Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. Slednja rubrika nastaja s podporo Ministrstva za digitalno preobrazbo in podjetja Inovatio. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Barve vidnega spektra imajo vsaka svojo valovno dolžino in jih zaznavamo z očesi. Katero barvo pa si naši možgani preprosto izmislijo? a) cian b) magento c) oker d) akvamarin Posamezna barva ima svojo valovno dolžino znotraj vidnega spektra – dela elektromagnetnega spektra, ki ga zazna naše oko. Ta se nahaja med 400 in 750 nm. Presenetljivo pa eno od barv zaznamo preprosto zato, ker se v našem očesu enako vzdražita čepek za rdečo in čepek za modro svetlobo. Ker je komplementarna zeleni barvi, pa je našim prednikom morda izostrila kontrast med zelenjem in sadjem – gre torej za magento.
Barve vidnega spektra imajo vsaka svojo valovno dolžino in jih zaznavamo z očesi. Katero barvo pa si naši možgani preprosto izmislijo? a) cian b) magento c) oker d) akvamarin Posamezna barva ima svojo valovno dolžino znotraj vidnega spektra – dela elektromagnetnega spektra, ki ga zazna naše oko. Ta se nahaja med 400 in 750 nm. Presenetljivo pa eno od barv zaznamo preprosto zato, ker se v našem očesu enako vzdražita čepek za rdečo in čepek za modro svetlobo. Ker je komplementarna zeleni barvi, pa je našim prednikom morda izostrila kontrast med zelenjem in sadjem – gre torej za magento.
V 30. oddaji se za zadnji stol v finalu borijo Gabriel, Nik in Jure iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (rumeni) ter Matija, Jan in Luka iz OŠ Šmarjeta (vijolični), v Hitrih lončkih pa Maks, Benjamin in Lara iz OŠ Toma Brejca Kamnik in Aljaž, Lovro in Tian iz OŠ Radlje ob Dravi. Že v Hitrih celicah je precej napeto, vse pa se tudi lepo rima. Med vprašanji tekmovalci obiščejo Azijo in Arktiko, pomagajo racam, da ne zmrznejo, in nam zaželijo lahko noč. V labirintu jih odnese na Mars in zamesijo testo, žepnine pa ne zaslužijo dovolj. Odgovor, za koga je odločilno zadnje vprašanje in čigavi možgani so si izmislili magento, dobite v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 30. oddaji se za zadnji stol v finalu borijo Gabriel, Nik in Jure iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (rumeni) ter Matija, Jan in Luka iz OŠ Šmarjeta (vijolični), v Hitrih lončkih pa Maks, Benjamin in Lara iz OŠ Toma Brejca Kamnik in Aljaž, Lovro in Tian iz OŠ Radlje ob Dravi. Že v Hitrih celicah je precej napeto, vse pa se tudi lepo rima. Med vprašanji tekmovalci obiščejo Azijo in Arktiko, pomagajo racam, da ne zmrznejo, in nam zaželijo lahko noč. V labirintu jih odnese na Mars in zamesijo testo, žepnine pa ne zaslužijo dovolj. Odgovor, za koga je odločilno zadnje vprašanje in čigavi možgani so si izmislili magento, dobite v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Taljenje ledenikov zaradi globalnega segrevanja ozračja povzroča dviganje morske gladine. To med drugim povečuje nevarnost poplav v obmorskih mestih. Na Arktiki pa tega ne opazijo. Zakaj? (Hrast) (Sonja Č.K.) a) Zaradi nizkih temperatur tam segrevanje ozračja ni opazno. b) Taljenje ledenikov tam ne povzroči dviga gladine. c) Severno morje zaradi svoje gostote ne poplavlja. d) Ledeniki se tam ne talijo. Zaradi globalnega segrevanja ozračja se ledeniki talijo po vsem svetu. Nekatere vrste ledenikov pa ne povzročijo dviga morske gladine. Imeli smo dve vrečki z vodo, ki ponazarjata dva ledenika. Rdeča stoji na polički tik nad vodno gladino in predstavlja ledenik na kopnem. Rumena, ki plava na vodi, pa predstavlja Arktiko, ki je sestavljena iz ledenikov, ki plavajo v morju. Najprej je Rok označil raven vodne gladine na začetku, nato pa je predrl rdečo vrečko, tako da je voda odtekala v morje. Opazili smo, da se ob taljenju ledenika na kopnem gladina dvigne. Nato je preluknjal rumeno vrečko. Gladina morja se po predrtju te vrečke ni zvišala. Zakaj? Na Arktiki v glavnem najdemo velike kose ledu, ki plavajo na vodi. Ko se ledenik stali, se količina vode v morju ne spremeni, spremeni se le njeno agregatno stanje: iz ledu nastane tekoča voda. Teža staljene vode je enaka teži ledenika, zato se pri taljenju višina morske gladine ne bo poviševala. Zato je pravilen odgovor b.
Taljenje ledenikov zaradi globalnega segrevanja ozračja povzroča dviganje morske gladine. To med drugim povečuje nevarnost poplav v obmorskih mestih. Na Arktiki pa tega ne opazijo. Zakaj? (Hrast) (Sonja Č.K.) a) Zaradi nizkih temperatur tam segrevanje ozračja ni opazno. b) Taljenje ledenikov tam ne povzroči dviga gladine. c) Severno morje zaradi svoje gostote ne poplavlja. d) Ledeniki se tam ne talijo. Zaradi globalnega segrevanja ozračja se ledeniki talijo po vsem svetu. Nekatere vrste ledenikov pa ne povzročijo dviga morske gladine. Imeli smo dve vrečki z vodo, ki ponazarjata dva ledenika. Rdeča stoji na polički tik nad vodno gladino in predstavlja ledenik na kopnem. Rumena, ki plava na vodi, pa predstavlja Arktiko, ki je sestavljena iz ledenikov, ki plavajo v morju. Najprej je Rok označil raven vodne gladine na začetku, nato pa je predrl rdečo vrečko, tako da je voda odtekala v morje. Opazili smo, da se ob taljenju ledenika na kopnem gladina dvigne. Nato je preluknjal rumeno vrečko. Gladina morja se po predrtju te vrečke ni zvišala. Zakaj? Na Arktiki v glavnem najdemo velike kose ledu, ki plavajo na vodi. Ko se ledenik stali, se količina vode v morju ne spremeni, spremeni se le njeno agregatno stanje: iz ledu nastane tekoča voda. Teža staljene vode je enaka teži ledenika, zato se pri taljenju višina morske gladine ne bo poviševala. Zato je pravilen odgovor b.
