Intelekta John Maynard Keynes: sloviti ekonomist, ki je kapitalizem reševal pred njegovimi demoni

Naj bo država le tihi opazovalec trga ali arhitekt družbene blaginje? O fascinantnem delu največjega ekonomista 20. stoletja, ki je poskušal obrzdati ekscese kapitalizma svojega časa in s tem preprečiti nove svetovne vojne, se pogovarjamo točno 80 let od Keynesove smrti.

Studio ob 17.00 Evropski proračun v primežu zaostrenih geopolitičnih razmer, tehnoloških in okoljskih izzivov

Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Sreča svinje pase

V oddaji razmišljamo o odnosu med človekom in prašičem, kot je ta viden v slovenskem pregovornem izročilu. Z izredno profesorico dr. Sašo Poljak Istenič in dr. Rokom Mrvičem iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se pogovarjamo o dvoličnosti človekovega vrednotenja živali, katere meso je tolmačeno kot zlato, njeno (nečisto) vedenje pa pogosto grajano.

41 stopinj vročine S koncerta z Lojzetom Krajnčanom

Prislušamo del posnetka koncerta, ki smo ga posneli 2. aprila letos v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Big Band RTV Slovenija je nastopil pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, ki je s tem koncertom končal svojo poklicno kariero. Lojze Krajnčan je bil namreč član Big Banda RTV Slovenija več kot štirideset let. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje pa se je izobraževal tudi na univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je obsežen in tudi izredno raznovrsten: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih skladb in resne klasične glasbe, do del za simfonični, revijski in jazzovski orkester. Ob Big Bandu RTV Slovenija so nastopili gostje: pevka Nina Strnad, saksofonist Jure Pukl, pevec Žigan Krajnčan, pianist Aljoša Kavčič, basist Jošt Lampret, tolkalist Lazaro Amed Zumeta in bobnar Kristijan Krajnčan. Poslušamo skladbe: Bitter Sweets, Serenada, Don't Keep tle Love Waiting ter Kolk je pa ura.

Lahko noč, otroci! O metulju, ki je izgubil krila

.... in dobil svojo prvo prijateljico ... Pripoveduje: Nadja Vidmar. Napisal: Marko Rop. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Ob osmih Rok Čakš: Največja past za Janšo so ideološke bitke

Prvi krog posvetovanj pri predsednici republike še ni prinesel jasnega odgovora na vprašanje, ali se je Janez Janša pripravljen soočiti s sestavljanjem svoje četrte vlade. Parlamentarna razmerja so takšnemu razmisleku sicer naklonjena, poleg tega je aktualni premier Robert Golob že napovedal, da se veseli dela v opoziciji. Zakaj torej Janša čaka in katere so največje pasti morebitne Janševe vlade? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Rokom Čakšem, urednikom in novinarjem portala zanima.me.

Svetovalni servis Izbira lesenih talnih oblog

Les je naraven material z odlično toplotno in zvočno izolacijo ter dolgo življenjsko dobo. V torkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili lesu kot talni oblogi. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri debeline parketa? Kako pomembne so obremenitev prostora, vrsta ogrevanja ter izbira lakov in olj za zaščito? Na vaša vprašanja bo od pol devetih odgovarjal izr. prof. dr. Aleš Straže, vodja Katedre za tehnologijo lesa na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Dotaknili se bomo tudi izbire zunanjih lesenih talnih oblog.

Radiosfera Države od A do Ž: Namibija

Republika Namibija leži v jugozahodnem delu afriške celine. Na njenem jugu se nahaja Republika Južna Afrika, na vzhodu Bocvana, na severu Angola. Majhen del meje si na severovzhodu deli tudi z Zambijo, na njenem zahodu pa je Atlantski ocean. Država je samostojna od leta 1990, trenutno ima okvirno 3, 15 milijona prebivalcev. Velik del države pokriva najstarejša puščava na svetu – puščava Namib. Kar je tudi razlog, da je Namibija ene najredkeje poseljenih držav na svetu.

Torkov kviz Projekt Slovenska kvačkarska dediščina

Kvačkanje ni le ročno delo, ampak je umetnost in del naše kulturne identitete, ki povezuje generacije ter v sebi nosi zgodbe iz preteklosti. Nekaj jih razkrijemo tudi v Torkovem kvizu s sogovornico Jadranko Smiljić, ustanoviteljico Zavoda Ustvarjalno srce (ZUS), v okviru katerega poteka projekt zbiranja zgodb kvačkaric, ki se s kvačkanjem ukvarjajo vsaj 50 let.

Klicna koda Kit Timmy kot prispodoba reševanja Nemčije

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Prvaki tedna Katarina Bervar Sternad: Kot družba smo vsi akterji v preprečevanju korupcije

Prvega aprila letos je postala prva ženska na čelu Komisije za preprečevanje korupcije. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani je karierni in strokovni izziv našla v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja. Deluje kot usposobljena mediatorka in certificirana tutorka Sveta Evrope. Kot nacionalna poročevalka sodeluje v projektih, ki analizirajo stanje demokracije in vladavine prava v Sloveniji. O sebi pravi, da je »zagovornica človekovih pravic z jasno vizijo«. Leta 2022 je bila kot članica Pravne mreže za varstvo demokracije prejemnica nagrade Evropski državljan, ki jo podeljuje Evropski parlament. Bila je tudi favoritka predsednice republike za varuhinjo človekovih pravic, a ni dobila zadostne podpore v Državnem zboru. Pravi, da so najbolj zaskrbljujoči odzivi politike na ugotovitve Komisije in poskusi njene diskreditacije. Sicer pa je po njeni oceni KPK v dobri kondiciji, vidi pa možnosti za nadgradnjo in razvoj. Gostja 150. epizode Prvakov tedna je Katarina Bervar Sternad.

