bi ta bila, v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.

Lahko noč, otroci! Pujskov čokoladni dan

Pujsek Čokoladek ima nadvse rad čokolado … Pripoveduje: Damjana Černe. Napisal: Mick Inkpen. Prevedel: Tomaž Smerduč. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Prvi Pravila za izrabo programskega časa pred zakonodajnim referendumom

RTV Slovenija objavlja pravila za izrabo programskega časa za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Prvaki tedna Gašper Andrinek: Prihajajo generacije, ki bodo postavile nove temelje slovenskega novinarstva

V petek, 14. novembra, se je začel 14. festival Forward/ Naprej, ki ga organizira Društvo novinarjev Slovenije. Odvil se bo v treh mestih, po Mariboru se prihajajoči konec tedna festival seli v Novo Gorico, zaključil se bo v Ljubljani, 28. novembra, tudi s podelitvijo novinarskih magrad Čuvaj. Letos smo dobili Evropski akt o svobodi medijev, v začetku septembra je bil v DZ sprejet novi Zakon o medijih. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek, ki pravi, da smo novinarji premalo samokritični. Prehodil je pot od lokalnega časopisa do Vala 202, raje kot v zavetju studia je na terenu, med ljudmi, tudi tam kjer se pišejo nevarne zgodbe. V vrtincu globalnih dogodkov ga vedno najbolj zanimajo perspektiva in usode malih ljudi. Gašper je izkusil staro in mnogokrat empirično preverjeno pravilo: Enkrat radijec, vedno radijec. A tega ne obžaluje. Mikrofon zaradi poklicno-življenjske deformacije vzame praktično kamorkoli. Ko je treba odpreti ventil, gre v naravo, teče ali pa si privošči dobro partijo košarke.

Klicna koda Sueški prekop- ponos Egipta, ki je utiral pot pomorskim zakonom

17. novembra leta 1869 je bil odprt Sueški prekop, ki ostaja ena najpomembnejših prometnih povezav na svetu. V Iranu ženske pridobivajo nove pravice, oblast popušča, odslej lahko vozijo motorje, veliko deklet nosi tudi klobuke namesto rut. V senci Gaze se stopnjuje nasilje na Zahodnem bregu.

naPOTki »Jeklarska dediščina nosi v sebi velik ustvarjalni potencial«

V 22. sezoni oddaje naPotki raziskujemo slovenska zgodovinska mesta. V prejšnjih nedeljah smo se potepali po Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, tokrat pa nas je pot odpeljala v »srce« Koroške. Čisto prvič v zgodovini oddaje smo se ustavili na Ravnah na Koroškem. Največje mesto te pokrajine skriva marsikateri zanimiv zgodovinski biser. Izhodišče kulturnega turizma v občini je nedavno obnovljeno poslopje Stare železarne, ki je bila tudi osrednja točka našega obiska. Tam smo se srečali s Sašo Jelen, vodjo turizma pri Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, zgodovinarko dr. Karlo Oder in umetnostno zgodovinarko Aleksandro Čas iz Koroškega pokrajinskega muzeja. V kovaški delavnici pa nas je sprejel mojster Tilen Šumah. Kako je železarstvo oblikovalo mesto in o čem nam danes pripovedujejo monumentalne skulpture Forme vive, je zanimalo Niko Vrabec.

Jutro "Dober šanson ujame sporočila za današnje in prihodnje čase"

16. november ob 20. uri postavlja piko na i letošnjemu Festivalu slovenskega šansona. Je najlepši že napisan? Katere nagrade bodo podelili? Kaj se zrcali v odsevu besedil? Kako potekajo zadnje priprave na sklepni dogodek? O vsem tem v pogovoru z glasbenim urednikom in urednikom Festivala, Andrejem Prezljem. V Jutro ga je povabila Mojca Delač.

KiKs "Ne gre za napako, pač pa za neprimerno navado"

Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogovornik: Marko Janša, lektor in učitelj slovenskega jezika.

Lokalni junak Amra Čaplja

Tokratno Lokalno junakinjo je usoda vojne iz Bosne in Hercegovine kot šestletno deklico pripeljala v Maribor. Danes je Amra Čaplja nepogrešljiva medicinska sestra, ki se iz dneva v dan srečuje z ljudmi, ki v stiski ne morejo drugam kot v ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.

Radiosfera "Naj se vsako življenje začne brez alkohola"

Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.

Svetovalni servis Svetovni dan sladkorne bolezni

Čezmerna žeja in uriniranje, zamegljen vid, nenamerno hujšanje, pomanjkanje energije, bolezni dlesni … Vse to so lahko znaki sladkorne bolezni. V petek, na svetovni dan te epidemije tretjega tisočletja, bomo v Svetovalnem servisu gostili diabetologinjo dr. Jelko Zaletel, dr. med. Govorili bomo tako o prvih znakih bolezni kot o spopadanju z njo ter o spremembi življenjskega sloga, ki je največkrat neizogibna.

Jutranja vremenska fronta Vsako desetletje 8-9% tanjša snežna odeja

Meteorologi že več desetletij med drugim merijo tudi višino snežne odeje, na podlagi izmerjenih podatkov pa lahko pripravljajo raznorazne statistične podatke. Gregor Vertačnik, klimatolog z ARSO in tokratni sogovornik, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti tako pove, da imamo vsako desetletje za 8-9% nižjo snežno odejo, trajanje pa je nižje za približno 5%. Večinoma je ta upad povezan z dejstvom, da se je dvignila temperatura zraka, velik del pa prispeva tudi pomanjkanje padavin v visokogorju.

Petek brez pravila "Lepa fasada"

Grafiti so dobrodošla oblika izražanja, a le, če ne posegajo v tujo lastnino in niso »napojeni« s sovražno ali nestrpno konotacijo. V Mestni občini Ljubljana obstajajo posebne (legalne) lokacije, kjer je grafitiranje dovoljeno, njihov namen pa je usmerjanje ustvarjalnosti v javno sprejemljiv prostor in preprečevanje popisovanja fasad. A ko do slednjega pride, na pomoč pokličejo sogovornika v tokratnem Petku brez pravila.

Svetovalni servis Preoblikovanje Vzajemne

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna se je po ukinitvi prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja preoblikovala v delniško družbo. Proces statusnega preoblikovanja je zajel več kot 832.000 upravičencev. Kako lahko posameznik ugotovi, ali je upravičen do deleža? Kakšen rok je določen za posredovanje podatkov, potrebnih za izplačilo? Kako se opravi prenos delnic Vzajemne med družinskimi člani? Kako je z dedovanjem deleža Vzajemne? Ali je izplačilo deleža podvrženo plačilu dohodnine? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo Andrej Šercer, vodja oddelka za skladnost pri zavarovalnici Vzajemna. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.