Možganski labirint je že pripravljen, vanj kmalu vstopijo neustrašni radovedneži vijolične ekipe. Nato sledi sestavljanje besede. Enako naredijo tudi rumeni. Sestavi tudi ti najdaljšo besedo iz pobranih črk. Pobrane črke vijoličnih: A, S, M, Č, R Pobrane črke rumenih: S, L, O, T, T, E
Možganski labirint je že pripravljen, vanj kmalu vstopijo neustrašni radovedneži vijolične ekipe. Nato sledi sestavljanje besede. Enako naredijo tudi rumeni. Sestavi tudi ti najdaljšo besedo iz pobranih črk. Pobrane črke vijoličnih: A, S, M, Č, R Pobrane črke rumenih: S, L, O, T, T, E
Nadaljujemo pa Dnk detektivko. Kloniranje, gensko spremenjeni organizmi, gojenje človeških organov v pujskih. Vse to se slišijo kot naslovi novic iz temačne prihodnosti. A DNK detektivka ni prav nič temačna. V mikrosvet sta skočila Juš in Arne. Mi pa vas sprašujemo: Knjiga opisuje detektivsko preiskovanje ropa s pomočjo epigenetike. Ta veja genetike se ukvarja z vplivom okoljskih dejavnikov na gene. Kaj od naštetega ni okoljski dejavnik? a) količina telesne aktivnosti b) količina stresa, ki ga doživi oseba c) nezdrave razvade d) sorodstvena povezanost staršev Odgovor: Okoljski dejavniki vplivajo na aktivacijo nekaterih genov. Pravilen odgovor je tako D. Avtorica: Tanya Lloyd Kyi Ilustrurala: Lil Crump Prevedla: Maruša Mušinović Založba: Pipinova knjiga
Nadaljujemo pa Dnk detektivko. Kloniranje, gensko spremenjeni organizmi, gojenje človeških organov v pujskih. Vse to se slišijo kot naslovi novic iz temačne prihodnosti. A DNK detektivka ni prav nič temačna. V mikrosvet sta skočila Juš in Arne. Mi pa vas sprašujemo: Knjiga opisuje detektivsko preiskovanje ropa s pomočjo epigenetike. Ta veja genetike se ukvarja z vplivom okoljskih dejavnikov na gene. Kaj od naštetega ni okoljski dejavnik? a) količina telesne aktivnosti b) količina stresa, ki ga doživi oseba c) nezdrave razvade d) sorodstvena povezanost staršev Odgovor: Okoljski dejavniki vplivajo na aktivacijo nekaterih genov. Pravilen odgovor je tako D. Avtorica: Tanya Lloyd Kyi Ilustrurala: Lil Crump Prevedla: Maruša Mušinović Založba: Pipinova knjiga
Smo že v polfinalu, kjer se za finalno vstopnico v kvizu potegujejo Ajda, Matic in Luka iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj (rumeni) ter Sofija, Miha in David iz OŠ Toma Brejca Kamnik (vijolični), v Hitrih lončkih pa Tara, Kim in Kaja iz OŠ Jakobski Dol ter Eva, Mihael in Nina iz OŠ Žiri. Za ognjen začetek poskrbi Juš, za še bolj vroč konec tekmovalci. Vmes na hitro preletijo Prebrane celice sezone, oponašajo živali in se igrajo otroške igre, med vprašanji poskrbijo za boljši rezultat pri plezanju, potopijo hrast in se spopadejo z ogrci, v labirintu pa se rumeni z junakom prebijajo preko stepe, medtem ko vijolični pokažejo pesti. Kdo zaide v Dalmacijo in kdo kosi s hijeno, poglejte v 29. oddaji Malih sivih celic. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Smo že v polfinalu, kjer se za finalno vstopnico v kvizu potegujejo Ajda, Matic in Luka iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj (rumeni) ter Sofija, Miha in David iz OŠ Toma Brejca Kamnik (vijolični), v Hitrih lončkih pa Tara, Kim in Kaja iz OŠ Jakobski Dol ter Eva, Mihael in Nina iz OŠ Žiri. Za ognjen začetek poskrbi Juš, za še bolj vroč konec tekmovalci. Vmes na hitro preletijo Prebrane celice sezone, oponašajo živali in se igrajo otroške igre, med vprašanji poskrbijo za boljši rezultat pri plezanju, potopijo hrast in se spopadejo z ogrci, v labirintu pa se rumeni z junakom prebijajo preko stepe, medtem ko vijolični pokažejo pesti. Kdo zaide v Dalmacijo in kdo kosi s hijeno, poglejte v 29. oddaji Malih sivih celic. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V najstniških letih se marsikdo srečuje s pojavom mozoljev in ogrcev na svoji koži. Ogrci imajo značilno temno barvo, ki jo povzroči neki biološki proces. Kateri? a) zorenje b) oksidacija c) fermentacija d) presnova RAZLAGA Po vsem telesu, razen na dlaneh in stopalih, imamo v koži žleze lojnice. Te žleze proizvajajo loj in ga izločajo v lasni mešiček. Kadar se lasni mešiček zamaši, se v njem začne kopičiti loj, skupaj z drugimi delci v koži. Ogrci se pojavijo, ko loj v mešičku pride v stik s kisikom iz zraka. Proces oksidacije povzroči, da maščoba v loju potemni. Pravilen je odgovor B.
V najstniških letih se marsikdo srečuje s pojavom mozoljev in ogrcev na svoji koži. Ogrci imajo značilno temno barvo, ki jo povzroči neki biološki proces. Kateri? a) zorenje b) oksidacija c) fermentacija d) presnova RAZLAGA Po vsem telesu, razen na dlaneh in stopalih, imamo v koži žleze lojnice. Te žleze proizvajajo loj in ga izločajo v lasni mešiček. Kadar se lasni mešiček zamaši, se v njem začne kopičiti loj, skupaj z drugimi delci v koži. Ogrci se pojavijo, ko loj v mešičku pride v stik s kisikom iz zraka. Proces oksidacije povzroči, da maščoba v loju potemni. Pravilen je odgovor B.
Imate enako velike kose lesa hrasta, jelke, smreke in bora. Kateri kos se bo v vodi najgloblje potopil? a) hrast b) jelka c) smreka d) bor RAZLAGA Gostota lesa je zelo pomembna v lesni industriji, saj je od nje odvisno, čemu bo les namenjen. Lahek les z majhno gostoto plava na vodi, zato se uporablja za izdelavo kanujev, splavov, vesel in podobnih izdelkov. Težek les z veliko gostoto pa se uporablja za masivno pohištvo. Gostoto lesa enostavno določimo tako, da pogledamo, kako globoko se potopi v vodi. Tu imamo kose hrasta, jelke, smreke in bora. Vse bom potopila, takole. Zdaj pa na vsakega narišem črtico, koliko se je potopil. Najprej na hrast, potem na jelko, nato smreko in sedaj še na bor. Najboljši potapljač paa jee … Hrast! Silo, ki drži les na gladini vode, imenujemo vzgon. Težji predmeti potrebujejo več vzgona, da plavajo, zato se globje potopijo. Izdelki iz lesa z večjo gostoto pa tehtajo več, torej se najglobje potopi tisti z največjo gostoto. Les iglavcev ima tipično manjšo gostoto kot les listavcev, zato se je izmed izbranih najglobje potopil hrast. In pravilen je odgovor A.
Imate enako velike kose lesa hrasta, jelke, smreke in bora. Kateri kos se bo v vodi najgloblje potopil? a) hrast b) jelka c) smreka d) bor RAZLAGA Gostota lesa je zelo pomembna v lesni industriji, saj je od nje odvisno, čemu bo les namenjen. Lahek les z majhno gostoto plava na vodi, zato se uporablja za izdelavo kanujev, splavov, vesel in podobnih izdelkov. Težek les z veliko gostoto pa se uporablja za masivno pohištvo. Gostoto lesa enostavno določimo tako, da pogledamo, kako globoko se potopi v vodi. Tu imamo kose hrasta, jelke, smreke in bora. Vse bom potopila, takole. Zdaj pa na vsakega narišem črtico, koliko se je potopil. Najprej na hrast, potem na jelko, nato smreko in sedaj še na bor. Najboljši potapljač paa jee … Hrast! Silo, ki drži les na gladini vode, imenujemo vzgon. Težji predmeti potrebujejo več vzgona, da plavajo, zato se globje potopijo. Izdelki iz lesa z večjo gostoto pa tehtajo več, torej se najglobje potopi tisti z največjo gostoto. Les iglavcev ima tipično manjšo gostoto kot les listavcev, zato se je izmed izbranih najglobje potopil hrast. In pravilen je odgovor A.
Sestavi najdaljšo besedo in spodnjih črk: ČRKE VIJOLIČNI: P, E, S, U, J, A, T ČRKE RUMENI: N, A, J, E, K, U, J
Sestavi najdaljšo besedo in spodnjih črk: ČRKE VIJOLIČNI: P, E, S, U, J, A, T ČRKE RUMENI: N, A, J, E, K, U, J
Pridi Mili moj Ariel, je naslov knjige Mire Mihelič o pobalinski deklici Marinki, ki odrašča v povojnem času na vasi medtem pa uganja številne vragolije. Hkrati je to tudi citat iz Shakespearove drame Vihar. Kako sta Shakespeare in Marinka povezana vesta Pia in Jasna. Knjiga pripoveduje o deklici Marinki, ki ima veliko lastnosti, ki jih običajno ne bi pripisali dekletu. Kateri lik iz tuje književnosti bi ji bil po značaju najbližji? a) Ronja iz dela Ronja, razbojniška hči b) Julija iz dela Romeo in Julija c) Krasotilya L'Ohol iz dela Harry Potter d) Lucy Pevensie iz dela Zgodbe iz Narnije RAZLAGA Marinka je navihana, razgledana, pustolovska in rada prevzema vodilno vlogo pri igri. Po teh in drugih lastnostih je najbližje liku Ronje iz dela švedske pisateljice Astrid Lindgren. Pravilen je odgovor A.