Jutranja vremenska fronta Letno načrpamo za 75 tisoč olimpijskih bazenov pitne vode

V Sloveniji podzemna voda zagotavlja približno 97 % vse pitne vode, vsako leto pa je načrpamo skoraj 190 milijonov kubičnih metrov, kar ustreza približno 75 tisoč olimpijskim bazenom. V primerjavi z Evropo, kjer iz podzemlja prihaja približno šest od desetih kozarcev pitne vode, je Slovenija še posebej odvisna od teh virov. “Prav tako se podzemna voda obnavlja počasi, zato je njeno varovanje ključnega pomena,” sporoča tokratna sogovornica, Polona Mihorko z Urada za stanje okolja, ARSO.

naPOTki Terme Šmarješke toplice: litoželezni vodnjak, lotosovo jezero in leseni bazen

Terme Šmarješke Toplice so eno od treh naravnih zdravilišč, ki sodijo pod okrilje Term Krka. Ležijo sredi gozdov in travnikov, zunaj urbanega naselja, v zavetju dolenjskih gričev. Darja Pograjc se je s sogovornicama sprehodila po zdraviliškem parku in raziskala bogato zgodovino in razvoj term, na poti do zunanjega lesenega bazena, ki je posebnost brez primere, pa spoznala še tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Ste vedeli, da poleti v ribniku v parku cveti indijski lotos?

KiKs Jezikovna krajina v centru Ljubljane: Lana's Corner, Snail Shop, The End

Jezikovna krajina je izraz, ki se nanaša na javno vidne jezikovne izraze v prostoru. To so napisi na stavbah, imena lokalov, ulic in trgovin, prometna signalizacija, javni napisi in podobno. Prav jezikovna krajina prestolnice je bila namreč predmet raziskave, ki so jo pretekli teden predstavili v prostorih Slovenske matice. Predavanje, s katerega boste nekaj utrinkov slišali v naslednjih minutah (z dodanimi razlagami, seveda), je za KiKs obiskala Darja Pograjc.

Lokalni junak Franci Toplišek

Franci Toplišek je policist z dušo in telesom ter s 35-letnim stažem na Policijski postaji Celje. Prisega na spoštljivo komunikacijo. Pravi, da je s pravim pristopom mogoče preprečiti marsikatero nasilno dejanje. Številni udeleženci v prometnih nesrečah so mu še danes hvaležni, za njih je storil več, kot je od njega zahteval postopek. Najtežje trenutke je doživljal, ko je obravnaval nesreče, v katerih so bili žrtve otroci. Tudi sicer je rad med mlajšimi, poklic policista redno predstavlja v vrtcih, šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.

Svetovalni servis Gibalni razvoj otrok

Najboljši kraj za razvijanje gibalnih sposobnosti dojenčkov so tla. Tam lahko otrok samostojno spoznava svoje telo in razvija koordinacijo. Najpomembnejši gibalni mejniki, ki jih dojenčki po večini dosežejo v prvem letu starosti, so obrat na trebuh in hrbet, pivotiranje, plazenje, sedenje, kobacanje, hoja ob opori in pozneje tudi samostojna hoja. Kako jih spodbujati, da bodo osvojili dobre gibalne vzorce, ki so temelj za nadaljnje življenje in tudi odraslo dobo, bomo povedali v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana.

Petek brez pravila "Vam lahko kako pomagam?" "Hvala, samo gledam."

V tokratni oddaji Petek brez pravila se bomo posvetili kulturi prodaje ter odnosu med prodajalci in strankami. Kako pomemben je prvi vtis? Zakaj se včasih zdi, da prodajalca v trgovini preprosto ni nikjer, drugič pa nas prijazen pristop prepriča že v prvih sekundah? O tem, kakšen je dober prodajalec, zakaj prodaja še zdaleč ni preprost poklic in kako ravnati tudi v zahtevnih trenutkih s strankami, se bomo pogovarjali z Borutom Zoranom, nekdanjim prodajalcem, danes pa podjetnikom in svetovalcem ter avtorjem knjige Neprijetna izkušnja ali kako uspešno reševati pritožbe in reklamacije.

Več

Zrcalo dneva Državni zbor dobil dva podpredsednika. Svoboda preizprašuje Stevanovićev mandat na čelu DZ

Državni zbor je danes potrdil vodstvo treh delovnih teles in na tajnem glasovanju izvolil dva podpredsednika DZ. Nedavno izvolitev predsednika zbora Zorana Stevanovića pa bo Gibanje Svoboda skušalo izpodbijati z ustavno pritožbo.

Radijski dnevnik Gibanje Svoboda zahteva ustavno presojo imenovanja Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora

Oblikovanje temeljev za delo državnega zbora poteka vse prej kot mirno. Potem ko so poslanci danes izvolili dva podpredsednika državnega zbora, so v Gibanju Svoboda napovedali ustavno presojo o imenovanju njegovega predsednika Zorana Stevanovića. Zahtevajo tudi oceno ustavnosti poslovnika državnega zbora glede podobnih primerov. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Tudi Gospodarska zbornica znižala obete gospodarske rasti. - Pred jutrišnjim iztekom premirja Iran še ni potrdil udeležbe na pogajanjih z Američani. - S popravilom naftovoda Družba Ukrajina odprla vrata za novo evropsko posojilo.

Aktualna tema Dr.Nada Pavšer: Ekocid naj bo peti zločin proti človeštvu!

Najprej sta leta 1996 sodelovali dve šoli, danes, 30 let pozneje, pa je v mrežo vključenih že več kot 700 izobraževalnih ustanov, od vrtcev do fakultet. Dr. Nada Pavšer je ustanoviteljica slovenske mreže Ekošol, veliko let pa je bila tudi prva nacionalna koordinatorka te mreže. Na področju varovanja okolja je še vedno aktivna.

Studio ob 17.00 Evropski proračun v primežu zaostrenih geopolitičnih razmer, tehnoloških in okoljskih izzivov

Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Aktualna tema Kaj imajo skupnega letala in kitare Roka Drobuna?

