Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Intervju - Radio Srečko Šestan: Iz vsake nesreče se lahko veliko naučimo

Če pomislimo na poplave, požare, žled, epidemije, ekološke katastrofe, množične migracije, najprej pomislimo na civilno zaščito. In če pomislimo na civilno zaščito, pomislimo tudi na njenega poveljnika Srečka Šestana. To funkcijo opravlja že 11 let in v vseh teh letih ni nikoli pustil na cedilu nikogar, ki je potreboval njegovo pomoč. Sabrina Mulec se bo z njim pogovarjala v terenskem studiu Prvega v Ilirski Bistrici, saj je Srečko Šestan tam domačin.

Aktualna tema S spoštovanjem tradicije in narave do uspešne poslovne poti

Ko govorimo o uspešnih mladih podjetnikih, si običajno predstavljamo zagnane 'startupovce' s področja visoke tehnologije, ampak inovativne poslovne ideje lahko temeljijo tudi na tradiciji, sobivanju z naravo in rokodelstvu. V Ilirski Bistrici, odkoder je ves dan oddajal Prvi program, smo o življenju mladih podjetnikov v tej občini, inovacijah in tradiciji, kmetovanju in rokodelstvu govorili z inovativnim mladim kmetom in prejemnikom evropske nagrade za mlade kmete Gregorjem Slavcem ter z rokodelcem Primožem Rojcem, ki izdeluje večkrat nagrajene lesene didaktične igrače.

Aktualna tema Okolica Ilirske Bistrice ponuja veliko

Leta 2022 so v občini Ilirska Bistrica zabeležili največ nočitev da zdaj, kraj in njegova okolica so torej zmeraj bolj znani tudi tistim, ki iščejo večdnevni oddih. Priložnosti za rekreacijo, pohodništvo, gorsko kolesarjenje in spoznavanje kulturne dediščine je v drugi največji občini v Sloveniji veliko: od Snežnika in številnih nižjih vrhov nad Ilirsko Bistrico, gradu Prem in Tabor, Podstenjška do enega najstarejših pustnih mask - škoromatov. Naši sogovornici sta bili Maja Uljan, direktorica Turistično-informacijske centra Ilirska Bistrica, in Mateja Kakež, kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Koper.

Prvi na obisku Ilirska Bistrica – mesto na vodi in s prvo tovarno testenin

Na Placu v Ilirski Bistrici lahko doživimo slovensko mesto na vodi v pravem pomenu. Pod asfaltom teče reka Bistrica, osrednji trg pa je še zdaj pomembno zbirališče. Je priložnost za druženje tako domačinov kot obiskovalcev. Na ogled so meščanske hiše na vodi. Tam še zdaj stoji prva tovarna testenin na Kranjskem Pekatete. Odprl jo je Anton Žnideršič, nekdaj pomemben mož Ilirske Bistrice in to z dobičkom, ki ga je pridobil s premišljenim čebelarjenjem. Žnideršič je tudi izumil panj AŽ, ki je prilagojen našim razmeram in tudi najboljši dom slovenskim čebelam. S placa se bomo zato sprehodili tudi v lokalni čebelarski muzej in do slapa Sušec vse do največjega slovenskega plazu. O vsem tem z gosti Sandro Grudenič, Dejanom Iskro in Andrejem Bergočem.

Aktualna tema V Ilirski Bistrici si med drugim želijo boljših prometnih povezav

V Ilirski Bistrici so začeli odstranjevati okoljske grehe preteklosti: odstranjujejo nevarne odpadke z dvorišča nekdaj zelo uspešne Tovarne organskih kislin, sanirajo oziroma bodo počistili območje nekdanjega Javorja na Baču, pa deponijo v Knežaku. V sodelovanju z državo in Parkom Škocjanske jame bodo sanirali nekdanje TOKovo odlagališče Globovnik. Poleg tega si želijo ustvariti boljše pogoje za mlade družne, da mladi ne bi tako hitro zapuščali domačega kraja. Seveda se ne bomo mogli izogniti niti pogovoru o avtocesti, ki je ni in se vprašali, kaj Bistričanom pomeni vstop Hrvaške v Schengensko območje. Ta del Slovenije je bil namreč od nekdaj tesno povezan z Reko. Več v pogovoru z županom dr. Gregorjem Kovačičem.