Več

Zrcalo dneva Šutarjev zakon podpira večina parlamentarnih strank

Poslanke in poslanci na izredni seji obravnavajo zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, ki naj bi imel - kot kaže - skoraj toliko amandmajev, kot ima členov. Po prekinitvah parlamentarci zdaj nadaljujejo razpravo o zakonu, ki ga spremljajo številne kritike stroke. Med drugim predvideva širitev pooblastil policije, spremembe kazenske politike ter posege na področje omejevanja socialnih pravic. Zakon bo predvidoma potrjen v zgodnjih jutranjih urah, podpira ga večina parlamentarnih strank.

Radijski dnevnik Poslanci o tako imenovanem Šutarjevem zakonu, s katerim vlada odgovarja na razmere na jugovzhodu države

Poslanci državnega zbora so začeli razpravo o tako imenovanem Šutarjevem zakonu, s katerim vlada odgovarja na zahteve po izboljšanju varnosti na jugovzhodu države. Po številnih kritikah je skozi sito pristojnega odbora je prišel s številnimi popravki, pričakovati pa je, da bodo sledili še novi. Zakon je v imenu vlade predstavil notranji minister v odstopu Boštjan Poklukar. Drugi popudarki oddaje: - V Goriških Brdih po deževju in plazovih štiri naselja in zaselki povsem odrezani od sveta - Ljubljanski mestni svetniki razpravljajo o podražitvi parkirnin in novi nočni tarifi - Hamas zavrača možnost prisotnosti tujih vojakov v Gazi

Studio ob 17.00 O duševnih stiskah, ki naraščajo, in iskanju pomoči

Duševnih stisk je vse več – tako med mladimi kot odraslimi. V času, ko se od ljudi pričakuje, da bodo močni, uspešni in odporni, se mnogi zlomijo pod težo vsakdana. Svoje prispeva tudi negotovost, v kateri živimo. Kaj poglablja duševne stiske, kako jih prepoznati in pravočasno pomagati? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gre za ponovitev oddaje. Gostje: dr. Lilijana Šprah, psihologinja, ZRC SAZU; Patrik Senica, psiholog, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Matic Novak, vodja Inštituta za razvoj potencialov ADHD Modri junaki.

Dogodki in odmevi Po nalivih in plazovih na Kanalskem in v Brdih neprevoznih več cest. V Bračanu, tik za mejo, pogrešajo dva človeka.

Nalivi in plazovi so v Goriških Brdih povzročili ogromno škodo, tudi na cestah: prebivalci Kožbane so odrezani od preostalih povezav. Tik za mejo, v Bračanu v Furlaniji Julijski krajini, po plazu iščejo moškega in žensko; iz vasi Vrša zaradi obsežnih poplav pospešeno umikajo prebivalce. Drugi poudarki oddaje: - Poslanci bodo to popoldne na izredni seji pretresali predlog Šutarjevega zakona s številnimi dopolnili. - Slovenija bo končala leto z eno-odstotno gospodarsko rastjo, napoveduje Evropska komisija, ki je prepolovila dozdajšnje napovedi. - Se bo Unija za dodatno pomoč Ukrajini zadolžila kot celota, se bodo zadolžile posamične članice ali pa bodo skupaj posegle po zamrznjenem ruskem premoženju?

Po Sloveniji Vse več županov predlaga, naj plačevanje vrtcev prevzame država

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Postojni so pripravili Strategijo starosti prijazne občine v prihodnjih 10-ih letih. - V Radovljici težnje za čimprejšnji začetek graditve dislocirane enote doma za starejše v Kamni Gorici - Učence na Osnovni šoli Artiče v času graditve nadomestne šole čaka selitev na več lokacij. - Z okroglo mizo se v Kopru začenja prvi Festival ustvarjalnih zgodb.

Danes do 13:00 Poslanci popoldne o Šutarjevem zakonu

Državni zbor bo na izredni seji obravnaval tako imenovani Šutarjev zakon za zagotavljanje javne varnosti. Po napadu v Novem mestu, zaradi katerega je nastal zakon, sta odstopila pravosodna ministrica Andreja Katič in notranji minister Boštjan Poklukar. Kandidata za njuna naslednika Andreja Kokalj in Branko Zlobko sta dopoldne dobila zadostno podporo na pristojnih parlamentarnih odborih. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisija znižala napoved gospodarske rasti Sloveniji za letos. - Zelenski napovedal nakup 100 francoskih bojnih letal. - Nov primer vandalizma na Slovenskih železnicah.

Aktualna tema Al Di Meola: "Med koncerti s triem vsak dan vadimo tudi na turneji"

V soboto, 22. novembra, bo v Sloveniji nastopil eden največjih sodobnih kitaristov, Al Di Meola. Di Meola je svojo glasbeno kariero začel v kultni zasedbi Return to Forever s Chickom Coreo, Stanleyjem Clarkom in Lennyjem Whitom. Pridružil se ji je pri rosnih devetnajstih in z njo igral med letoma 1974 in 1976. Pozneje so sodelovali še v letih 1983 in 2008, vmes pa je pisal zgodovino še s slavnim akustičnim kitarskim triem skupaj z virtuozoma Johnom McLaughlinom in Pacom de Lucío ter triem Rite of Strings, v katerem sta igrala še basist Stanley Clark in violinist Jean-Luc Ponty. Bogata kariera mu je prinesla priznanja kritikov, štiri zlate in dva platinasta albuma ter več kot šest milijonov prodanih plošč, številne nominacije in nagrade grammy, med drugim pa tudi častni doktorat univerze Berklee in nagrado BBC za življenjsko delo. Revija Guitar Player Magazine ga je uvrstila v svojo prestižno Galerijo velikih. Al Di Meola v Cankarjevem domu nastopa s svojim akustičnim triem.

Aktualna tema Tovarna umetne inteligence

Slovenska tovarna umetne inteligence predstavlja nacionalno pobudo in del evropskega programa, ki jo vodi skupno podjetje EuroHPC. Cilj pobude je vzpostavitev ekosistema za umetno inteligenco z uporabo visokozmogljivih računalniških virov, ki bo povezal podjetja z javnim sektorjem in raziskovalnimi centri znanja. Jan Jona Javoršek iz Centra za mrežno infrastrukturo - Institut Jožef Stefan je predstavil program dogodka - 1. odprti dan za gospodarstvo – Slovenska tovarna umetne inteligence.