Ustvarjalnost nima meja tudi na področjih, za katere se zdi, da je bilo že vse odkrito. Tako je področje izdelovanje kitar, kjer se je kitara, od starogrškega instrumenta z nekaj strunami, od koder tudi izvira ime »kitara«, razvila v nešteto verzij same sebe, od baročnega instrumenta, klasične kitare, flamenko kitare pa do električne kitare. Izdelava tega inštrumenta ima dolgo tradicijo in tako izpopolnjene postopke izdelave, da to ti sploh za bolj začetniške verzije tega inštrumenta v veliki meri izdeluje serijsko. A če se zdi, da je človeška ustvarjalnost pri izdelavi električne kitare z dvojnim vratom in dvanajstimi strunami trčila ob svoj rob, zgodba 37-letnega Roka Drobuna na dan ustvarjalnost dokazuje drugače. Izdelal je namreč kitaro iz karbonskih vlaken, ki se sicer uporablja za izdelavo letal. Na obisku pri njem je bil Luka Pogačnik.

Dogodki in odmevi Gibanje Svoboda želi sodno izpodbijati Stevanovićevo izvolitev na vrh DZ

Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora želi Gibanje Svoboda izpodbijati na ustavnem sodišču. Podrobnosti bodo predstavili čez eno uro. Podpredsednika državnega zbora sta medtem postala poslanca SDS in Demokratov Danijel Krivec in Franc Križan. O tretjem bodo odločali, ko bo znano, katera stranka bo največja opozicijska. Odločanje o ustanovitvi treh začasnih delovnih teles pa je dozdajšnja koalicija obstruirala. O razlogu poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič. Drugi poudarki oddaje: Napovedim slovenskega gospodarskega ohlajanja in zvišanja inflacije zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu se je pridružila Gospodarska zbornica Slovenija z nekaj drugimi članicami Unije na zasedanju vodij diplomacij znova s pozivom k zamrznitvi pridružitvenega sporazuma z Izraelom Sporočila papeža Frančiška, ki je umrl pred enim letom, tudi v središču pontifikata njegovega naslednika Leona XIV.

Aktualna tema Zakaj mednarodna primerjava kaže na upad dosežkov slovenskih učencev?

Iz celovitega nacionalnega poročila o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji izhaja, da so povprečni rezultati bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti najnižji doslej. Največji upad je pri bralni pismenosti, torej pri razumevanju in uporabi prebranega. Kje so vzroki?

Po Sloveniji V Mariboru se kmalu obeta podražitev nekaterih javnih storitev

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Pomurju zaradi demografskih sprememb ustanavljajo demografsko skupino. - Zdravstveni dom Postojna se pripravlja na vzpostavitev satelitskega urgentnega centra. - V Novi Gorici razburjenje zaradi predvidene pripojitve kulturnega doma zavodu GO!2025. Napovedujejo celo referendum. - Arboretum Volčji potok vabi z razstavo cvetja.

Danes do 13:00 Na prvi izredni seji novega sklica državnega zbora tudi tajno glasovanje o njegovih podpredsednikih

Če lahko sklepamo po prvi izredni seji novega sklica državnega zbora, je pred nami zelo buren mandat. Zelo glasno je bilo že ob ustanavljanju prvih treh začasnih odborov, saj je po mnenju strank še aktualne vladne koalicije nova, prihajajoča koalicija popolnoma ignorirala dozdajšnjo prakso in tudi upoštevanje volilnega izida. Na dnevnem redu je med drugim izvolitev dveh podpredsednikov državnega zbora od skupno treh. Drugi poudarki oddaje: - Tudi Gospodarska zbornica napoved gospodarske rasti popravila navzdol, za letos na 2 odstotka BDP. - Iran pred iztekom premirja še zadržan glede pogajanj z ZDA. Opozarja, da ima nove adute na bojišču. - Koroški župani pozivajo državo, naj pokrije visoke stroške decentralizacije varstveno-delovnih centrov.

Ob osmih Rok Čakš: Največja past za Janšo so ideološke bitke

Prvi krog posvetovanj pri predsednici republike še ni prinesel jasnega odgovora na vprašanje, ali se je Janez Janša pripravljen soočiti s sestavljanjem svoje četrte vlade. Parlamentarna razmerja so takšnemu razmisleku sicer naklonjena, poleg tega je aktualni premier Robert Golob že napovedal, da se veseli dela v opoziciji. Zakaj torej Janša čaka in katere so največje pasti morebitne Janševe vlade? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Rokom Čakšem, urednikom in novinarjem portala zanima.me.

Jutranja kronika DZ bo na prvi izredni seji izvolil podpredsednike parlamenta

Novi sklic državnega zbora bo na današnji prvi izredni seji od dveh ta teden izvolil podpredsednike parlamenta in določil naloge delovnih teles. Iskanje koalicijske večine se medtem nadaljuje, predsednica republike bo nadaljevala posvetovanja. Drugi poudarki oddaje: - 10-dnevno premirje med Iranom in ZDA se izteka - Iran zavrača pogajanja pod pritiskom ameriških groženj - O dogajanju na Bližnjem vzhodu bodo v Luxembourgu razpravljali zunanji ministri Evropske unije; na dnevnem redu še nadaljnja podpora Ukrajini - Prejemniki športnih nagrad laureus so letos Belorusinja Arina Sabalenka, Španec Carlos Alcaraz in nogometaši PSG

Več

ApolloLajka Laserski internet v vesolju – Matija Brumat

Ko smo med odpravo Artemis II lahko spremljali vse podrobnosti življenja astronavtov na krovu vesoljske ladje Orion, se večinoma nismo kaj dosti spraševali, kaj je pravzaprav potrebno za to, da spremljamo neposredni prenos v visoki ločljivosti s take razdalje. Ugodnosti širokopasovnih povezav so nam očitno nekaj samoumevnega, četudi gre za vesolje. Ampak ozadje laserskih optičnih komunikacij v globokem vesolju je mnogo bolj zanimivo, če si ga ogledamo od blizu. Prav to smo tokrat storili v družbi dr. Matije Brumata, ki je med drugim sodeloval pri eksperimentih Evropske vesoljske agencije, ki so uspešno pripeljali do vzpostavitve laserske komunikacije z vesoljsko sondo Psiha. Ta je še mnogo bolj oddaljena od Zemlje kot Orion na poti okoli Lune, saj potuje k asteroidu Psiha, ki se nahaja v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. Seveda pa se laserske komunikacije danes uporabljajo tudi pri komunikaciji satelitov v Zemljini orbiti in še kje, in morda bodo nekega dne temelj vesoljskega interneta. Dr. Matija Brumat je inženirja strojništva, ki poslovno sodeluje s podjetjem Synopta v Švici in Airworks v Sloveniji. Trenutno se ukvarja tudi z razvojem usmerjevalnih mehanizmov za ionske motorje. Pa še kar nekaj drugih tem smo odprli …

Prvi na maturi Esej 2026: Klanec nekoč, danes, vedno?