Ob osmih Andrej Stopar: Z izvolitvijo Slovenije v Varnostni svet so države izrazile upanje v srednjo pot med poloma

Od 1. januarja bo en sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov pripadel Sloveniji. Kot pravi naš ameriški dopisnik Andrej Stopar, je izvolitev s 153 glasovi podpore izjemen rezultat, saj gre za "80-odstotno podporo v svetu, ki je zelo razdeljen, ko je toliko nezaupanja". Naša kampanja je bila zelo kratka in prepričala je tudi države, ki nas sploh ne poznajo, na celinah, kjer nimamo diplomatskih predstavništev, dodaja. "Očitno je Slovenija znala nagovoriti te države, kajti zanjo so glasovale tudi tiste, ki običajno niso naklonjene Zahodu, ampak imajo globlje zakoreninjene stike z drugim polom. Bomo videli, kako se bomo odzvali pod določenimi pritiski in kam bodo pritiskali. Ampak tukaj lepo vidimo, da so države očitno izražale neke vrste upanje. Izbrale so ne preveč opredeljeno članico, ki je poudarjala svojo srednjo pot." Z Andrejem Stoparjem se je pogovarjal Matej Hrastar.

Jutro na Prvem

Svetovalni servis Numizmatika

Tokrat gremo v osupljivi svet numizmatike. Med skrite zaklade zgodovine, ki razkrivajo, kako lahko majhni kovanci pripovedujejo velike zgodbe. Kako ravnati ob najdbi kovanca, kako ga očistiti, kako prepoznati njegovo starost in vrednost, kako ga hraniti ali kako pri nakupu kovanca ugotoviti, da ne gre za ponaredek? Kakšne informacije skrivajo kovanci, kaj nam lahko povedo o političnih, gospodarskih in kulturnih vidikih zgodovine? Kateri kovanci so najbolj cenjeni med zbiratelji? Odgovore na ta in druga vprašanja pozna numizmatik Vilko Gombač iz Ilirske Bistrice.

Radiosfera Večno rivalstvo med Bistričani in Trnovci izzveni na nogometni tekmi proti Postojnčanom

Ilirska Bistrica je mesto z bogato in burno zgodovino. V preteklosti je bilo Trnovo, zdajšnji del Ilirske Bistrice z večinoma kmečkim prebivalstvom, še pomembnejše od Bistrice, kjer so prevladovali meščani. Rivalstvo med Bistričani in Trnovci je doseglo vrhunec leta 1973, ko se niso mogli dogovoriti, ali se bo kraj poimenoval Ilirska Bistrica Trnovo ali obratno. A ko je treba stopiti skupaj denimo na nogometni tekmi proti Postojnčanom, tako Trnovci in Bistričani združijo moči. S krajem živi trnovski samostan, ki slovi po izobraževanju in dobrodelnosti. V mobilni studio Prvega v središču Ilirske Bistrice je voditelj Rok Valenčič povabil zgodovinarko in učiteljico na Osnovni šoli Antona Žnideršiča Nadjo Baša in sestro Marjetko Jeralič iz samostana šolski sester De notre dame.

Pod pokrovko Krompir v zevnici in ostale bistriške jedi

Prvi program Radia Slovenija danes raziskuje Ilirsko Bistrico – in kako drugače začeti kot s tamkajšnjo kulinariko? Andreja Čokl se je podala na iskanje značilnih jedi, a je hitro ugotovila, da je zaradi številnih vplivov ter geografskih in zgodovinskih okoliščin tudi na Bistriškem težko izluščiti le eno ali dve.