Pridi Mili moj Ariel, je naslov knjige Mire Mihelič o pobalinski deklici Marinki, ki odrašča v povojnem času na vasi medtem pa uganja številne vragolije. Hkrati je to tudi citat iz Shakespearove drame Vihar. Kako sta Shakespeare in Marinka povezana vesta Pia in Jasna. Knjiga pripoveduje o deklici Marinki, ki ima veliko lastnosti, ki jih običajno ne bi pripisali dekletu. Kateri lik iz tuje književnosti bi ji bil po značaju najbližji? a) Ronja iz dela Ronja, razbojniška hči b) Julija iz dela Romeo in Julija c) Krasotilya L'Ohol iz dela Harry Potter d) Lucy Pevensie iz dela Zgodbe iz Narnije RAZLAGA Marinka je navihana, razgledana, pustolovska in rada prevzema vodilno vlogo pri igri. Po teh in drugih lastnostih je najbližje liku Ronje iz dela švedske pisateljice Astrid Lindgren. Pravilen je odgovor A.
Zgodovinske državne tvorbe na Slovenskem so bile Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Država SHS, Kraljevina SHS, Kraljevina Jugoslavija in Socialistična federativna republika Jugoslavija oziroma SFRJ.
Zgodovinske državne tvorbe na Slovenskem so bile Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Država SHS, Kraljevina SHS, Kraljevina Jugoslavija in Socialistična federativna republika Jugoslavija oziroma SFRJ.
V Hitrih celicah iščemo knjige Prebranih celic letošnje sezone, otroške skupinske igre in živali ter njihovo oglašanje.
V Hitrih celicah iščemo knjige Prebranih celic letošnje sezone, otroške skupinske igre in živali ter njihovo oglašanje.
Pomagaj Zemlji je avtorska pesem voditelja Malih sivih celic Roka Škrlepa in glasbenika Urha Mlakarja. Pesem sta ustvarila v počastitev svetovnega dneva Zemlje, posebej za oddajo Male sive celice.
Pomagaj Zemlji je avtorska pesem voditelja Malih sivih celic Roka Škrlepa in glasbenika Urha Mlakarja. Pesem sta ustvarila v počastitev svetovnega dneva Zemlje, posebej za oddajo Male sive celice.
V zadnji četrtfinalni oddaji poskrbimo z naš planet, Rok pripravi glasbeno presenečenje, za napeto vzdušje vse do konca pa so zadolženi Anika, Jernej in Klara iz OŠ Dobje (rumeni) ter Matija, Jan in Luka iz OŠ Šmarjeta (vijolični). Med vprašanji obdelujejo polja, spoznavajo zastave, otoške države, vlečejo za konjski rep in najdejo vsiljivca. V labirintu ekspresno hitro dobijo posojilo in poskrbijo za proračun, v eksperimentu pa povzročijo hrup. Za koga je odločilno zadnje vprašanje in kdo hitreje prelaga lončke, Eva, Mihael in Nina iz OŠ Žiri ali Rok, Leja in Vid iz OŠ Stranje, odkrijete v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V zadnji četrtfinalni oddaji poskrbimo z naš planet, Rok pripravi glasbeno presenečenje, za napeto vzdušje vse do konca pa so zadolženi Anika, Jernej in Klara iz OŠ Dobje (rumeni) ter Matija, Jan in Luka iz OŠ Šmarjeta (vijolični). Med vprašanji obdelujejo polja, spoznavajo zastave, otoške države, vlečejo za konjski rep in najdejo vsiljivca. V labirintu ekspresno hitro dobijo posojilo in poskrbijo za proračun, v eksperimentu pa povzročijo hrup. Za koga je odločilno zadnje vprašanje in kdo hitreje prelaga lončke, Eva, Mihael in Nina iz OŠ Žiri ali Rok, Leja in Vid iz OŠ Stranje, odkrijete v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Daljša in neprekinjena izpostavljenost glasnemu hrupu lahko privede do okvar sluha. Kateri spodnji pripomoček lahko uporabljate, kolikor želite, ne da bi vas pri tem pretirano skrbelo za sluh? a) vrtalni stroj b) motorno kosilnico c) multipraktik d) sesalnik za prah Po mednarodnem dogovoru je meja jakosti hrupa, pri kateri ta postane nevaren za sluh 85 decibelov. Tako lahko brez ustrezne zaščite sluha le-tega ogrozimo tudi, če dlje časa uporabljamo glasne naprave doma. Multipraktiki, sploh cenejše različice, pri najvišjih hitrostih lahko presežejo celo 100 decibelov. Preverimo, kako glasen je tale naš. Ja, merilec zvoka ne kaže ravno 100, tam okrog 80 decibelov, kar pa ob daljši uporabi tudi ni prijetno. Problematični so tudi vrtalni stroji in sušilniki za lase, saj so ob jakosti okoli 90 decibelov lahko še posebej nevarni, ker jih uporabljamo v bližini ušes. Poglejmo jakost tega vrtalnega stroja, jaa malo več kot 80 decibelov, kar pomeni da dolgoročno hrup postan moteč. Pri uporabi zunanjih naprav z motorjem z notranjim izgorevanjem, kot so motorne kosilnice in puhalniki za listje pa bi morala biti uporaba zaščite ušes nujna, saj je jakost njihovega zvoka običajno od 85 do 95 decibelov, njihova uporaba pa navadno traja daljši čas. Kako glasna je tale Rokova kosilnica … Zvočni detektor kaže več kot 85 decibelov, na njej pa je celo napisano opozorilo 98 decibelov. Rok prosim ugasni. Moja ušesa niso navdušena. Sesalniki za prah kot je tale tukaj pa so po proizvodnih standardih načeloma nekoliko tišji od ostalih omenjenih naprav in dosegajo jakost tam do 75 decibelov. Je to res? Prižgem sesalnik, tale doseže do tam približno 65 decibelov. To je pa že znosno in tudi ni nevarno. Tako, da če vam starši doma zapovedo, da morate kositi travo ali pripraviti smuti, lahko opravila mirno zavrnete. Zaradi zdravstvenih razlogov seveda. Žal pa nimam za vas nobenega izgovora s katerim bi se lahko izognili sesanju. Pravilen je odgovor D.
Daljša in neprekinjena izpostavljenost glasnemu hrupu lahko privede do okvar sluha. Kateri spodnji pripomoček lahko uporabljate, kolikor želite, ne da bi vas pri tem pretirano skrbelo za sluh? a) vrtalni stroj b) motorno kosilnico c) multipraktik d) sesalnik za prah Po mednarodnem dogovoru je meja jakosti hrupa, pri kateri ta postane nevaren za sluh 85 decibelov. Tako lahko brez ustrezne zaščite sluha le-tega ogrozimo tudi, če dlje časa uporabljamo glasne naprave doma. Multipraktiki, sploh cenejše različice, pri najvišjih hitrostih lahko presežejo celo 100 decibelov. Preverimo, kako glasen je tale naš. Ja, merilec zvoka ne kaže ravno 100, tam okrog 80 decibelov, kar pa ob daljši uporabi tudi ni prijetno. Problematični so tudi vrtalni stroji in sušilniki za lase, saj so ob jakosti okoli 90 decibelov lahko še posebej nevarni, ker jih uporabljamo v bližini ušes. Poglejmo jakost tega vrtalnega stroja, jaa malo več kot 80 decibelov, kar pomeni da dolgoročno hrup postan moteč. Pri uporabi zunanjih naprav z motorjem z notranjim izgorevanjem, kot so motorne kosilnice in puhalniki za listje pa bi morala biti uporaba zaščite ušes nujna, saj je jakost njihovega zvoka običajno od 85 do 95 decibelov, njihova uporaba pa navadno traja daljši čas. Kako glasna je tale Rokova kosilnica … Zvočni detektor kaže več kot 85 decibelov, na njej pa je celo napisano opozorilo 98 decibelov. Rok prosim ugasni. Moja ušesa niso navdušena. Sesalniki za prah kot je tale tukaj pa so po proizvodnih standardih načeloma nekoliko tišji od ostalih omenjenih naprav in dosegajo jakost tam do 75 decibelov. Je to res? Prižgem sesalnik, tale doseže do tam približno 65 decibelov. To je pa že znosno in tudi ni nevarno. Tako, da če vam starši doma zapovedo, da morate kositi travo ali pripraviti smuti, lahko opravila mirno zavrnete. Zaradi zdravstvenih razlogov seveda. Žal pa nimam za vas nobenega izgovora s katerim bi se lahko izognili sesanju. Pravilen je odgovor D.