V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.

Umetnost možnega Seštevanje prelomljenih obljub – Uroš Esih (Delo) in Anže Božič (POP TV)

Glasovanje o predsedniku državnega zbora je pokazalo, da so obrisi nove vlade že začrtani. Očitno bo vladno koalicijo lahko sestavil Janez Janša, v njej pa bosta, poleg SDS, še trojček NSi-SLS-Fokus in Logarjevi Demokrati. Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika parlamenta je potrdila, da bo pet glasov prispevala tudi Resnica, čeprav formalno ne bo vstopila v koalicijo. Skupaj ima torej desno sredinska vlada 48 glasov, kar je dovolj za imenovanje mandatarja in vlade. Kaj sploh še lahko naredita Golob in Svoboda? Kaj pomenijo napovedi, da »bodo storili vse«, da desne vlade ne bo? In kakšna bo vloga predsednice države, ki bo očitno zaman čakala na kandidata, ki ji bo prinesel 46 poslanskih podpisov? O vsem z dobrima poznavalcema slovenske politike, ki sta v petek dogajanje spremljala iz prve vrste, novinarjema in komentatorjema Dela Urošem Esihom in POP TV Anžetom Božičem.

Evolucija užitka Zaljubil sem se v umetno inteligenco!

Ekonomija pozornosti se spreminja v ekonomijo navezanosti.

Prvi na maturi Esej 2026: Na Klancu Tine Vrščaj z ljutomerskimi maturanti

Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave.

Umetnost možnega Politika, denar in videotrakovi (Primož Cirman in Silvester Šurla)

V novi epizodi gledamo v čarobno kroglo. Tako so namreč videti te dni ugibanja, kdaj bomo dobili novo koalicijo in ali jo bo vodil Golob ali Janša. Se pa sogovornika, novinar portala Necenzurirano in analitik Primož Cirman in odgovorni urednik tednika Reporter Silvestre Šurla, strinjata, da bomo vlado na koncu dobili, čeprav še ni jasno, kakšno. Pravita, da ko bodo poslanci dobili prvo plačo, bo za predčasne volitve vse manj možnosti. Koaliciji iz leta 1996 in 2011 sta prav tako nastajali z velikimi težavami in zapleti, saj je bil rezultat volitev med obema blokoma tudi takrat zelo tesen. Nista pa dočakali konca štiriletnega mandata. Sogovornika natančno analizirata afero Black Cube, vpliv kapitala na politično dogajanje in dejstvo da nova vlada nastaja v senci grožnje hude svetovne krize. Na poslušanje!

Prvi na maturi Esej 2026: Na klancu Ivana Cankarja z dijaki Ekonomske šole NM

Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.

Srce bije za posel Andraž Krajnc, Caretronic

Gost 42. epizode Srce bije za posel je direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc. Podjetje, ki prodaja zdravstvene rešitve v več kot 50 državah, letos cilja na osem milijonov evrov prihodkov. Caretronic raste in prodira na globalne trge, a doma ostaja pred zaprtimi vrati. Direktor Andraž Kranjc opozarja: javni razpisi so pogosto “že zaključena zgodba”, digitalizacija zdravstva pa zaradi takšnega sistema caplja na mestu. V ozadju pa se že poznajo tudi globalni pritiski – od dražjih komponent zaradi umetne inteligence do negotovosti v dobavnih verigah.

Umetnost možnega Dnevi odločitve – Miran Lesjak, Dnevnik

Novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega snemamo pet dni pred volilno nedeljo. Različne javnomnenjske raziskave kažejo podobne trende. Na prvih dveh mestih sta SDS in Gibanje Svoboda, v zadnjem tednu pa je Svoboda dohitela in celo prehitela največjo opozicijsko stranko. Interval zaupanja kaže, da lahko zmaga ena ali druga stranka. Podobno velja za četverico Levica, SD, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati Anžeta Logarja, ki bi zanesljivo prestopile prag, a imajo skoraj identično podporo. In še: katera od strank, ki se gnetejo na robu, bo prestopila prag? Gost epizode Miran Lesjak, odgovorni urednik časopisa Dnevnik, komentator in analitik, meni, da lahko v parlament pride sedem strank, manj verjetno je, da jih bo osem. V vsakem primeru podatki kažejo, da bo vlado težko sestavila desna ali leva stran, za politično sredino pa tokrat ni veliko prostora. Pogovarjamo se tudi o aferah, o obveščevalnih podatkih, skrivaj posnetih pogovorih in o sproščenih večerjah zgovornih slovenskih »elit«. Na poslušanje!

ApolloLajka Trisat-S: satelit za avtonomno navigacijo in odpravo k Saturnu ter druge vesoljske zgodbe – Iztok Kramberger, FERI UM/Skylabs

Satelit Trisat-S prav zdaj čaka na izstrelitev na Norveškem. Poletel naj bi že čez nekaj dni. Ali pa morda vendarle še ne. Nova raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace se pač mora šele dokazati. A če Trisat-S uspešno dospe v orbito, ga čaka 5-letna misija, ki bo preizkusila dolgoživost njegovih baterij, ki so bile sicer sprva načrtovane za le tritedensko odpravo. Toda drastične spremembe načrtov so vsakdanjost v vesoljskem sektorju. Poleg tega bo ekstremno varčevanje z energijo prišlo hudo prav pri uresničevanju daljnosežnih idej za izvidniške odprave k Saturnovi luni Enkelad, ki jih načrtuje ESA. A to je le del misije. Trisat-S bo s svojimi šestimi mini kamerami na krovu mapiral tudi svojo okolico in postavljal temelje navigaciji, ki bi satelitom v prihodnje omogočila, da se sami orientirajo v prostoru. Enako kamero ima na krovu namreč tudi Trisat-R, ki že štiri leta deluje v okolju močne radiacije Van Allenovih pasov, na višini 6000 km, kateremu so prav vsi strokovnjaki napovedovali maksimalno nekaj tednov življenja. Pa uspešnih zgodb s tem še zdaleč ni konec. Še letos naj bi v orbito poletel tudi slovenski čip za umetno inteligenco v vesolju SkyAI, ki po energijski učinkovitosti menda poseka celo Nvidiine čipe; tako vsaj pravi tokratni gost podkasta Apollolajka prof. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sistem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko univerze v Mariboru, in direktor inovacij v podjetju Skylabs. Zanimivih zgodb kar ni zmanjkalo.