Jutranja kronika Poslanke in poslanci danes o Šutarjevem zakonu

Državni zbor bo na izredni seji obravnaval predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Šutarjev zakon je pristojni parlamentarni odbor v petek dopolnil in mu pritrdil. Še pred tem se bosta na matičnih odborih predstavila kandidat za novega notranjega ministra Branko Zlobko in kandidatka za novo pravosodno ministrico Andreja Kokalj. Drugi poudarki oddaje: - Največjo podporo pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami ima SDS z 21,4 odstotka, sledi Gibanje Svoboda s 16,7 odstotka, kaže raziskava Mediane za našo televizijo. - Vstopamo v drugi teden podnebne konference Združenih narodov, na kateri so vse bolj v ospredju ukrepi prilagajanja na posledice in omejitev nadaljnje rasti temperatur. - V okviru tedna slovenske hrane, ki se začenja danes, predstavniki čebelarjev in kmetov na vlakih razdeljujejo slovenski med in jabolka.

Jutranja kronika Državni zbor danes o tako imenovanem Šutarjevem zakonu

Poslanke in poslanci bodo danes z vprašanji predsedniku vlade in ministrom začeli redno sejo, nato pa se bodo na izredni lotili zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki je v petek prestal obravnavo na matičnem odboru. Koalicija se je na številne kritike odzvala z dopolnili na kar 29 od 33 členov predloga zakona. V oddaji tudi o tem: - V Belému v Braziliji se bo nadaljevala podnebna konferenca - Danes se začenja Teden slovenske hrane - V občini Žetale v Halozah v nedeljo tudi županske volitve

Zrcalo dneva Zelenski začel turnejo po Evropi: v Grčiji podpisal sporazum o uvozu zemeljskega plina

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z obiskom Grčije začel turnejo po Evropi. V Atenah je podpisal sporazum o dobavi ameriškega zemeljskega plina, ki jim bo pomagal premostiti zimo v luči ruskih napadov na energetsko infrastrukturo.

Več

Srce bije za posel Dušan Olaj, Duol

Gost 38. epizode podkasta Srce bije za posel je Dušan Olaj lastnik in direktor podjetja Duol. Podjetje, ki pod kupole postavlja športne dvorane in raziskovalne module, danes deluje na trgih, kjer je tehnološka nepredvidljivost del vsakdana. Vizijo premikanja v neznano gost opiše z metaforo: »Naše podjetje bi lahko igralo v filmu, kjer osvajajo Divji zahod. Mi smo kot vozovi, ki gredo v neznano in bodo tam ustvarili pogoje za začetek nove civilizacije.« V pogovoru razkrije, kako ta miselnost oblikuje Duolovo globalno strategijo in njegovo osebno razumevanje odgovornosti do prihodnjih generacij.

Prvič Prijateljstvo in pravila - Črnomelj

Kakšna so pravila dobrega prijateljstva? So napisana ali samoumevna in kaj se zgodi, če jih kdo prekrši? Kaj pa, če v prijateljstvu preskoči iskrica privlačnosti? Se vname ali jo je treba pogasiti? O prijateljstvu in pravilih smo se pogovarjali v Črnomlju, kjer nas je gostil Mladinski center BIT, svoje izkušnje je delil tudi igralec Klemen Janežič, priredbo skladbe Prvič so pripravili Dionizi, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. "Ni treba, da smo vsi prijatelji, bo pa svet lepši, če bomo ljudje med sabo prijazni in spoštljivi."

Prvič Prijateljstvo in groza - Krško

Kaj vse groznega se lahko zgodi v času odraščanja in kakšno vlogo imajo takrat prijateljice in prijatelji? O »friendzonanju«, »prcanju«, zasmehovanju, izločanju, ustrahovanju in nasilju so mladi govorili na dogodku in snemanju podkasta Prvič prijateljstvo v Mladinskem centru ZMŠ Krško. Svoje izkušnje sta delila tudi glasbenik Tomislav Jovanović - Tokac in svetovalna delavka Mateja Bračič, priredbo skladbe Prvič sta pripravil Tia in Hana, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Prvič Prijateljstvo in BFF - Idrija

Kaj pomeni kratica BFF, jo mladi danes še uporabljajo in kdo so njihove najboljše prijateljice in prijatelji? Na ta vprašanja so odgovorili na dogodku in snemanju podkasta Prvič prijateljstvo v Mladinskem centru Idrija. Svoje izkušnje so delili tudi člani skupine Jet Black Diamonds, priredbo skladbe Prvič so pripravile punce iz banda Propz. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

ApolloLajka Afrika ima vse več idej, kje vse pridejo satelitski podatki prav – Matjaž Ivačič, GeoCodis

Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.

Prvič Prijateljstvo in zabava - Kamnik

Zabava je tam, kjer so prijatelji. Kaj pa takrat najraje počnejo in kje se najraje družijo? To so razložili mladi na dogodku in snemanju podkasta, ki smo ga 11. oktobra 2025 organizirali skupaj z Mladinskim centrom Kotlovnica v Kamniku. Svoje izkušnje sta delila tudi Žan Papič in Alenka Marinič, priredbo skladbe Prvič so pripravili Before Time, dogodek sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Na dogodku smo se kot pravi prijatelji pogovarjali v pogovornem jeziku in narečjih ter se veliko smejali. Spominjali pa smo se tudi manj prijetnih plati zabav, zato še tale informacija in opozzorilo. Alkohol je najbolj razširjena in najbolj uporabljena psihoaktivna snov v našem kulturnem okolju. Posledično povzroča največ ekonomskih, socialnih in zdravstvenih posledic. Vsako pitje alkohola je tvegano, varna meja pitja ne obstaja.

Umetnost možnega Zgodba, ki je pretresla politiko - Katja Šeruga (N1 Slovenija)

Spletni portal N1 je pred dobrim tednom objavil novinarsko zgodbo o ovadbi zoper poslanca socialnih demokratov Janija Prednika zaradi (domnevnega) psihičnega in fizičnega nasilja nad takratno partnerico. Le nekaj ur pozneje je poslanec odstopil. V poplavi afer in »afer« ima ta zgodba posebno mesto, predvsem zato, ker temelji na dobrem novinarskem delu. Gostja, odgovorna urednica N1, v tokratni epizodi pove, kako so pripravljali članek, koliko ur so se pogovarjali z vpletenimi in s kakšnimi dilemami so se soočali. Seveda pa govorimo tudi o posledicah in o razmerju političnih sil dober mesec pred referendumom in slabe pol leta pred volitvami. S kom bo po volitvah sodeloval Prebilič in s kom Logar? Ali oba res računata na možnost prihodnje vlade brez Janše in Goloba? Zakaj bo tokrat na volitvah odločala predvsem udeležba? In zakaj tokrat politiki govorijo predvsem o tem, s kom po volitvah nikakor ne bi sodelovali? Ali lahko božičnica in brezplačne vinjete vrnejo vladi izgubljeno podporo in zaupanje? Zakaj je dolgotrajna oskrba lahko usodna politična past? Tokrat zaradi opravičene odsotnosti Aleša, ki celi poškodbo po padcu s kolesa, s Katjo klepeta samo Tanja. Na poslušanje!