Za zadnjo polfinalno vstopnico v hitrih lončkih se bosta pomerili ekipi iz OŠ Žiri in OŠ Stranje.
Za zadnjo polfinalno vstopnico v hitrih lončkih se bosta pomerili ekipi iz OŠ Žiri in OŠ Stranje.
Iz draguljarne so izginili diamanti, vredni milijone. Iskanja roparja se loti detektivka, ki pa dokaze namesto s povečevalno lupo išče kar z mikroskópom. Primer sta z njo reševala Juš in Arne. Vprašanje: Knjiga opisuje razvoj raziskovanja genov in DNK-ja ter digitalna orodja, ki so pri tem na voljo. Na Islandiji pri spoznavanju potencialnih partnerjev na primer uporabljajo mobilno aplikacijo. Čemu se želijo s tem izogniti? a) prenosu neskladnih genov b) prenosu slabih genov c) mutacijam genov d) dednim boleznim in drugim okvaram Odgovor: Avtorica pove, da aplikacijo uporabljajo, da bi preprečili partnerske zveze med ljudmi, ki si delijo nepoznane sorodstvene vezi, in s tem okvare genov ter dedne bolezni. Pravilen je odgovor D.
Iz draguljarne so izginili diamanti, vredni milijone. Iskanja roparja se loti detektivka, ki pa dokaze namesto s povečevalno lupo išče kar z mikroskópom. Primer sta z njo reševala Juš in Arne. Vprašanje: Knjiga opisuje razvoj raziskovanja genov in DNK-ja ter digitalna orodja, ki so pri tem na voljo. Na Islandiji pri spoznavanju potencialnih partnerjev na primer uporabljajo mobilno aplikacijo. Čemu se želijo s tem izogniti? a) prenosu neskladnih genov b) prenosu slabih genov c) mutacijam genov d) dednim boleznim in drugim okvaram Odgovor: Avtorica pove, da aplikacijo uporabljajo, da bi preprečili partnerske zveze med ljudmi, ki si delijo nepoznane sorodstvene vezi, in s tem okvare genov ter dedne bolezni. Pravilen je odgovor D.
»Konjski rep« si lahko spnete na glavi; kje v človeškem telesu pa bi ga še našli? a) v kiti bicepsa b) na koncu hrbtenjače c) v labirintu notranjega ušesa d) pod ustjem sečnega mehurja Poleg repa, ki si ga lahko iz las spnemo na zatilju, najdemo v telesu še en konjski rep oz. »caudo equino«. Izraz izvira iz latinščine, saj nanj iskana struktura močno spominja. Gre za konjskemu repu podoben šop živčnih korenin, ki izvirajo iz stožčaste zadebelitve na spodnjem delu hrbtenjače.
»Konjski rep« si lahko spnete na glavi; kje v človeškem telesu pa bi ga še našli? a) v kiti bicepsa b) na koncu hrbtenjače c) v labirintu notranjega ušesa d) pod ustjem sečnega mehurja Poleg repa, ki si ga lahko iz las spnemo na zatilju, najdemo v telesu še en konjski rep oz. »caudo equino«. Izraz izvira iz latinščine, saj nanj iskana struktura močno spominja. Gre za konjskemu repu podoben šop živčnih korenin, ki izvirajo iz stožčaste zadebelitve na spodnjem delu hrbtenjače.
V 27. oddaji vlak za polfinale lovijo in fotografiranje z Mona Liso lovijo Gabriel, Nik in Jure iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (rumeni) ter Metka, Vita in David iz OŠ Božidarja Jakca Ljubljana (vijolični), v Hitrih lončkov pa punce Tara, Kim in Kaja iz OŠ Jakobski Dol ter fantje Lenart, Luka in Irenej iz OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. V kvizu hitimo do posebnih dni v aprilu in na pošto, prejemamo in pošiljamo podatke, se povzpnemo od trnja do zvezd, v zibelko položimo Brihtolina, Jasna in Juš pa zapojeta algoritme. Kdo ni zaljubljen in zakaj je dijak v labirintu zloben, izveste v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 27. oddaji vlak za polfinale lovijo in fotografiranje z Mona Liso lovijo Gabriel, Nik in Jure iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (rumeni) ter Metka, Vita in David iz OŠ Božidarja Jakca Ljubljana (vijolični), v Hitrih lončkov pa punce Tara, Kim in Kaja iz OŠ Jakobski Dol ter fantje Lenart, Luka in Irenej iz OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. V kvizu hitimo do posebnih dni v aprilu in na pošto, prejemamo in pošiljamo podatke, se povzpnemo od trnja do zvezd, v zibelko položimo Brihtolina, Jasna in Juš pa zapojeta algoritme. Kdo ni zaljubljen in zakaj je dijak v labirintu zloben, izveste v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Na zdravniškem pregledu so pri Juretu v krvi odkrili povišano raven hormona oksitocina. Kaj je razlog za to? a) Jure je v šoli pod velikim stresom. b) Jure je veliko spal. c) Jureta je strah zdravniških pregledov. d) Jure je zaljubljen. RAZLAGA Če bi Jure veliko spal, bi imel višjo raven hormona melatonina, če bi bil v obdobju daljšega stresa, bi ga »preplavil« kortizol, trenutni velik strah pa bi mu dvignil raven adrenalina. Oksitocin je hormon, ki nastaja v možganih (natančneje v hipofizi) in igra zelo pomembno vlogo že v prvih trenutkih človekovega življenja. Materi pomaga, da se v času nosečnosti naveže na dojenčka, kasneje pa pozitivno vpliva tudi na dojenje. Otrok pa se s pomočjo dotikov, vonja in visokega nivoja oksitocina naveže na mamo. Oksitocin skrbi tudi za občutke zaljubljenosti med pari, izdatno se sprošča med telesnimi stiki in krepi povezanost med partnerjema. Eden od najboljših načinov, kako si povišati raven oksitocina, je torej objemanje. Pravilen je odgovor D.
Na zdravniškem pregledu so pri Juretu v krvi odkrili povišano raven hormona oksitocina. Kaj je razlog za to? a) Jure je v šoli pod velikim stresom. b) Jure je veliko spal. c) Jureta je strah zdravniških pregledov. d) Jure je zaljubljen. RAZLAGA Če bi Jure veliko spal, bi imel višjo raven hormona melatonina, če bi bil v obdobju daljšega stresa, bi ga »preplavil« kortizol, trenutni velik strah pa bi mu dvignil raven adrenalina. Oksitocin je hormon, ki nastaja v možganih (natančneje v hipofizi) in igra zelo pomembno vlogo že v prvih trenutkih človekovega življenja. Materi pomaga, da se v času nosečnosti naveže na dojenčka, kasneje pa pozitivno vpliva tudi na dojenje. Otrok pa se s pomočjo dotikov, vonja in visokega nivoja oksitocina naveže na mamo. Oksitocin skrbi tudi za občutke zaljubljenosti med pari, izdatno se sprošča med telesnimi stiki in krepi povezanost med partnerjema. Eden od najboljših načinov, kako si povišati raven oksitocina, je torej objemanje. Pravilen je odgovor D.