Svetovalni servis Psihološki vidiki prehoda iz študija na trg dela: kariera, osamosvajanje, nova socialna mreža

Prehod iz študentskega obdobja na trg dela pomeni zaključevanje določenega življenjskega obdobja in vstop v novo obdobje. Prehod je lahko stresen, spremlja ga stiska z občutki zmedenosti in pomanjkanja nadzora nad novimi okoliščinami. Kakšne so strategije za premagovanje strahov pred negotovo prihodnostjo, kako si lahko pomaga vsak sam? Gostja v studiu Prvega je psihologinja Nina Piberčnik, magistrica psihologije, z opravljenim strokovnim izpitom iz zdravstvene dejavnosti. Končuje Praktikum II iz vedenjsko-kognitivne psihoterapije ter je ustanoviteljica in strokovni vodja Inštituta Avisensa.

Radiosfera Mladi slovenski zdravniki v Afriki

Oktobra se na pomoč v Zambijo za tri mesece odpravlja skupina mladih zdravnikov oz. študentov medicine iz Slovenije. Sodelovanje z bolnišnico, ki so jo osnovali slovenski misijonarji, traja že okoli tri desetletja. Nedavno se je od tam vrnila mlada zdravnica Nada Tavčar. Študentka zadnjega letnika medicine Lana Lah pa je v skupini, ki bo v Nangomo odšla oktobra. S kolegi zdaj predvsem zbirajo sredstva za humanitarno odpravo.

Drugi pogled Marija Marčan, Hrvaška

Dobro uro in pol oz. približno 140 km cest ločuje mesto, od koder prihaja, in mesto, kjer zdaj živi, Marija Marčan. Zagrebčanko je pred leti v Slovenijo za en semester pripeljal študijski program Erazmus. Pozneje se je vrnila in pri nas končala doktorat. Preden se je dokončno preselila v Ljubljano je s partnerjem nekaj časa živela v Veliki Britaniji. Danes je doktorica elektrotehnike zaposlena na področju vodenja projektov (pri katerih razvijajo programsko opremo za nove inovativne načine zdravljenja raka) pri prodjetju Cosylab. Z njo se je pogovarjala Darja Pograjc.

Torkov kviz Nihče se ne rodi s pegami

Medtem ko se z znamenji lahko tudi rodimo, pa se nihče ne rodi s pegami. Pege so genetsko pogojene, pojavijo se običajno med 2. in 4. letom starosti. Prvi pogoj za pojav peg je torej gen MC1R, drugi pogoj pa izpostavljenost UV sevanju. Spec. dermatovenerologije Nina Jugovar v Torkovem kvizu pove več!

Svetovalni servis Kibernetska varnost

Število spletnih prevar se povečuje. Kako poskrbeti za kibernetsko varnost? Kje vse vas lahko ujamejo prevaranti? Kaj se je dogajalo na področju kibernetske varnosti v lanskem letu in kakšna naj bo varna raba interneta? Na vaša vprašanja bo v ponedeljkovem svetovalnem servisu odgovarjal vodja si-Certa Gorazd Božič. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Prvaki tedna Nataša Matjašec Rošker: »Nagrada te izpostavi, vse izpostavljeno pa je postavljeno pod drobnogled.«

Gostja prve junijske epizode Prvakov tedna je prvakinja Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker. Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da bo ob zaključku letošnjega Borštnikovega srečanja prejela osrednjo slovensko nagrado za igralsko ustvarjalnost- Borštnikov prstan. V svoji bogati karieri na odru in na filmu je prejela že vrsto nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado, slednjo štirikrat. Esenca njene igre je neulovljiva, velja za perfekcionistko, pred tremi desetletji je z babico odšla na jug, zdaj v duhu trajnostne mobilnosti poganja kolo.