Prvič Prijateljstvo in pogum - Murska Sobota

Prvi dogodek v okviru RTV projekta Prvič prijateljstvo smo v sodelovanju z Mladinskim informativnim in kulturnim klubom Murska Sobota organizirali 30. septembra 2025. Z mladimi sta se o prijateljstvu in pogumu pogovarjali Neža Prah Seničar in Urška Henigman, svoje izkušnje sta delila glasbenika Lucija Selak iz Ansambla Saša Avsenika in Tine Matjašič iz benda Alo!Stari, priredbo skladbe Prvič pa so pripravili Ka te trga.

Prvič Prvič prijateljstvo

Projekt Prvič se nadaljuje, tokrat se z mladimi pogovarjamo o prijateljstvu.

Umetnost možnega Bitka za interpretacijo na polju (proti)korupcije – dr. Marinko Banjac (FDV) in Matej Grošelj (Večer)

V novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega se pogovarjamo o tem, kakšne politične posledice lahko sprožijo ugotovitve nadzornih institucij in organov pregona v zvezi s predsednikom vlade Robertom Golobom. Matej Grošelj, novinar in komentator Večera, razloži svojo tezo, da ima Golob in koalicija v mesecih pred volitvami okrog sebe čedalje večje »minsko polje«. Ne samo zaradi možnosti, da premiera doleti kazenski pregon in da KPK v končnem poročilu potrdi, da je kršil zakon o integriteti. Drugi gost, politolog Marinko Banjac, opozori, da so vse afere, ki so se znašle v kolesju pravosodja in KPK, stare že toliko, da je največji »udarni val« v javnosti že minil. Taktika Goloba in njegovega odvetnika bo zato očitno minimaliziranje obeh zgodb. Zanimivo je, da stranke niso pograbile novih ugotovitev – če jih bodo, se strinjata sogovornika – bodo politični kapitali skušali izkoristiti bolj na levi sredini kot v opoziciji. Vsi štirje de tokrat strinjamo, da Golob ne namerava odstopiti, zato s svojim odvetnikom bije boj za interpretacijo in skuša minimalizirati ugotovitve KPK, pri tem pa uporablja odvetnike nesprejemljive in nedopustne metode komuniciranja z medijih. Sicer pa – volitve bodo že čez pol leta in karte na desni so, kot kaže, že razdeljene. Na levi sredini pa se, kot običajno, že nakazuje spopad - za prestop parlamentarnega praga in za vodilno mesto na tem političnem polu.

Umetnost možnega Trije kongresi in še poroka – dr. Marko Hočevar (FDV), Luka Mlakar (N1 Slovenija)

Vaš mini javni servis za kontekstualizacijo političnega dogajanja je nazaj! V šesto sezono in drugo petletko se poganjamo v družbi politologa Marka Hočevarja in novinarskega kolega Luke Mlakarja, ki je v živo spremljal enega od političnih spektaklov te volilne jeseni – kongres Gibanja Svoboda, kjer sta bila bolj kot stranka v ospredju njen predsednik in njegova žena. Česa niso pokazali televizijski posnetki in česa nismo prebrali v časopisih? Najin drugi gost, politolog Marko Hočevar, razbere kapitalske in politične povezave iz seznama povabljenih gostov na uverturnem spektaklu volilne jeseni - poroki predsednika vlade. A v resnici smo šele na začetku: oktobra sledi ustanovitveni kongres stranke Vladimirja Prebiliča, Novo Slovenijo je medtem že prevzel Jernej Vrtovec. Zdi se, da so si stranke na desnici razdelile fevde svoje volilno bazo, zato je jasno, kdo koga nagovarja. Manj tovrstne jasnine je na levo-liberalnem polu, ki je - kot običajno - bistveno bolj razdrobljen. Kako se mešajo karte ob vstopu v vročo politično jesen pred pomladansko volilno dirko? Povemo v prvi epizodi in se veselimo vaši odzivov!

Več

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, 16. 11. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Sahra Halgan s koncerta na Drugi godbi 2025

Nocoj v koncertu z Druge godbe 2025 nastopa Sahra Halgan iz Somalilanda. Sahra Ahmed Mohamoud, bolj znana kot Sahra Halgan, je izjemna glasbenica, strastna borka za ohranjanje kulturne identitete in politična aktivistka. Nadimek halgan (borka) si je prislužila v osemdesetih letih, ko je med vojno za osamosvojitev Somalilanda izpod tiranije somalijskega diktatorja Siada Barréja delovala kot medicinska sestra na fronti, s pesmijo spodbujala bojevnike in s tem osvojila srca svojih rojakov. To je bil zaključni koncert letošnje Druge godbe. SEZNAM SKLADB: Sharaf Laga Som Hanyari Somalilandaniadi Hiddo Dhawr Liilalaw Diyoohidii Qaram Qalafe Magool Lamahuran Hooyalay Dareen

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Borisu Kovačiču v spomin

V tej oddaji se spominjamo enega velikih mojstrov slovenske zabavne in predvsem narodno-zabavne glasbe Borisa Kovačiča. Rojen je bil na trinajstega novembra leta 1934 v Celju, torej bi danes praznoval enaindevetdeseti rojstni dan. Svoj ansambel je ustanovil leta 1960, prav gotovo pa ta šteje med najbolj prepoznavne, priljubljene in uveljavljene, čeprav se je na veselicah pojavljal bolj malo, zaradi službe pa tudi ni nikdar gostoval daleč od doma. Podrobneje pa se ne bomo spuščali v suhoparno kronološko opisovanje življenja Borisa Kovačiča. Prisluhnili bomo njegovim melodijam, ki povedo več kot vse besede. Nežne, melodične, z mehkim glasom njegove Stanke, na odlična besedila predvsem Gregorja Strniše (s katerim je veliko sodeloval) vam ponujamo v posluh in spomin nanj. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

Čeprav še ni veseli december, vas Anja Rupel razveseljuje z različnimi izvajalci iz različnih obdobij, ki jim je skupno to, da so posneli vesele skladbe, ki večino ljudi spravijo v dobro voljo. Skladbe, ki pozitivno vplivajo na naše počutje, prepevajo Bill Withers, skupina Queen, Katrina and the Waves, Toploader, Stevie Wonder, Jimmy Cliff, Abba, Justin Timberlake in drugi.