Pred sabo vidite zibelko, imenovano po enem od največjih fizikov. Po kom? a) po Newtonu b) po Stefanu c) po Einsteinu d) po Galileju RAZLAGA Če se poigram s tako imenovano zibelko in dvignem eno od kroglic, ta trči ob naslednjo in pride do verižnega prenosa energije. Ta potuje do zadnje kroglice, ki odskoči, nato pa se proces ponavlja, dokler kroglice ne iznihajo. Za razlago trkov ne potrebujemo relativnostne teorije nemškega fizika Alberta Einsteina, prav tako ne odkritij o sevanju slovenskega fizika Jožefa Stefana. Z gibanjem teles sta se več ukvarjala italijan Galileo Galilei, znan po astronomskih opazovanjih, ključnih pri uveljavitvi heliocentričnega sistema, in angleški fizik Isaac Newton, po katerem je ime dobila Newtonova zibelka. Pravilen je torej odgovor A.
Pred sabo vidite zibelko, imenovano po enem od največjih fizikov. Po kom? a) po Newtonu b) po Stefanu c) po Einsteinu d) po Galileju RAZLAGA Če se poigram s tako imenovano zibelko in dvignem eno od kroglic, ta trči ob naslednjo in pride do verižnega prenosa energije. Ta potuje do zadnje kroglice, ki odskoči, nato pa se proces ponavlja, dokler kroglice ne iznihajo. Za razlago trkov ne potrebujemo relativnostne teorije nemškega fizika Alberta Einsteina, prav tako ne odkritij o sevanju slovenskega fizika Jožefa Stefana. Z gibanjem teles sta se več ukvarjala italijan Galileo Galilei, znan po astronomskih opazovanjih, ključnih pri uveljavitvi heliocentričnega sistema, in angleški fizik Isaac Newton, po katerem je ime dobila Newtonova zibelka. Pravilen je torej odgovor A.
Sestavi najdaljšo besedo in spodnjih črk: ČRKE VIJOLIČNI: J, D, K, I, A, N, L ČRKE RUMENI: O, L, R, B, A, O, I, Z
Sestavi najdaljšo besedo in spodnjih črk: ČRKE VIJOLIČNI: J, D, K, I, A, N, L ČRKE RUMENI: O, L, R, B, A, O, I, Z
Pridi Mili moj Ariel je tenkočutna zgodba o pobalinski deklici Marinki, ki nima lahke usode. Ampak ravno to ji da motivacijo, da jo začenja krojiti po svoje. Če si to želite tudi vi, morate prisluhniti Jasni in Pii. Knjiga pripoveduje o deklici Marinki. V njenem liku se skriva veliko biografskih drobcev. S katerim latinskim izrekom bi lahko najbolje opisali življenje glavne junakinje in tudi resnične osebe, ki je bila navdih zanjo? a) Per aspera ad astra – Od trnja do zvezd. b) Omnia vincit amor – Ljubezen vse premaga. c) Carpe diem – Užij dan. d) Ne sutor supra crepidam– Le čevlje sodi naj kopitar. RAZLAGA Marinkina in Mirina zgodba ni posuta s cvetjem, a ima srečnejši konec kot začetek, tako da sta obe prehodili pot skozi trnje do zvezd. Pravilen je odgovor A.
Pridi Mili moj Ariel je tenkočutna zgodba o pobalinski deklici Marinki, ki nima lahke usode. Ampak ravno to ji da motivacijo, da jo začenja krojiti po svoje. Če si to želite tudi vi, morate prisluhniti Jasni in Pii. Knjiga pripoveduje o deklici Marinki. V njenem liku se skriva veliko biografskih drobcev. S katerim latinskim izrekom bi lahko najbolje opisali življenje glavne junakinje in tudi resnične osebe, ki je bila navdih zanjo? a) Per aspera ad astra – Od trnja do zvezd. b) Omnia vincit amor – Ljubezen vse premaga. c) Carpe diem – Užij dan. d) Ne sutor supra crepidam– Le čevlje sodi naj kopitar. RAZLAGA Marinkina in Mirina zgodba ni posuta s cvetjem, a ima srečnejši konec kot začetek, tako da sta obe prehodili pot skozi trnje do zvezd. Pravilen je odgovor A.
Solmizacijski zlogi v glasbi označujejo višino določenega tona. Po vrsti so to: DO, RE, MI, FA, SO, LA, TI in DO.
Solmizacijski zlogi v glasbi označujejo višino določenega tona. Po vrsti so to: DO, RE, MI, FA, SO, LA, TI in DO.
V 26. oddaji je precej kamnito. Za polfinale se namreč pomerijo Sofija, Miha in David iz OŠ Toma Brejca Kamnik (rumeni) ter Sara, Lilijana in Žan iz OŠ Gustava Šiliha Laporje (vijolični). Rumeni na hitro pokažejo roge, vijolični zamahnejo z grivo. Oboji se zavrtijo na valeti in pred vzponom preverijo zračni tlak, vmes pa zaidejo v gozdu iglavcev in zaspijo na mahu eksperimenta. V labirintu diši po nalomljenih limonah in točkovnih tekočinah, v Prebranih celicah so v ospredju zgodbe žensk. Kdo podre rekord v Hitrih lončkih, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava (Nikolai, Luka, Jakob) ali OŠ Radlje ob Dravi (Sara, Lilijana, Žan), poglejte v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 26. oddaji je precej kamnito. Za polfinale se namreč pomerijo Sofija, Miha in David iz OŠ Toma Brejca Kamnik (rumeni) ter Sara, Lilijana in Žan iz OŠ Gustava Šiliha Laporje (vijolični). Rumeni na hitro pokažejo roge, vijolični zamahnejo z grivo. Oboji se zavrtijo na valeti in pred vzponom preverijo zračni tlak, vmes pa zaidejo v gozdu iglavcev in zaspijo na mahu eksperimenta. V labirintu diši po nalomljenih limonah in točkovnih tekočinah, v Prebranih celicah so v ospredju zgodbe žensk. Kdo podre rekord v Hitrih lončkih, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava (Nikolai, Luka, Jakob) ali OŠ Radlje ob Dravi (Sara, Lilijana, Žan), poglejte v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Vprašanje: Vaš prijatelj se je ponesrečil v gozdu. Katera rastlina bi mu lahko pomagala pri zaustavitvi krvavitve? a) smrekove iglice b) listi bodike c) šotni mah d) lubje Iščemo rastlino, ki zelo dobro vpija vodo in je hkrati zelo odporna na izsušitev. To lahko preverimo tako, da enako količino vsake rastline – približno pet gramov - namočimo v enako količino vode. To smo naredili že vnaprej, ker je potrebno pustiti rastline v vodi vsaj nekaj minut, da lahko preverimo, katera rastlina ima najboljšo sposobnost vpijanja. Vse rastline nato vzamemo iz čaš in primerjamo preostanek vode. Pri iglicah je ostalo kar precej vode. Tudi listi niso popili veliko vode. Tretji je šotni mah, ki pa očitno zelo dobro vpija vodo. Nato pa je tu še lubje, ki tudi ni vpilo nič kaj dosti vode. Med naštetimi odgovori imajo namreč samo mahovi imajo izjemno lastnost vpijanja. Vodo lahko sprejemajo kar skozi celotno svojo površino. Nekatere vrste mahu, kot je šotni mah, pa imajo telo celo sestavljeno iz posebnih celic, v katerih se lahko še dodatno shranjuje voda. Kot zanimivost - med 1. svetovno vojno, ko ni bilo na voljo dovolj gaz, so za zaustavitev krvavitev uporabljali prav šotni mah. Ja, narava je naša učiteljica in rešiteljica, čuvajmo jo! Pravilen je odgovor C.