Evolucija užitka Vrelo rivalstvo je dobesedno moja zgodba. Razen razkritja.

V moškem športu je izjemno malo javno razkritih gejev in biseksualcev.

Več

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Sreča svinje pase

V oddaji razmišljamo o odnosu med človekom in prašičem, kot je ta viden v slovenskem pregovornem izročilu. Z izredno profesorico dr. Sašo Poljak Istenič in dr. Rokom Mrvičem iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se pogovarjamo o dvoličnosti človekovega vrednotenja živali, katere meso je tolmačeno kot zlato, njeno (nečisto) vedenje pa pogosto grajano.

Prva vrsta Žan Videc

V oddaji album Neznano predstavlja Žan Videc z zasedbo: basist Goran Sarjaš, kitarist Marko Hrvatin ter spremljevalni pevki Sara Lamprečnik in Maruša Ferenčak.

Etnofonija Nidia Góngora: Pacífico Maravilla

V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album Pacífico Maravilla kolumbijske pevke Nidie Góngore. Pevka, ki že dobri dve desetletji velja za eno najbolj cenjenih interpretk godbe s kolumbijske pacifiške obale, za katero je značilen zvok marimbe, je po vrsti opaznih sodelovanj zdaj končno objavila prvenec pod svojim lastnim imenom.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi 19.04.2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Debbie Davies Blues Band v koncertu za Radio Slovenija (posnetek iz studia 26)

Debbie Davies je ena vidnejših sodobnih bluesovskih kitaristk. Znana je po energičnem slogu, tehnični dovršenosti in globokem spoštovanju tradicije električnega bluesa. Njena glasba združuje vplive čikaškega bluesa, teksaškega bluesa in rhythm & bluesa, pri čemer vseskozi ohranja izrazito osebno noto. Kariero je začela v Kaliforniji, širšo prepoznavnost pa je dosegla kot članica legendarne skupine Albert Collins and the Icebreakers, s katero je štiri leta koncertirala in snemala. V samostojni karieri je pri različnih založbah izdala vrsto odmevnih albumov, ki so ji prinesli številne nominacije in nagrade v svetu bluesa. Debbie Davies slovi po svojem izjemnem občutku za fraziranje, suverenem obvladovanju kitare ter izrazitem, čustveno nabitem vokalu. Njeni nastopi v živo so dinamični in prepričljivi, saj združujejo virtuoznost, energijo in pristno bluesovsko izkušnjo. Tako je bilo tudi aprila leta 1996 v Studiu 26 Radia Slovenija na Tavčarjevi 17 v Ljubljani.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Večer z mlajšimi slovenskimi narodno-zabavnimi ansambli

Za vas tokrat igrajo ansambli: Tomaža Rota; Petka; Šepet in Vražji muzikanti. Poslušate skladbe s festivalov in njihovih zgoščenk, ki so nastajale v zadnjem obdobju njihovega ustvarjanja. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

V godbah z zgodbo uživamo v glasu angleške pevke in igralke Lise Stansfield, ki je 11. aprila praznovala 60. rojstni dan. V svoji uspešni karieri, ki se je začela v 80. letih, je Lisa izdala 8 studijskih albumov in jih prodala v nakladi prek 20 milijonov. Še vedno občasno nastopa in letošnje poletje bo nastopila na različnih glasbenih festivalih.

41 stopinj vročine S koncerta z Lojzetom Krajnčanom

Prislušamo del posnetka koncerta, ki smo ga posneli 2. aprila letos v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Big Band RTV Slovenija je nastopil pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, ki je s tem koncertom končal svojo poklicno kariero. Lojze Krajnčan je bil namreč član Big Banda RTV Slovenija več kot štirideset let. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje pa se je izobraževal tudi na univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je obsežen in tudi izredno raznovrsten: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih skladb in resne klasične glasbe, do del za simfonični, revijski in jazzovski orkester. Ob Big Bandu RTV Slovenija so nastopili gostje: pevka Nina Strnad, saksofonist Jure Pukl, pevec Žigan Krajnčan, pianist Aljoša Kavčič, basist Jošt Lampret, tolkalist Lazaro Amed Zumeta in bobnar Kristijan Krajnčan. Poslušamo skladbe: Bitter Sweets, Serenada, Don't Keep tle Love Waiting ter Kolk je pa ura.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Mednarodni folklorni festival v Beltincih

V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo Bogdano Herman z Andijem Sobočanom in Marko bando, Gorički klantoš ter trio Zajtrk. Posnetki so nastali na 53. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, julija lani. Gre za eno najstarejših in najpomembnejših folklornih prireditev pri nas, ki že desetletja ohranja bogato tradicijo ljudske dediščine.

Etnofonija Katalena: Meja

V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album domače zasedbe Katalena z naslovom Meja, s katerim najbolj prepoznavna slovenska etnozasedba slavi svojo petindvajsetletnico, ki jo bo obhajala v začetku poletja. Kot že naslov namiguje, na svojem desetem albumu zasedba v tradicionalnih in avtorskih skladbah raziskuje koncept meje in meja – tako fizičnih kot osebnih in simbolnih.