41 stopinj vročine 80

Orkester letos obeležuje 80 let in ob tej priložnosti je izšla zgoščenka z naslovom 80. Na njem najdemo skladbe in priredbe, ki so jih napisali zdajšnji člani orkestra: Lenart Krečič, Blaž Jurjevčič, Darko Sedak-Benčić, David Jarh, Aleš Avbelj, Antonio Geček, Klemen Repe, Aleš Rendla, Primož Grašič, Adam Klemm, Primož Fleischman in Tomaž Gajšt, pod aranžmaje in avtorje glasbe pa se podpisujejo še Tadej Tomšič, Lojze Krajnčan in Andreas Marinello. V oddaji poslušamo skladbe s tega albuma.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Dober večer, ljubca moja

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nocoj prinaša pester glasbeni izbor pesmi in viž iz bogate zakladnice slovenske ljudske dediščine. Slišali bomo ljudske pevce Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča, ljudske pevce iz Luč, Beročko, ljudske pevke iz Adlešičev in Vrhpolja nad Kamnikom, godli bodo Kranjski furmani, Slavko Vrabič, sestav Muzika Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora, Murnovi godci in godci iz Rudnega v Selški dolini; prav tako bomo slišali pester nabor redko slišanih ljudskih glasbil, kot so denimo trstenke, žvegla in violinske citre; oddajo pa bodo sklenili Rožančevi fantjiči.

Etnofonija Mulatu Astatke: Mulatu Plays Mulatu

Mulatu Astatke velja za očeta »ethiojazza«, hipnotične zvrsti, ki jo je ta etiopski skladatelj v šestdesetih letih ustvaril s povezovanjem tradicionalne etiopske pentatonike ter prvin džeza ter latina. Jagodni izbor z albuma Mulatu Plays Mulatu, na katerem je Astatke znova posnel svoje najbolj priljubljene skladbe, nam bo predstavil Mario Batelić.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, 09. 11. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer La Vita è bella: Koncert Vite Mavrič v posnetku iz Cankarjevega doma v Ljubljani

POslušamo posnetek koncerta Vite Mavrič z gosti Mio Žnidarič, Alenko Godec in Juretom Ivanušičem, pod glasbenim vodstvom Jake Puciharja, in v družbi članov Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Koncert je potekal pod naslovom La Vita è bella in je del našega letošnjega festivala slovenskega šansona.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Glasba iz bogatega arhiva Radia Slovenija

Ker je prvi četrtek v mesecu, je prav, da se znova posvetimo glasbi iz bogatega arhiva našega Radia. Tokrat z nekdanjimi odličnimi slovenskimi zasedbami: Vaškim kvintetom, Kvartetom DO, Ansamblom Jožeta Kampiča in pevkama in pevcema: Sonjo Hočevar, Zlato Ognjanovič, Božem Grošljem in Miškom Hočevarjem, ki so zaznamovali glasbeno dogajanje takoj po drugi svetovni vojni, torej še pred nastankom Avsenikov. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

V oddaji Godbe z zgodbo, voditeljica Anja Rupel z glasbo in zgodbo predstavlja tujo in domačo popularno glasbo in njene izvajalce, avtorje in glasbenike. Vsako sredo ob 23.15 na 1. programu.

Več

Lahko noč, otroci! Pujskov čokoladni dan

Pujsek Čokoladek ima nadvse rad čokolado … Pripoveduje: Damjana Černe. Napisal: Mick Inkpen. Prevedel: Tomaž Smerduč. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Lahko noč, otroci! Adam in njegova tuba

Adama ni zanimalo ne rokovanje z meči, ne hoja po vrvi in še kaj, kar so počeli ostali člani družine Prevalski ... Pripovedovalec: Jurij Souček Glasbenik: Blaž Jurjevčič, klavir. Avtor besedila: Žiga X Gombač. Premierna izvedba v okviru projekta »Lahko noč, otroci! z Lahkonočnicami« v živo iz studia 26 Radia Slovenija, september 2017.

Zverinice Trilobit: Življenje, smrt in ponovno rojstvo trilobita

Trilobit je živel pred petsto milijoni let. Družil se je z drugimi prav tako posebnimi bitji, oboževal je debele črve, ki si jih je odščipnil s svojimi škarjastimi nogami, se zvijal v kroglico in se skrival v blatnem mulju ... Trilobit je bil ploščat in velik kot kos toaletnega mila. Pod široko, ščitu podobno glavo je imel petnajst parov členkastih nog. Njegovo telo je bilo zgrajeno iz treh delov, od tod tudi njegovo ime: trilobit, to pomeni trije deli, dva dela telesa ob strani in osrednji telesni del od glave do repa. Kljub nekaterim podobnostim z raki enakonožci so trilobiti le njihovi zelo oddaljeni sorodniki - več o njih pa v tokratnih Zverinicah.

RIO radijska igra za otroke Miha Mate: Zmajčkov rojstni dan

Zmajček je imel sedem glav. To je za zmaje čisto običajno, toda težave z njimi so se vendarle kazale dan na dan. Glave so bile namreč svojeglave, vsaka je vlekla na svojo stran in zmajček ni vedel, katero naj posluša. Zato je mama Zmajevka določila, naj bo vsaka glava glavna en dan v tednu. Ampak s tem še ni bilo konec vseh težav. Prisluhnite torej zgodbi o zmajčkovih dogodivščinah. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstra: Staš Janež, Damir Meglič Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Mati Zmajevka – Mila Kačič Zmajček – Tone Gogala Zmajčkov rep – Jurij Souček Glave: Ponedeljek – Boris Cavazza Torek – Danilo Benedičič Sreda – Marijana Brecelj Četrtek – Brane Ivanc Petek – Marko Okorn Sobota – Duša Počkaj Nedelja – Polona Vetrih Mamica – Milena Zupančič Katarina – Jakica Jesih Urban – Robert Garafol Biljeter v živalskem vrtu – Kristijan Muck Natakar – Tone Gogala Ravnatelj – Miha Baloh Zobozdravnik – Jože Mraz Traktorist – Božo Vovk Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija decembra 1980

Lahko noč, otroci! Nočni izlet

Če potujejo ljudje, lahko potujejo tudi živali … Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisal: Dragan Milkovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Hudo! Z novinarji z II. OŠ Celje o modi in potrošništvu

Kako mladi in njihovi sogovorniki razmišljajo o modnih trendih, modni industriji in našemu obnašanju v trgovinah? O tem so se učenci novinarji z II. OŠ Celje na novinarskih delavnicah pogovarjali s svojimi vrstniki, mlajšimi učenci, učiteljicami in modno oblikovalko Jolando Thaler, izvedeli pa smo tudi, kako o modi razmišljajo sami.