Vprašanje: Vaš prijatelj se je ponesrečil v gozdu. Katera rastlina bi mu lahko pomagala pri zaustavitvi krvavitve? a) smrekove iglice b) listi bodike c) šotni mah d) lubje Iščemo rastlino, ki zelo dobro vpija vodo in je hkrati zelo odporna na izsušitev. To lahko preverimo tako, da enako količino vsake rastline – približno pet gramov - namočimo v enako količino vode. To smo naredili že vnaprej, ker je potrebno pustiti rastline v vodi vsaj nekaj minut, da lahko preverimo, katera rastlina ima najboljšo sposobnost vpijanja. Vse rastline nato vzamemo iz čaš in primerjamo preostanek vode. Pri iglicah je ostalo kar precej vode. Tudi listi niso popili veliko vode. Tretji je šotni mah, ki pa očitno zelo dobro vpija vodo. Nato pa je tu še lubje, ki tudi ni vpilo nič kaj dosti vode. Med naštetimi odgovori imajo namreč samo mahovi imajo izjemno lastnost vpijanja. Vodo lahko sprejemajo kar skozi celotno svojo površino. Nekatere vrste mahu, kot je šotni mah, pa imajo telo celo sestavljeno iz posebnih celic, v katerih se lahko še dodatno shranjuje voda. Kot zanimivost - med 1. svetovno vojno, ko ni bilo na voljo dovolj gaz, so za zaustavitev krvavitev uporabljali prav šotni mah. Ja, narava je naša učiteljica in rešiteljica, čuvajmo jo! Pravilen je odgovor C.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. Slednja rubrika nastaja s podporo Ministrstva za digitalno preobrazbo in podjetja Inovatio. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. Slednja rubrika nastaja s podporo Ministrstva za digitalno preobrazbo in podjetja Inovatio. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Svetopisemska zgodovina se kralja Salomona spominja predvsem kot pravičnega in modrega kralja. Knjiga Kraljeva hči pa vse skupaj postavi malce na glavo, predvsem pa se poglobi v like, ki so v tej zgodbi veliko bolj pomembni kot kralj, in sicer v družino otroka, o katerem je razsojal. Kako knjiga kraljeva hči predstavi zgodbo o Salamonovi sodbi? a) V ospredje postavi zgodbe žensk. b) Sodbo prestavi v drug pripovedovalni čas in prostor. c) Opiše, kaj se je dogajalo s protagonisti po sodbi. d) Zgodbo konča drugače kot v Svetem pismu. Avtorica pove, da se je odločila opisati zgodbo žensk, ki so protagonistke v zgodbi Salamonove sodbe, a so tam postavljene v ozadje. Pravilen je odgovor A.
Svetopisemska zgodovina se kralja Salomona spominja predvsem kot pravičnega in modrega kralja. Knjiga Kraljeva hči pa vse skupaj postavi malce na glavo, predvsem pa se poglobi v like, ki so v tej zgodbi veliko bolj pomembni kot kralj, in sicer v družino otroka, o katerem je razsojal. Kako knjiga kraljeva hči predstavi zgodbo o Salamonovi sodbi? a) V ospredje postavi zgodbe žensk. b) Sodbo prestavi v drug pripovedovalni čas in prostor. c) Opiše, kaj se je dogajalo s protagonisti po sodbi. d) Zgodbo konča drugače kot v Svetem pismu. Avtorica pove, da se je odločila opisati zgodbo žensk, ki so protagonistke v zgodbi Salamonove sodbe, a so tam postavljene v ozadje. Pravilen je odgovor A.
Ob koncu šolskega leta je vaša šola za učence devetega razreda pripravila valeto s plesom. Med plesom se je iz zvočnikov zaslišala tale glasba: Kateri ples so ob tem začeli plesati pari? a) angleški valček b) čačača c) dunajski valček d) fokstrot Pri tem odgovoru sta nam pomagala mladinska državna prvaka v latinskoameriških plesih in v kombinaciji, Julija in Denis iz Plesnega kluba Bolero. Osnovni družabni plesi so razdeljeni na standardne, latinskoameriške in moderne plese. In za vsak ples je, seveda, primerna druga glasba. Valček spremlja glasba v tridobnem taktu, ki ga prepoznamo po eni poudarjeni in dveh nepoudarjenih dobah Takole: EN–dve–tri; EN–dve–tri. To velja tako za angleškega kot dunajskega, le da je drugi hitrejši. Mi smo v glasbi slišali štiri dobe (EN-dve-tri-štiri), torej nam ostaneta še fokstrot in čačača. Treba pa je prisluhniti tudi zvoku, ne le ritmu; slišimo posebno kombinacijo glasbil konge, ropotulje in trobila skupaj s tolkali, ki so poleg osnovnega ritma ustvarjala še tako imenovani sinkopirani ritem. Vse to pa ustvari značilni zvok Latinske Amerike in eden najpomembnejših latinskoameriških plesov je čačača. Razvil se je na Kubi in ga prepoznamo po značilnem trojnem prestópu in poudarjenem zibanju v bokih.
Ob koncu šolskega leta je vaša šola za učence devetega razreda pripravila valeto s plesom. Med plesom se je iz zvočnikov zaslišala tale glasba: Kateri ples so ob tem začeli plesati pari? a) angleški valček b) čačača c) dunajski valček d) fokstrot Pri tem odgovoru sta nam pomagala mladinska državna prvaka v latinskoameriških plesih in v kombinaciji, Julija in Denis iz Plesnega kluba Bolero. Osnovni družabni plesi so razdeljeni na standardne, latinskoameriške in moderne plese. In za vsak ples je, seveda, primerna druga glasba. Valček spremlja glasba v tridobnem taktu, ki ga prepoznamo po eni poudarjeni in dveh nepoudarjenih dobah Takole: EN–dve–tri; EN–dve–tri. To velja tako za angleškega kot dunajskega, le da je drugi hitrejši. Mi smo v glasbi slišali štiri dobe (EN-dve-tri-štiri), torej nam ostaneta še fokstrot in čačača. Treba pa je prisluhniti tudi zvoku, ne le ritmu; slišimo posebno kombinacijo glasbil konge, ropotulje in trobila skupaj s tolkali, ki so poleg osnovnega ritma ustvarjala še tako imenovani sinkopirani ritem. Vse to pa ustvari značilni zvok Latinske Amerike in eden najpomembnejših latinskoameriških plesov je čačača. Razvil se je na Kubi in ga prepoznamo po značilnem trojnem prestópu in poudarjenem zibanju v bokih.