Klicna koda Namesto umika nasilnih resničnostnih šovov bodo v Srbiji predčasno zaprli šole

V soboto je bil v Beogradu že peti shod proti nasilju. Kakšni so protesti na katere zdaj prihaja po 50 000 ljudi, samo tisti proti MiloševićU oktobra 2000 so bili večji? Srbski predsednik Vučić je v odzivih na protestniške zahteve zelo oseben, premierka pravi, da je pripravljena kadarkoli odstopiti. Ampak opozicija zahteva neko prehodno obdobje, ker meni, da ima predsednik celotno državo tako pod nadzorom, da je proti njemu trenutno nemogoče zmagati. Presenetljiva je bila tudi odločitev, da bodo srbske šole s poukom končale že jutri. Druga Vučićeva fronta je Kosovo. Kaj lahko pričakujemo tam? Zdi se, da je tokrat pritisk večji na Kosovo, tudi iz ZDA in Natovih enot Kfor, ki so obsodili nasilje posebnih kosovskih policijskih enot, tudi to, da akcija ni bila napovedana. Kosovski premier Kurti ima problem, ker so ZDA njihov najtesnejši zaveznik.

7. stran Paulo Coelho: Alkimist

»Knjiga je odlična za ljudi, ki se radi prepustijo branju. Zahteva aktivnega bralca, kljub temu pa ne zahteva veliko razmišljanja o tem, kaj vse bi nekaj lahko pomenilo. Samo prepustiš se,« mi je v pogovoru o romanu Alkimist, ki ga predstavljamo v nedeljski oddaji namenjeni bralkam in bralcem, povedala študentka Maša Milčinski. V naslednjih minutah torej več o delu, ki je izšlo leta 1988 in je avtorja Paula Coelha izstrelilo med najuspešnejše pisce našega časa.

Intelekta

Intelekta

850 epizod

Institucionalno nasilje: razmislimo o spremembi psihiatričnega zdravljenja

47 min

Literarni kanon v primežu kulturnih vojn 21. stoletja

53 min

Odziv na nasilje med mladimi: pogovorimo se o vzgoji odraslih

50 min

O evtanaziji: Ne poslavljam se od življenja, življenje se poslavlja od mene

43 min

OZN: debatni klub ali upanje človeštva?

49 min

Mladi se informirajo na Instagramu in TikToku

45 min

Informativne vsebine

Aktualna tema S spoštovanjem tradicije in narave do uspešne poslovne poti

Ko govorimo o uspešnih mladih podjetnikih, si običajno predstavljamo zagnane 'startupovce' s področja visoke tehnologije, ampak inovativne poslovne ideje lahko temeljijo tudi na tradiciji, sobivanju z naravo in rokodelstvu. V Ilirski Bistrici, odkoder je ves dan oddajal Prvi program, smo o življenju mladih podjetnikov v tej občini, inovacijah in tradiciji, kmetovanju in rokodelstvu govorili z inovativnim mladim kmetom in prejemnikom evropske nagrade za mlade kmete Gregorjem Slavcem ter z rokodelcem Primožem Rojcem, ki izdeluje večkrat nagrajene lesene didaktične igrače.

Dogodki in odmevi Slovenija v varnostni svet Združenih narodov v času velike razdeljenosti sveta

Vloga Slovenije kot nestalne članice varnostnega sveta bo predvsem povezovalna. Tako v luči polarizacije sveta poudarjajo na zunanjem ministrstvu. Državni sekretar Samuel Žbogar poudarja, da bodo odprti do vseh držav, ne zgolj do zaveznic. Preostale novice:Banka Slovenije rahlja pogoje pridobivanja posojil: minimalna kreditna sposobnost od julija 745 evrov namesto zdaj veljavnih 915. ZZZS ostro nad dokument Zdravniške zbornice za izboljšanje razmer v zdravsvu: rešuje le gmotni položaj zdravnikov, pacienta ne omenja. Na jugu Ukrajine po poškodbi jezu poplavljnih več kot 20 krajev, brez pitne vode več sto tisoč ljudi. Evropska unija že pošilja pomoč.