Več

Lahko noč, otroci! O metulju, ki je izgubil krila

.... in dobil svojo prvo prijateljico ... Pripoveduje: Nadja Vidmar. Napisal: Marko Rop. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Lahko noč, otroci! Golazen

Na jasi so se sončili gad, krastača, kuščar in močerad … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Jože Sevljak. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Lahko noč, otroci! Mavrica

Mavrični škrat ima te dni veliko dela. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisala: Helena Giacomelli. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

RIO radijska igra za otroke Ljudska, Brane Dolinar: Pravljica o repi

Repa, o kateri tokrat teče pravljica, je zrastla tako velika, da jo je skoraj nemogoče izpuliti. Za to pa bo potrebno veliko rok in medsebojne pomoči, tokrat mogoče celo vaše. Pravljica o repi je preprost naslov današnje radijske igre, govori pa o tem, kako pomembno je sodelovati in kako na videz še tako neznatna pomoč lahko pripomore k skupnemu uspehu. Režiser: Dušan Mauser Tonski mojster: Staš Janež Dedek – Aleksander Valič Babica – Mila Kačič Boštjan – Brane Demšar Sultan – Nace Simončič Vnučka – Marija Bernot Pripovedovala je Ivanka Mežan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1975

Lahko noč, otroci! Metuljevo rojstvo

Nocoj bomo spoznali metulja, ki vas bo s svojo zgodbo pospremil v svet sanj … Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Mira Dobravec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.

Hudo! Z mladimi novinarji iz Radovljice o tem, kako preživljajo svoj prosti čas

Šport, glasba, branje, šah, kleklanje, astrofotografija, druženje s prijatelji, pametne naprave ali počitek? Kako mladi preživljate svoj prosti čas in koliko ga sploh imate? O tem smo pogovarjali z novinarji z OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, ki so pred mikrofon povabili zelo zanimive sogovornike - svoje vrstnike, učitelje in pevko Moniko Avsenik.

Hudo športni Met kopja

Na OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica se nam je pred mikrofonom pridružila Maša Zabret, ki trenira met kopja. To je atletska disciplina, pri kateri tekmovalci skušajo kopje z zaletom vreči čim dlje v označeno polje; uspešnost meta je odvisna od hitrosti zaleta, pravilne tehnike izmeta ter koordinacije celotnega telesa. Met kopja ima dolgo zgodovino, saj izvira že iz antičnih časov in je danes stalni del programa poletnih olimpijskih iger.

Zakajček Zakaj se odpadki v naravi razgrajujejo različno hitro?

Oddaja Radijski ringaraja je z vami vsako soboto med 8h in 9h – danes smo med drugim povedali več o naši Zemlji in skrbi zanjo – zato bomo o tem govorili tudi v našem Zakajčku. Ta se danes sprašuje, zakaj se odpadki v naravi razgrajujejo tako različno hitro? Prisluhnimo Tadeji Bizilj in sogovornikom ….

Radijski ringaraja Zemlja je planet …

Zemlja je planet, na katerem živimo in je naš dom. Ne glede na to, koliko smo stari, moramo zanj lepo skrbeti in ga ohraniti čistega ter polnega življenja. V tokratni sobotni oddaji šolarji razmišljajo, kaj lahko v dobro Zemlje naredijo in spremenijo v vsakodnevnem ravnanju. Zakajček pa se sprašuje, zakaj se odpadki v naravi razgrajujejo tako različno hitro …

Lahko noč, otroci! Poldrugi Martin

Poldrugi Martin vse stori narobe … Pripoveduje: Jurij Souček. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Lahko noč, otroci! Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost

Bibi je šlo danes vse narobe - prehladila se je v srce … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Ida Mlakar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Več

Naše poti Nacionalni posvet o razkoraku med pravicami Romov in izzivi v praksi

V oddaji bomo spremljali študentke Fakultete za humanistične vede, ki so se odpravile v Prekmurje in tam raziskovale življenje romske skupnosti. Obiskale so romska naselja ter v pogovorih z domačini odkrivale njihove izzive, kulturo in vsakdan. Na nacionalnem posvetu v Ljubljani so strokovnjaki opozorili na razkorak med zakonodajo in dejanskim položajem Romov ter poudarili pomen sodelovanja z njimi. Slišali bomo, zakaj je ohranjanje identitete in kulturne dediščine ključno za prihodnost romske skupnosti. Odpravili se bomo še na osnovno šolo Bršljin v Novem mestu in preverili, kako poteka vključevanje romskih učencev v izobraževalni proces.

Sotočja Da je politično delovanje pomembno, se zavedajo tudi Slovenci v sosednjih državah

"Identiteta ne pozna meja, živi tam, kjer jo ljudje z zavzetostjo in ponosom negujejo," je dejala predsednica države Nataša Pirc Musar ob svojem prvem obisku pri Slovencih na Hrvaškem. Slovenci na Madžarskem imajo v parlamentu novega zagovornika. To je postal porabski rojak Karel Holec, ki ima veliko izkušenj z delom za narodno skupnost in veliko načrtov za hitrejši razvoj. Kaj pa si obeta od nove madžarske vlade? Celovška Mohorjeva je skupaj s koroškim deželnim radiem pripravila Teden etnične raznolikosti in tako skušala nemško govoreče seznaniti s slovensko narodno skupnostjo. Zakaj je to pomembno, pojasnjuje direktor Karl Hren. Tržaški zgodovinar Štefan Čok pa spregovori o procesu za zločine v taborišču Rižarna, ki je potekal pred pol stoletja. Epilog ni bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!

Slovencem po svetu S slovensko restavratorko v Dohi, na spominskem dogodku v Brnu in razstavi v Ljubljani

Predstavljamo tržaško Slovenko Jarmílo Kódrič, ki kot restavratorka deluje v Dohi. Ustavljamo se pri rojakih v češkem Brnu, kjer so ta teden odkrili spominsko obeležje in pripravili spominski večer v čast priznanemu slovenskemu psihologu Mihajlu Rostoharju, ki je vrsto let deloval na Češkem. Sprehajamo se po fotografski razstavi o Slovencih v Veliki Kladuši, ki so jo odprli v Ljubljani, seznanjamo pa vas tudi z nekaterimi poletnimi prireditvami in natečaji Slovenske izseljenske matice.