V velikonočni prvo aprilski oddaji za napetost v kvizu poskrbijo Ajda, Matic in Luka iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj (rumeni) ter Neža, Aljaž in Samuel iz OŠ Prežihovega Voranca Bistrica (vijolični). Rumeni na hitro podtaknejo kukavičje jajce, vijolični obiščejo kraj na sotočju Save in Sore. Oboji brez težav prikolesarijo do Irske, se spočijejo v senci dreves ter poskrbijo za rast rastlin, ko prst posujejo s pepelom, zaman pa iščejo dlako v jajcu, opešajo pri vzponu in si nakodrajo živce. Kdo hitreje zida piramide, Benjamin, Domen in Gaber iz OŠ Ivana Kavčiča iz Izlak ali Lara, Maks in Benjamin iz OŠ Toma Brejca Kamnik, s čim smo vas potegnili in katera dobrota je zadišala po studiu, pa v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V velikonočni prvo aprilski oddaji za napetost v kvizu poskrbijo Ajda, Matic in Luka iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj (rumeni) ter Neža, Aljaž in Samuel iz OŠ Prežihovega Voranca Bistrica (vijolični). Rumeni na hitro podtaknejo kukavičje jajce, vijolični obiščejo kraj na sotočju Save in Sore. Oboji brez težav prikolesarijo do Irske, se spočijejo v senci dreves ter poskrbijo za rast rastlin, ko prst posujejo s pepelom, zaman pa iščejo dlako v jajcu, opešajo pri vzponu in si nakodrajo živce. Kdo hitreje zida piramide, Benjamin, Domen in Gaber iz OŠ Ivana Kavčiča iz Izlak ali Lara, Maks in Benjamin iz OŠ Toma Brejca Kamnik, s čim smo vas potegnili in katera dobrota je zadišala po studiu, pa v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. Slednja rubrika nastaja s podporo Ministrstva za digitalno preobrazbo in podjetja Inovatio. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. Slednja rubrika nastaja s podporo Ministrstva za digitalno preobrazbo in podjetja Inovatio. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. Slednja rubrika nastaja s podporo Ministrstva za digitalno preobrazbo in podjetja Inovatio. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. Slednja rubrika nastaja s podporo Ministrstva za digitalno preobrazbo in podjetja Inovatio. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. Slednja rubrika nastaja s podporo Ministrstva za digitalno preobrazbo in podjetja Inovatio. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. Slednja rubrika nastaja s podporo Ministrstva za digitalno preobrazbo in podjetja Inovatio. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. Slednja rubrika nastaja s podporo Ministrstva za digitalno preobrazbo in podjetja Inovatio. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. Slednja rubrika nastaja s podporo Ministrstva za digitalno preobrazbo in podjetja Inovatio. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Za zadnjo vstopnico v četrtfinale Malih sivih celic se potegujejo Gabriel, Nik in Jure iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (rumeni) ter Ela, Jakob in Gašper iz OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled (vijolični), v Hitrih lončkov pa Jasmina, Nastja in Rubi iz OŠ Dobje ter Lenart, Luka in Irenej iz OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Za rumene je danes srečen dan, za vijolične dan najlepših sanj. Možganček se sprehodi po obdobjih slovenske književnosti, mi pa skrijemo podatke v elektronskem naslovu. Čuk se žal ne oženi, zato pa so platnice polne čutov. Koga razveseli Rok s šopkom, v oddaji. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Za zadnjo vstopnico v četrtfinale Malih sivih celic se potegujejo Gabriel, Nik in Jure iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (rumeni) ter Ela, Jakob in Gašper iz OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled (vijolični), v Hitrih lončkov pa Jasmina, Nastja in Rubi iz OŠ Dobje ter Lenart, Luka in Irenej iz OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Za rumene je danes srečen dan, za vijolične dan najlepših sanj. Možganček se sprehodi po obdobjih slovenske književnosti, mi pa skrijemo podatke v elektronskem naslovu. Čuk se žal ne oženi, zato pa so platnice polne čutov. Koga razveseli Rok s šopkom, v oddaji. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Kadar barvo nanašamo na materiale, ki sami po sebi niso vir svetlobe, ustvarjamo površine, od katerih se različni barvni spektri bele svetlobe odbijejo oziroma se vanje absorbirajo – tako vidimo barve. Likovna teorija pa med drugim raziskuje tudi razmerja med temi barvami in jih razporeja glede na njihovo harmoničnost in nasprotja. Tako prepoznava tri primarne barve, ki so temeljne barve, s pomočjo katerih lahko ustvarimo vse druge (sekundarne in terciarne) barve. Primarne barve so rdeča, modra in rumena. Z njihovim mešanjem dobimo sekundarne barve – oranžno, zeleno in vijoličasto. Z nadaljnjim mešanjem primarnih in sekundarnih barv pa tudi pisano paleto vseh drugih barv.
Kadar barvo nanašamo na materiale, ki sami po sebi niso vir svetlobe, ustvarjamo površine, od katerih se različni barvni spektri bele svetlobe odbijejo oziroma se vanje absorbirajo – tako vidimo barve. Likovna teorija pa med drugim raziskuje tudi razmerja med temi barvami in jih razporeja glede na njihovo harmoničnost in nasprotja. Tako prepoznava tri primarne barve, ki so temeljne barve, s pomočjo katerih lahko ustvarimo vse druge (sekundarne in terciarne) barve. Primarne barve so rdeča, modra in rumena. Z njihovim mešanjem dobimo sekundarne barve – oranžno, zeleno in vijoličasto. Z nadaljnjim mešanjem primarnih in sekundarnih barv pa tudi pisano paleto vseh drugih barv.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. Slednja rubrika nastaja s podporo Ministrstva za digitalno preobrazbo in podjetja Inovatio. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. Slednja rubrika nastaja s podporo Ministrstva za digitalno preobrazbo in podjetja Inovatio. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Nadaljujemo pa Z vsemi čuti. To je knjiga, v kateri najdete najbolj nenavadne in navdušujoče informacije o naših čutih. V knjigi mrgoli uporabnih informacij o čutih in čutilih z raznovrstnih področij. Kako to s strokovnim têrminom imenuje prevajalka? a) elektricizem b) eklekticizem c) ekumanizem d) esteticizem Odgovor: V knjigi se spajajo različni pogledi, ugotovitve. Pravilen je odgovor je res B, eklekticizem.
Nadaljujemo pa Z vsemi čuti. To je knjiga, v kateri najdete najbolj nenavadne in navdušujoče informacije o naših čutih. V knjigi mrgoli uporabnih informacij o čutih in čutilih z raznovrstnih področij. Kako to s strokovnim têrminom imenuje prevajalka? a) elektricizem b) eklekticizem c) ekumanizem d) esteticizem Odgovor: V knjigi se spajajo različni pogledi, ugotovitve. Pravilen je odgovor je res B, eklekticizem.
Uredništvo oddaje Male sive celice pošilja vabilo na predavanje o varni rabi spleta. V katero polje elektronske pošte naj vpiše e-naslove staršev, da ti ne bodo videli drugih naslovov? a) Za b) Kp c) Skp d) Zadeva Pri pošiljanju elektronske pošte v polje Zadeva na kratko opredelimo vsebino sporočila. V polje Za: vpišemo elektronske naslove prejemnikov, ki jih nato vidijo vsi prejemniki pošte, napisani v tem polju. Polje Kp: oz. kopija uporabljamo, kadar sporočilo pošiljamo tudi v vednost nekomu in je ta naslov ravno tako viden vsem prejemnikom sporočila. Polje Skp oz. skrita kopija pa uporabljamo, ko želimo identitete prejemnikov sporočila skriti pred drugimi prejemniki oz. tako spoštujemo njihovo zasebnost. Pravilno je torej SKP.
Uredništvo oddaje Male sive celice pošilja vabilo na predavanje o varni rabi spleta. V katero polje elektronske pošte naj vpiše e-naslove staršev, da ti ne bodo videli drugih naslovov? a) Za b) Kp c) Skp d) Zadeva Pri pošiljanju elektronske pošte v polje Zadeva na kratko opredelimo vsebino sporočila. V polje Za: vpišemo elektronske naslove prejemnikov, ki jih nato vidijo vsi prejemniki pošte, napisani v tem polju. Polje Kp: oz. kopija uporabljamo, kadar sporočilo pošiljamo tudi v vednost nekomu in je ta naslov ravno tako viden vsem prejemnikom sporočila. Polje Skp oz. skrita kopija pa uporabljamo, ko želimo identitete prejemnikov sporočila skriti pred drugimi prejemniki oz. tako spoštujemo njihovo zasebnost. Pravilno je torej SKP.