Kulturomat Kantavtorica Tjaša Čemažar

Tokrat bomo v Kulturomatu spoznali mlado kantavtorico Tjašo Čemažar, ki se z glasbo ukvarja že vse od svojega 8. leta. O tem, s kakšnimi izzivi se sooča pri pisanju pesmi in kaj je za njo največji dosežek, je povedala Lani Furlan.

Hudo športni Ples na svilenem traku

V rubriki Hudo športni gremo kar nekaj metrov nad tla. Spoznali bomo aerial flow oziroma ples na svilenem traku – šport, ki združuje ples, jogo in akrobatiko na svileni zanki. Na tem svilenem traku se tisti, ki se ukvarjajo s tem športom, dvignejo visoko v zrak in s pomočjo dolgih svilenih trakov izvajajo vrtenja, padce, poskoke in figure, ki so vsaj na pogled precej vratolomni. A kot sta Alešu Ogrinu povedali sogovornici z II. Osnovne šole Celje Maša Erkič in Živa Žohar, z veliko vaje gibi postanejo užitek.

Radijski ringaraja Lepa beseda lepo mesto najde

Dan, poln prijaznosti, je lahko vsak dan! Prav poseben dan pa je prijaznosti namenjen v novembru, saj vsako leto 13. novembra zaznamujemo svetovni dan prijaznosti. Z lepimi in prijaznimi besedami lahko polepšamo dan sopotnikom na avtobusih ali pa prijateljem in družinskim članom, prav tako pa si lahko med seboj pomagamo, da skupaj preživimo prijetne dni, tudi s prijaznimi dejanji. Tretješolci z OŠ Trnovo v Ljubljani, naši mladi sogovorniki tokratne oddaje Radijski ringaraja, zelo dobro vedo, na kakšne načine smo lahko prijazni do drugih, pa ne le do ljudi, temveč tudi do živali in našega planeta, Zemlje. Tretješolci so nam povedali tudi to, zakaj je prijaznost sploh pomembna in kako se prijaznost povezuje z vljudnostjo in bontonom.

Lahko noč, otroci! Muca Copatarica

V Mali vasi je vse v najlepšem redu, le otroci so neredni. Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.

Lahko noč, otroci! Otroka in most

Kako sta se deček iz levega in deklica iz desnega brega našla na sredi reke. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Max Bollinger. Prevedla: Špela Pahor. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Več

Naše poti Luka Mesec: Kazanje s prostom, kdo je kriv, ne bo pripeljalo nikamor. Vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo kar dva obsežnejša projekta. Projekt Romani Zour ali romski vzor je namenjen spodbujanju zaposlovanja Romov, nadgradnja nacionalnega projekta Večnamenskih romskih centrov+ pa bo v naselja prinesla predvsem celostno pomoč družinam. O učinkih projektov ter o ukrepih Šutarjevega zakona in kdaj lahko pričakujemo spremembe zakona o romski skupnosti, smo se pogovarjali z ministrom za delo, Luko Mescom.

Sotočja "Biti pripadnik manjšine je lahko velika prednost in to ne le zaradi dvo in večjezičnosti"

Slovenščina od vrtca do univerze je eden od ciljev koroških Slovencev. Pri tem lahko pomembno vlogo igra tudi študij slovenščine na celovški univerzi, ki v okviru Inštituta za slavistiko poteka že pol stoletja. Za razvoj jezika so pomembni tudi ekonomski dejavniki in kot ugotavlja doktor Klemen Lah, lektor za slovenščino na Reki in v Zadru, bi veljalo že obstoječe dobre prakse nadgraditi z večjo promocijo slovenske kulture na Hrvaškem. Krepitev gospodarskih temeljev pa je pomemben dejavnik za mlade rojake v sosednjih državah, so se strinjali udeleženci konference v Trstu, namenjene perspektivam mladih. Manjšina potrebuje ne le podjetnike, temveč tudi kadre, ki bodo skupnost vodili v prihodnje, pravi predsednik Slovenske deželne gospodarske zveze iz Trsta Fabio Pahor. Nina Malalan pa je prepričana, da z dvo - ali večjezičnostjo postaneš čustveno bolj občutljiv in prilagodljiv. Za ohranitev in razvoj slovenskega jezika so pomembni tudi mediji in tega se dobro zavedajo tudi v Porabju.

Slovencem po svetu Veronika Mraz, Danska: “Želja po znanju me je pripeljala sem, kjer sem danes”

Tudi tokratna oddaja je preplet zgodb in prispevkov o dejavnosti in življenju naših rojakov na tujem. Postdoktorsko raziskovalko Veroniko Mraz iz Celja je želja po znanju in nadaljnem izobraževanju na področju imunologije kože pripeljala v dansko glavno mesto Kopenhagen, Štajerko Renato Medved pa je pot pred več kot tremi desetletji odpeljala na Kanarske otoke, kjer deluje na področju turizma. S predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzem Macuhom pa smo se pogovarjali o tem, kako živijo Slovenci v tem delu Skandinavije in kakšnim dejavnostim se posvečajo v jesensko zimskem času.

Sami naši Monika Vidović, Aleš Jerman in Tamara Zablocka – o državljanstvu, domu in pogumu

V tokratni oddaji Sami naši bomo spoznali Moniko Vidović, katere otroštvo je zaznamovalo čakanje na državljanstvo in iskanje občutka pripadnosti. Z Alešem Jermanom, vodjo sektorja za državljanstvo na ministrstvu za notranje zadeve, bomo spregovorili o postopkih, izzivih in organizaciji, ki tujcem odpirajo pot do slovenskega državljanstva. Ob koncu pa bomo prisluhnili Tamari Zablocki, sodelavki SOS telefona za ženske žrtve nasilja, ki povezuje izkušnje iz Bosne in Hercegovine in Slovenije ter opozarja, da nasilje ne pozna meja.