Sami naši Goran Zrnić: Delavci prihajajo po boljše življenje, znajdejo pa se v džungli

V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Jasni Krljić Vreg, novi urednici oddaje naGlas!, ki razmišlja o glasu skupnosti in prostoru, ki ga imajo v slovenskem javnem prostoru različne identitete in izkušnje. Pogovorili smo se tudi z Goranom Zrnićem, ki govori o razvoju delavskih pravic v Sloveniji. Za konec pa prisluhnite še Tamari Kovačević in Zlatku Kraljiću, ki razmišljata o jeziku, identiteti in pripadnosti med različnimi kulturnimi prostori.

Naše poti Dan Romov nima le simbolnega pomena, je tudi opomnik za predloge in rešitve

Ob mednarodnem dnevu Romov, 8. aprila, smo za vas ujeli utrinke nekaterih izmed praznovanj po Sloveniji, od Kočevja in Maribora do osrednje prireditve v Murski Soboti. Romi kljub številnim izzivom skupnosti vseeno pritrjujejo manjšim, toda opaznejšim napredkom na področju izobraževanja in zaposlovanja. Na dan praznika smo se pogovarjali še s kulinarično mojstrico Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandijem Horvatom Sunnyjem in novinarko na romskem radiu, Nino Brasseur. Delu pogovora, ki je nastal v oddaji Prvi na obisku, bomo prisluhnili tudi v tokratnih Naših poteh.

Sotočja Od Budimpešte prek Celovca in Ljubljane do Špetra in Trsta - zgodbe Slovencev iz zamejstva

Porabska rojakinja Erika Köles Kiss je bila prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu. Po treh mandatih zdaj funkcijo prepušča novemu zagovorniku. Kako je zadovoljna z doseženim in kako se je v dobrem desetletju spremenil položaj Slovencev na Madžarskem? Avstrijska Koroška je dobila novega deželnega glavarja Daniela Fellnerja in zanima nas, kaj si od njega obetajo predstavniki treh krovnih političnih organizacij. Pridružimo se peterici mladih igralk iz Sel, članicam mladinske gledališke skupine, ki je s Pravljico po naše sklenila tokratne koroške kulturne dni v Ljubljani. Odpravimo se v Špeter, kjer že dve desetletji deluje Inštitut za slovensko kulturo. Naš gost je tudi Tomaž Simčič. Raziskal je več kot 250 letno delovanje slovenske skupnosti, ki se zbira v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu. Kaj to pomeni za slovensko manjšino na Tržaškem? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Slovenski kulturno umetniški časopis v Beogradu in zgodbi Slovencev iz Amerike in Turčije

V oddaji predstavljamo kulturno umetniško publikacijo SloArt, ki v slovenskem jeziku izhaja v okviru slovenskega društva Sava v Beogradu, predstavljamo zgodbo nekdanjega zlatarja iz Kranja Mateja Marolta, ki je novi dom in delo našel na Floridi, gost v oddaji pa je tudi nekdanji smučarski skakalec in večletni trener skakalcev v Turčiji Nejc Frank.

Naše poti Jožica Horvat: Ženskam želim, da se zaposlijo, da bodo imele svoj denar, da ne bodo odvisne od moških

V tokratnih Naših poteh prinašamo zgodbo Jožice Horvat, ki je že od dvajsetega leta naprej bila zaposlena v Avstriji. Zadnjih 27 let je delala kot kuharica na Dunaju, danes pa uživa zaslužen pokoj. Z družino živi v naselju, kjer se je rodila, odraščala je pri babici na kmetiji. Pomanjkanja v otroštvu ni poznala, pravi. Ob mednarodnem dnevu Romov, ki ga praznujemo 8. aprila, smo pred mikrofon povabili nekaj mladih Rominj in jih vprašali, kaj jim ta dan pomeni in česa si v današnjem času najbolj želijo. Prvi ponedeljek v mesecu prinaša še nov izbor za skladbi preteklega meseca. Med domačimi se za laskavi naziv potegujeta zasedba Del Tuha s skladbo Ej, sonce in Haris Pilton skupaj z ansamblom Gypsy Sound System s skladbo Maskarade. Med tujimi vam na izbiro ponujamo skladbo Disko Partizani, ki jo prispeva Shantel, in skladbo Karabiber v izvedbi Burhana Öçala.

Sotočja Koroška poje 2026: Ko glas žensk postane zgodba

Kot je že tradicija, na praznični velikonočni ponedeljek prisluhnemo reviji Koroška poje, ki jo pripravlja Krščanska kulturna zveza vse od leta 1972. "Ko glas žensk postane zgodba" je bil naslov tokratnega koncerta, ki je potekal 8. marca. Z njim so se poklonili skladateljicam, pevkam, zborovodkinjam, instrumentalistkam in glasbenim pedagoginjam. Prek videoportretov smo spoznali njihova razmišljanja o vlogi glasbe in ženske, izvedeli več o njihovem poslanstvu ter prisluhnili njihovi ustvarjalnosti. V celovškem Domu glasbe so nastopili moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, mladinski pevski zbor Oisternig iz Zilje, kvartet Ave, vokalna skupina Tambula, skupina Akzent, zasedba Oktakord, Shifting Roots in Lara Rutar ter projektni zbor Mladina poje. Iz Italije, iz Devina, so prvič na koncert Koroška poje prišli Fantje izpod Grmade, komorni zbor Limbar pa iz Moravč. Prisluhnite jim!!

Slovencem po svetu Četrt stoletja slovenskega pevskega zbora Davorin Jenko iz Banja Luke

V oddaji predstavljamo delo in življenje priznanega pediatra dr. Richarda Aplenca, ki deluje v Združenih državah Amerike, ustavljamo se v Banja Luki, kjer so ta teden s slovesno prireditvijo zaznamovali 25.obletnico mešanega pevskega zbora Davorin Jenko, ki deluje v okviru slovenskega društva Triglav. Izveste pa tudi, kako preživljajo velikonočne praznike v Avstraliji in kako se ohranjajo velikonočne tradicije ter zaznamuje velikonočni čas v slovenski skupnosti v deželi tam spodaj.