V 23. oddaji možgane kodrajo Metka, Vita in David iz OŠ Božidarja Jakca Ljubljana (rumeni) ter Metka, Anja in Ruben iz OŠ Elvire Vatovec Prade, podružnična šola Sveti Anton (vijolični), piramide postavljajo Tara, Kim in Kaja iz OŠ Jakobski Dol ter Miha, Lucas in Jaša iz OŠ Vojnik. Hitre celice hitijo na pustolovščino s prijatelji, se izogibajo strupenih rastlin in iščejo telesni par, nekaj težav tekmovalcem povzročajo plodovi in dvoživke, uspešno pa najdejo pentagon. Vijolični bolje vijugajo med rodovniki, rumeni skozi labirint. Za koga je odločilno zadnje vprašanje, in komu 77. dan v letu prinese srečo, poglejte v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 23. oddaji možgane kodrajo Metka, Vita in David iz OŠ Božidarja Jakca Ljubljana (rumeni) ter Metka, Anja in Ruben iz OŠ Elvire Vatovec Prade, podružnična šola Sveti Anton (vijolični), piramide postavljajo Tara, Kim in Kaja iz OŠ Jakobski Dol ter Miha, Lucas in Jaša iz OŠ Vojnik. Hitre celice hitijo na pustolovščino s prijatelji, se izogibajo strupenih rastlin in iščejo telesni par, nekaj težav tekmovalcem povzročajo plodovi in dvoživke, uspešno pa najdejo pentagon. Vijolični bolje vijugajo med rodovniki, rumeni skozi labirint. Za koga je odločilno zadnje vprašanje, in komu 77. dan v letu prinese srečo, poglejte v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 22. oddaji se v kvizu pomerijo Matija, Jan in Luka iz OŠ Šmarjeta (rumeni) ter Ana, Anže in Miloš iz OŠ Gornja Radgona (vijolični), v Hitrih lončkih pa Maja, Nena in Saša iz OŠ Gornji Petrovci ter Eva, Nina in Mihael iz OŠ Žiri. V studiu vlada matematično razpoloženje in diši po državnih piškotih. Božo poleti na Luno, možganček se sprehodi po kemijskih reakcijah, virusi pa neutrudno napadajo. Hitre celice zaostrimo s pokrivali in razkrijemo osebne podatke, v labirintu pa treskne z vso silo. Za koga je odločilna kromatografija, pa v oddaji. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 22. oddaji se v kvizu pomerijo Matija, Jan in Luka iz OŠ Šmarjeta (rumeni) ter Ana, Anže in Miloš iz OŠ Gornja Radgona (vijolični), v Hitrih lončkih pa Maja, Nena in Saša iz OŠ Gornji Petrovci ter Eva, Nina in Mihael iz OŠ Žiri. V studiu vlada matematično razpoloženje in diši po državnih piškotih. Božo poleti na Luno, možganček se sprehodi po kemijskih reakcijah, virusi pa neutrudno napadajo. Hitre celice zaostrimo s pokrivali in razkrijemo osebne podatke, v labirintu pa treskne z vso silo. Za koga je odločilna kromatografija, pa v oddaji. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 21. oddaji se za vstopnico v četrtfinale Malih sivih celic potegujejo Anika, Klara in Jernej iz OŠ Dobje (rumeni) ter Ana, Matija in Voranc iz OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica (vijolični), v Hitrih lončkih pa Tita, Tinkara in Zala iz OŠ Zbora odposlancev Kočevje ter Leja, Rok in Vid iz OŠ Stranje. Juš se preseli v prihodnost, Rok se igra z vetrom, tekmovalci pa se hitro sprehajajo po parkih in računajo, pri algoritmih pojejo ljudske pesmi, med vprašanji pa podeljujejo nagrade, prebirajo lažne novice in zbijajo vročino. Kdo zagospodari labirintu in zakaj se spominjamo dreves, poglejte v oddaji. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 21. oddaji se za vstopnico v četrtfinale Malih sivih celic potegujejo Anika, Klara in Jernej iz OŠ Dobje (rumeni) ter Ana, Matija in Voranc iz OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica (vijolični), v Hitrih lončkih pa Tita, Tinkara in Zala iz OŠ Zbora odposlancev Kočevje ter Leja, Rok in Vid iz OŠ Stranje. Juš se preseli v prihodnost, Rok se igra z vetrom, tekmovalci pa se hitro sprehajajo po parkih in računajo, pri algoritmih pojejo ljudske pesmi, med vprašanji pa podeljujejo nagrade, prebirajo lažne novice in zbijajo vročino. Kdo zagospodari labirintu in zakaj se spominjamo dreves, poglejte v oddaji. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Maja je imela vročino. Katero zdravilo je vzela? a) antipiretik b) antikonvulziv c) antihistaminik d) antiemetik Vir: Urad RS za intelektualno lastnino
Maja je imela vročino. Katero zdravilo je vzela? a) antipiretik b) antikonvulziv c) antihistaminik d) antiemetik Vir: Urad RS za intelektualno lastnino
Poleti v gorah opazite kačo črne barve. Oskrbnik planinske koče vas opozori, da gre za navadnega gada. Gada sicer poznate kot strupeno kačo s cikcak vzorcem. Zakaj je gad v gorah črne barve? a) zaradi uravnavanja telesne temperature b) zaradi glivične bolezni c) zaradi varčevanja z vodo d) zaradi starosti
Poleti v gorah opazite kačo črne barve. Oskrbnik planinske koče vas opozori, da gre za navadnega gada. Gada sicer poznate kot strupeno kačo s cikcak vzorcem. Zakaj je gad v gorah črne barve? a) zaradi uravnavanja telesne temperature b) zaradi glivične bolezni c) zaradi varčevanja z vodo d) zaradi starosti
Veliko koncentracije in spretnosti bodo potrebovali tekmovalci v Hitrih lončkih. Pomerili se bosta OŠ Zbora odposlancev Kočevje ter OŠ Stranje. Navijači, ste pripravljeni?
Veliko koncentracije in spretnosti bodo potrebovali tekmovalci v Hitrih lončkih. Pomerili se bosta OŠ Zbora odposlancev Kočevje ter OŠ Stranje. Navijači, ste pripravljeni?
Možganček naj se sprehodi le po vseh poljih, kjer so zapisani naslovi slovenskih ljudskih pesmi. Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo Omogoča: Inovatio d.o.o.
Možganček naj se sprehodi le po vseh poljih, kjer so zapisani naslovi slovenskih ljudskih pesmi. Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo Omogoča: Inovatio d.o.o.
Harry Styles je leta 2022 v kategoriji za album leta prejel nagrado, ki jo podeljuje ameriška Nacionalna akademija snemalnih umetnosti in znanosti. Kako je ime tej nagradi? a) bafta b) emmy c) grammy d) tony
Harry Styles je leta 2022 v kategoriji za album leta prejel nagrado, ki jo podeljuje ameriška Nacionalna akademija snemalnih umetnosti in znanosti. Kako je ime tej nagradi? a) bafta b) emmy c) grammy d) tony
Hitre celice bomo najprej spustili po našem hadronskem trkalniku. Če veste, za katero besedo gre, se prijavite in morda dobite 2 točki. Če so vaši nasprotniki naredili kiks, pa celo 3. Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Stalni pari pridevnikov - PRIMER: JASEN IN GLASEN (vsi odgovori so v moški obliki) 2. Sestavni deli mestnih parkov 3. Račun, katerega rezultat je deset - PRIMER: PET PLUS PET
Hitre celice bomo najprej spustili po našem hadronskem trkalniku. Če veste, za katero besedo gre, se prijavite in morda dobite 2 točki. Če so vaši nasprotniki naredili kiks, pa celo 3. Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Stalni pari pridevnikov - PRIMER: JASEN IN GLASEN (vsi odgovori so v moški obliki) 2. Sestavni deli mestnih parkov 3. Račun, katerega rezultat je deset - PRIMER: PET PLUS PET
Na družbenih omrežjih zaslediš novico, da je znani vplivnež (Mr. Beast) umrl v prometni nesreči. Novica vsebuje tudi videoposnetek in povezavo do spletnega mesta, kjer si lahko prebereš več o tem tragičnem dogodku. Vendar pomisliš, da gre za lažno novico. Kaj moramo storiti, ko na spletu vidimo novico, ki ji ni mogoče verjeti? a) Novico delim po zasebnem sporočilu. b) Novice ne všečkam in ne delim. c) Komentiram, da gre za lažno novico. d) Objavim komentar: RIP Mr. Beast.
Na družbenih omrežjih zaslediš novico, da je znani vplivnež (Mr. Beast) umrl v prometni nesreči. Novica vsebuje tudi videoposnetek in povezavo do spletnega mesta, kjer si lahko prebereš več o tem tragičnem dogodku. Vendar pomisliš, da gre za lažno novico. Kaj moramo storiti, ko na spletu vidimo novico, ki ji ni mogoče verjeti? a) Novico delim po zasebnem sporočilu. b) Novice ne všečkam in ne delim. c) Komentiram, da gre za lažno novico. d) Objavim komentar: RIP Mr. Beast.
Tekmovalci iz ekip OŠ Dobje in OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica so našli besede GOSPODAR, SALTA in TALINA.. Najdeš ti še kakšno?
Tekmovalci iz ekip OŠ Dobje in OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica so našli besede GOSPODAR, SALTA in TALINA.. Najdeš ti še kakšno?