Naše poti 35 let društva Romani Union, ki je v zvezi z družbenim položajev Romov pri nas opravilo pionirsko delo.

Vlada Republike Slovenije je soglasno sprejela t. i. Šutarjev zakon, prinašamo podrobnosti, ki se obetajo, in to, na katerih področjih. V Murski Soboti je zaznamovalo 35 let delovanja romsko društvo Romani Union, ki je v zvezi z družbenim položajev Romov pri nas opravilo pionirsko delo. Slovesnost pa je minila tudi v znamenju zaostrenih razmer zaradi nedavnega tragičnega dogodka v Novem mestu. Končal se je že drugi del programa socialne aktivacije romskih žensk. Od petnajstih udeleženk so se po koncu programu uspešno zaposlile štiri.

Sotočja Od težav z nepremičninami do pomembnih jubilejev

Med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini nemalo prahu dvigujejo težave nepremičninskega podjetja Dom. Zaradi velikih finančnih težav so morali kar nekaj kulturnih domov že prodati. Skupaj s pristojnimi v Sloveniji pa zdaj iščejo rešitev za prenos lastništva Kulturnega doma v Trstu. Slovenci na avstrijskem Štajerskem si želijo svojo hišo v Gradcu in tudi o tem so se pogovarjali z veleposlanikom Slovenije v Avstriji, ki se je mudil na svojem prvem obisku pri njih. Na pot na Dunaj pospremimo razstavo o pomembnem koroškem deželnem glavarju Hansu Simi, ki se je moral v 70. letih posloviti zaradi dvojezičnih tabel. Skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem praznujemo 35 letnico njihovega delovanja in se ustavimo v Lovranu, kjer slovensko kulturno društvo Snežnik 20 let povezuje rojake. Prisluhnite!

Slovencem po svetu Tri desetletja slovenistike v Brnu

Najprej se ustavljamo v češkem mestu Brno, kjer so slovesno zaznamovali 30 letnico slovenistike na Masarykovi univerzi. Seznanjamo vas, kako je bilo na prireditvi in kako se je slovenski lektorat skozi čas razvijal ter kakšno mesto ima na Češkem slovenski jezik danes. Popeljemo vas tudi v Severno Makedonijo, kjer je tudi mogoče slišati slovenščino in sicer v slovenski dopolnilni šoli v Skopju, kjer že desetletje poučuje učiteljica Sonja Dolžan. Ustavljamo pa se tudi v Nemčiji, natančneje v Severnem Porenju - Vestfaliji. Tam že pol stoletja združuje rojake slovensko društvo Maribor v Hildnu, že 50 let pa deluje tam tudi slovenska dopolnilna šola. Ob teh pomembnih obletnicah so v Hildnu pripravili tudi prireditev.

Sami naši Dokumentarni pogled na delo, glasba, ki povezuje, in satira, ki še vedno zadeva

V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili film Kaj je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića – zgodbo o Delavski svetovalnici in delavski solidarnosti, ki presega meje. Na akademiji za glasbo smo poslušali albanske melodije društva Migjeni, ki s kulturo ohranja vezi skupnosti. Ob koncu pa nas bo predstava Pokojnik Branislava Nušića v režiji Ivana Plazibata opomnila, da je satira še vedno najboljša oblika družbene samorefleksije.

Naše poti Nataša Pirc Musar: Romi so mi zagotovili, da bodo naredili vse, da se v romskih naseljih preneha s streljanjem

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v soboto v Novem mestu na sestanku s tamkajšnjim županom, predsednikom krajevne skupnosti Bučna vas in romskim predstavnikom od Romov dobila zagotovilo, da bodo Romi skušali narediti vse, da se v romskih naseljih preneha streljanje in nasilje. Zagotovili so ji tudi, da bodo otroci redno obiskali pouk. Ob prihajajočem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga praznujemo 5. novembra, smo se o njegovem razvoju in ohranjanju pogovarjali z jezikoslovko Samanto Baranja. Čas bo še za izbor skladb preteklega meseca. V domačem delu vam ponujamo skladbo Korona zasedbe Swingatan ter skladbo Ikal Romnije o kalašniko Arbena Avdule. Na tujem delu se za lovoriko tokrat potegujejo Amaro Duho s skladbo Shunen athe in Yerai Cortés s skladbo Por tu silencio lloro.

Sotočja "Ne gre le za naše korenine, jezik in kulturo, temveč za človekove pravice vseh"

Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Petra Seitl: »Slovenščina je v Tübingenu živa še danes«

Z lektorico slovenskega jezika v nemškem mestu Tübingen Petro Seitl se pogovarjamo o tem, kakšen pečat je v Tübingenu pustil utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar in o prisotnosti slovenščine v tem mestu danes. Gostimo tudi vsestransko slovensko kulturno umetniško ustvarjalko Evo Petrič z Dunaja, ki prav te dni razstavlja v Ljubljani. Pripoveduje o svojem umetniškem ustvarjanju, razstavah in projektih pa tudi načrtih za prihodnje. Naš gost pa je tudi Joe Valenčič iz Clevelanda, ki se te dni mudi pri nas in občinstvu v Sloveniji predstavlja življenje in dejavnosti slovenskih izseljencev v Ameriki .

Več

Zrcalo dneva Šutarjev zakon podpira večina parlamentarnih strank

Poslanke in poslanci na izredni seji obravnavajo zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, ki naj bi imel - kot kaže - skoraj toliko amandmajev, kot ima členov. Po prekinitvah parlamentarci zdaj nadaljujejo razpravo o zakonu, ki ga spremljajo številne kritike stroke. Med drugim predvideva širitev pooblastil policije, spremembe kazenske politike ter posege na področje omejevanja socialnih pravic. Zakon bo predvidoma potrjen v zgodnjih jutranjih urah, podpira ga večina parlamentarnih strank.

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Naše poti Luka Mesec: Kazanje s prostom, kdo je kriv, ne bo pripeljalo nikamor. Vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo kar dva obsežnejša projekta. Projekt Romani Zour ali romski vzor je namenjen spodbujanju zaposlovanja Romov, nadgradnja nacionalnega projekta Večnamenskih romskih centrov+ pa bo v naselja prinesla predvsem celostno pomoč družinam. O učinkih projektov ter o ukrepih Šutarjevega zakona in kdaj lahko pričakujemo spremembe zakona o romski skupnosti, smo se pogovarjali z ministrom za delo, Luko Mescom.