Sami naši Dijana Matković: Največ o družbi izvemo, ko gledamo, kako ravna s tistimi, ki so najmanj zaščiteni

V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Dijani Matković, ki skozi osebno in literarno izkušnjo razmišlja o priseljenski identiteti, razrednih razlikah, feminizmu in položaju ljudi iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Pogovorili smo se tudi s pisateljico Mirjano Bobić Mojsilović, ki razmišlja o pisanju, ustvarjalni krizi in moči literature, da spreminja življenja. Za konec pa se bomo ustavili v Sarajevu, kjer Slovensko društvo Cankar že skoraj stoletje povezuje slovenski in bosanski kulturni prostor ter ohranja občutek pripadnosti med dvema domovoma.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Državni zbor dobil dva podpredsednika. Svoboda preizprašuje Stevanovićev mandat na čelu DZ

Državni zbor je danes potrdil vodstvo treh delovnih teles in na tajnem glasovanju izvolil dva podpredsednika DZ. Nedavno izvolitev predsednika zbora Zorana Stevanovića pa bo Gibanje Svoboda skušalo izpodbijati z ustavno pritožbo.

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radijska igra Feri Lainšček: Vrata

Ko človek v iskanju svoje identitete prestopi prag svojega stanovanja, se znajde v svetu, kjer se prepletata resničnost in domišljija. Tako se junakovo življenje zelo zaplete, saj je v svet mešane resničnosti prinesel s seboj tudi svojo paranojo. Predvajanje radijske igre smo posvetili dramskemu igralcu Vladu Novaku, letošnjemu prejemniku igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marija Vera« za življenjsko delo. Režiser: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Človek – Vlado Novak Njegova žena – Minu Kjuder Človek z ulice – Voja Soldatović Prvi bolničar – Peter Ternovšek Drugi bolničar – Zvonko Funda Sestra – Anica Veble Doktor – Marjan Bačko Pacient – Franci Gabrovšek Inšpektor – Rado Pavalec Sodnica – Milena Muhič Veleposestnik – Janez Klasinc Paznik – Peter Šprajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana in Radia Maribor septembra in oktobra 1988

Literarni večer Rea Galanaki: V labirintih zgodovine

Rea Galanaki se je rodila leta 1947 na Kreti. Je ena izmed vodilnih sodobnih grških prozaistk, ki je prenovila zvrst zgodovinskega romana. Napisala je osem romanov, od Življenja Ismaila Ferika Paše (1989), prek Eleni ali Nihče (1998), Stoletja labirintov (2002), Skrajnega ponižanja (2015) do romana Emanuil in Ekaterini, pravljice, ki niso pravljice (2022). Napisala je tudi novelo Dve ženski, dve boginji in več pesniških zbirk, med temi zbirki Torta in Rudnine. Ukvarja se z zgodovinskimi in političnimi temami, ki se jim približuje lirično in z veliko občutljivosti za posameznika, vrženega v vrtince zgodovine. Pogosto črpa motive tudi iz grške mitologije. Prejela je številna priznanja, na primer trikrat grško državno nagrado za literaturo in nagrado balkanika. Njeni romani so prevedeni v devetnajst jezikov. Literarni večer o njenem delu je pripravila Lara Unuk, ki je tudi prevedla odlomke, ki jih boste slišali. Urednica oddaje je Tesa Drev. Produkcija 2026.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Sreča svinje pase

V oddaji razmišljamo o odnosu med človekom in prašičem, kot je ta viden v slovenskem pregovornem izročilu. Z izredno profesorico dr. Sašo Poljak Istenič in dr. Rokom Mrvičem iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se pogovarjamo o dvoličnosti človekovega vrednotenja živali, katere meso je tolmačeno kot zlato, njeno (nečisto) vedenje pa pogosto grajano.

Lahko noč, otroci! O metulju, ki je izgubil krila

.... in dobil svojo prvo prijateljico ... Pripoveduje: Nadja Vidmar. Napisal: Marko Rop. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Radijski dnevnik Gibanje Svoboda zahteva ustavno presojo imenovanja Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora

Oblikovanje temeljev za delo državnega zbora poteka vse prej kot mirno. Potem ko so poslanci danes izvolili dva podpredsednika državnega zbora, so v Gibanju Svoboda napovedali ustavno presojo o imenovanju njegovega predsednika Zorana Stevanovića. Zahtevajo tudi oceno ustavnosti poslovnika državnega zbora glede podobnih primerov. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Tudi Gospodarska zbornica znižala obete gospodarske rasti. - Pred jutrišnjim iztekom premirja Iran še ni potrdil udeležbe na pogajanjih z Američani. - S popravilom naftovoda Družba Ukrajina odprla vrata za novo evropsko posojilo.

Aktualna tema Dr.Nada Pavšer: Ekocid naj bo peti zločin proti človeštvu!

Najprej sta leta 1996 sodelovali dve šoli, danes, 30 let pozneje, pa je v mrežo vključenih že več kot 700 izobraževalnih ustanov, od vrtcev do fakultet. Dr. Nada Pavšer je ustanoviteljica slovenske mreže Ekošol, veliko let pa je bila tudi prva nacionalna koordinatorka te mreže. Na področju varovanja okolja je še vedno aktivna.

Studio ob 17.00 Evropski proračun v primežu zaostrenih geopolitičnih razmer, tehnoloških in okoljskih izzivov

Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Aktualna tema Kaj imajo skupnega letala in kitare Roka Drobuna?

Ustvarjalnost nima meja tudi na področjih, za katere se zdi, da je bilo že vse odkrito. Tako je področje izdelovanje kitar, kjer se je kitara, od starogrškega instrumenta z nekaj strunami, od koder tudi izvira ime »kitara«, razvila v nešteto verzij same sebe, od baročnega instrumenta, klasične kitare, flamenko kitare pa do električne kitare. Izdelava tega inštrumenta ima dolgo tradicijo in tako izpopolnjene postopke izdelave, da to ti sploh za bolj začetniške verzije tega inštrumenta v veliki meri izdeluje serijsko. A če se zdi, da je človeška ustvarjalnost pri izdelavi električne kitare z dvojnim vratom in dvanajstimi strunami trčila ob svoj rob, zgodba 37-letnega Roka Drobuna na dan ustvarjalnost dokazuje drugače. Izdelal je namreč kitaro iz karbonskih vlaken, ki se sicer uporablja za izdelavo letal. Na obisku pri njem je bil Luka Pogačnik.