Lahko noč, otroci! Pujskov čokoladni dan

Pujsek Čokoladek ima nadvse rad čokolado … Pripoveduje: Damjana Černe. Napisal: Mick Inkpen. Prevedel: Tomaž Smerduč. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Radijski dnevnik Poslanci o tako imenovanem Šutarjevem zakonu, s katerim vlada odgovarja na razmere na jugovzhodu države

Poslanci državnega zbora so začeli razpravo o tako imenovanem Šutarjevem zakonu, s katerim vlada odgovarja na zahteve po izboljšanju varnosti na jugovzhodu države. Po številnih kritikah je skozi sito pristojnega odbora je prišel s številnimi popravki, pričakovati pa je, da bodo sledili še novi. Zakon je v imenu vlade predstavil notranji minister v odstopu Boštjan Poklukar. Drugi popudarki oddaje: - V Goriških Brdih po deževju in plazovih štiri naselja in zaselki povsem odrezani od sveta - Ljubljanski mestni svetniki razpravljajo o podražitvi parkirnin in novi nočni tarifi - Hamas zavrača možnost prisotnosti tujih vojakov v Gazi

Studio ob 17.00 O duševnih stiskah, ki naraščajo, in iskanju pomoči

Duševnih stisk je vse več – tako med mladimi kot odraslimi. V času, ko se od ljudi pričakuje, da bodo močni, uspešni in odporni, se mnogi zlomijo pod težo vsakdana. Svoje prispeva tudi negotovost, v kateri živimo. Kaj poglablja duševne stiske, kako jih prepoznati in pravočasno pomagati? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gre za ponovitev oddaje. Gostje: dr. Lilijana Šprah, psihologinja, ZRC SAZU; Patrik Senica, psiholog, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Matic Novak, vodja Inštituta za razvoj potencialov ADHD Modri junaki.

Intelekta Kako naj skupnost oblikuje mesta?

Kakšno besedo imajo prebivalke in prebivalci pri načrtovanju javnega prostora? To vprašanje se odpira tudi pri organizaciji javnega prevoza. Je participacija javnosti pri odločanju nujna in kaj nas učijo primeri iz tujine? Kako javnost hitreje in bolj učinkovito vključevati pri oblikovanju rešitev? V tokratni Intelekti se posvečamo vprašanju, zakaj se ključni prostorski projekti pogosto vodijo brez zgodnje vsebinske razprave, zakaj je komunikacija enosmerna, informativna, ne pa participativna ter zakaj je v procesih odločanja presežek politične interpretacije in premalo strokovnega diskurza. V Intelekti gostimo Aidana Cerarja iz Inštituta za politike prostora in Marjeto Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus. Oddajo pripravlja Miha Žorž

Dogodki in odmevi Po nalivih in plazovih na Kanalskem in v Brdih neprevoznih več cest. V Bračanu, tik za mejo, pogrešajo dva človeka.

Nalivi in plazovi so v Goriških Brdih povzročili ogromno škodo, tudi na cestah: prebivalci Kožbane so odrezani od preostalih povezav. Tik za mejo, v Bračanu v Furlaniji Julijski krajini, po plazu iščejo moškega in žensko; iz vasi Vrša zaradi obsežnih poplav pospešeno umikajo prebivalce. Drugi poudarki oddaje: - Poslanci bodo to popoldne na izredni seji pretresali predlog Šutarjevega zakona s številnimi dopolnili. - Slovenija bo končala leto z eno-odstotno gospodarsko rastjo, napoveduje Evropska komisija, ki je prepolovila dozdajšnje napovedi. - Se bo Unija za dodatno pomoč Ukrajini zadolžila kot celota, se bodo zadolžile posamične članice ali pa bodo skupaj posegle po zamrznjenem ruskem premoženju?

Sledi večnosti Škof Erniša: Želim si, da Evangeličanska cerkev stoji ob strani slehernemu človeku

Dr. Aleksander Erniša, novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi, na prvo adventno nedeljo prevzema škofovske naloge za šestletni mandat. Poudarja, da si želi, da bi Evangeličanska cerkev stala ob strani slehernemu človeku, ne glede na versko pripadnost, barvo kože, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine. Naloga duhovnice ali duhovnika je, da ljudem odpira vrata cerkve, ne pa da jih zapira, pravi Erniša. Je duhovnik, ki je pred leti blagoslovil istospolni par, zato ne nasprotuje istospolnim porokam; v posebnih okoliščinah dopušča tudi splav – vse v duhu osebne odgovornosti človeka pred Bogom in svobodne volje.

Morje in mi Segrevanje morja vpliva na upad morskih travnikov

Segrevanje morja in okoljske spremembe, ki jih povzročajo človeški dejavniki, vplivajo na upad morskih travnikov v severnem delu Jadranskega morja. Tako je pokazala raziskava, ki jo je vodil italijanski Nacionalni inštitut za oceanografijo in uporabno geofiziko v sodelovanju z mednarodno ekipo raziskovalcev, tudi Nacionalnega inštituta za biologijo - Morsko biološko postajo iz Pirana. Travniki pozejdonke in kolenčaste cimodoceje ter drugih vrst, ključnih za biotsko raznovrstnost so v zadnjih desetletjih vse bolj ogroženi. Študija tako med drugim poudarja potrebo po razvoju celostnih strategij prostorskega načrtovanja.

Sotočja "Biti pripadnik manjšine je lahko velika prednost in to ne le zaradi dvo in večjezičnosti"

Slovenščina od vrtca do univerze je eden od ciljev koroških Slovencev. Pri tem lahko pomembno vlogo igra tudi študij slovenščine na celovški univerzi, ki v okviru Inštituta za slavistiko poteka že pol stoletja. Za razvoj jezika so pomembni tudi ekonomski dejavniki in kot ugotavlja doktor Klemen Lah, lektor za slovenščino na Reki in v Zadru, bi veljalo že obstoječe dobre prakse nadgraditi z večjo promocijo slovenske kulture na Hrvaškem. Krepitev gospodarskih temeljev pa je pomemben dejavnik za mlade rojake v sosednjih državah, so se strinjali udeleženci konference v Trstu, namenjene perspektivam mladih. Manjšina potrebuje ne le podjetnike, temveč tudi kadre, ki bodo skupnost vodili v prihodnje, pravi predsednik Slovenske deželne gospodarske zveze iz Trsta Fabio Pahor. Nina Malalan pa je prepričana, da z dvo - ali večjezičnostjo postaneš čustveno bolj občutljiv in prilagodljiv. Za ohranitev in razvoj slovenskega jezika so pomembni tudi mediji in tega se dobro zavedajo tudi v Porabju.