Aktualna tema V Ilirski Bistrici si med drugim želijo boljših prometnih povezav

V Ilirski Bistrici so začeli odstranjevati okoljske grehe preteklosti: odstranjujejo nevarne odpadke z dvorišča nekdaj zelo uspešne Tovarne organskih kislin, sanirajo oziroma bodo počistili območje nekdanjega Javorja na Baču, pa deponijo v Knežaku. V sodelovanju z državo in Parkom Škocjanske jame bodo sanirali nekdanje TOKovo odlagališče Globovnik. Poleg tega si želijo ustvariti boljše pogoje za mlade družne, da mladi ne bi tako hitro zapuščali domačega kraja. Seveda se ne bomo mogli izogniti niti pogovoru o avtocesti, ki je ni in se vprašali, kaj Bistričanom pomeni vstop Hrvaške v Schengensko območje. Ta del Slovenije je bil namreč od nekdaj tesno povezan z Reko. Več v pogovoru z županom dr. Gregorjem Kovačičem.

Po Sloveniji Po Sloveniji

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Danes do 13:00 Danes do trinajstih 13:00

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Aktualna tema Okolica Ilirske Bistrice ponuja veliko

Leta 2022 so v občini Ilirska Bistrica zabeležili največ nočitev da zdaj, kraj in njegova okolica so torej zmeraj bolj znani tudi tistim, ki iščejo večdnevni oddih. Priložnosti za rekreacijo, pohodništvo, gorsko kolesarjenje in spoznavanje kulturne dediščine je v drugi največji občini v Sloveniji veliko: od Snežnika in številnih nižjih vrhov nad Ilirsko Bistrico, gradu Prem in Tabor, Podstenjška do enega najstarejših pustnih mask - škoromatov. Naši sogovornici sta bili Maja Uljan, direktorica Turistično-informacijske centra Ilirska Bistrica, in Mateja Kakež, kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Koper.

Ob osmih Andrej Stopar: Z izvolitvijo Slovenije v Varnostni svet so države izrazile upanje v srednjo pot med poloma

Od 1. januarja bo en sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov pripadel Sloveniji. Kot pravi naš ameriški dopisnik Andrej Stopar, je izvolitev s 153 glasovi podpore izjemen rezultat, saj gre za "80-odstotno podporo v svetu, ki je zelo razdeljen, ko je toliko nezaupanja". Naša kampanja je bila zelo kratka in prepričala je tudi države, ki nas sploh ne poznajo, na celinah, kjer nimamo diplomatskih predstavništev, dodaja. "Očitno je Slovenija znala nagovoriti te države, kajti zanjo so glasovale tudi tiste, ki običajno niso naklonjene Zahodu, ampak imajo globlje zakoreninjene stike z drugim polom. Bomo videli, kako se bomo odzvali pod določenimi pritiski in kam bodo pritiskali. Ampak tukaj lepo vidimo, da so države očitno izražale neke vrste upanje. Izbrale so ne preveč opredeljeno članico, ki je poudarjala svojo srednjo pot." Z Andrejem Stoparjem se je pogovarjal Matej Hrastar.

Jutranja kronika Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Jutranja kronika Belorusija za poraz na volitvah v Varnostni svet Združenih narodov krivi manipulacije Zahoda

Slovenija bo v letih 2024 in 2025 znova članica najpomembnejšega organa Združenih narodov, varnostnega sveta. Na volitvah v Generalni skupščini je s 153-imi glasovi že v prvem krogu glasovanja premagala edino konkurentko v vzhodnoevropski skupini Belorusijo. Zunanja ministrica Tanja Fajon je po glasovanju napovedala samozavestno in proaktivno politiko Slovenije ter sodelovanje s partnerji. V oddaji tudi: - Danes predvideno nadaljevanje pogajanj o zdravstvenem plačnem stebru med Fidesom in vlado - O delno uničenem jezu na jugu Ukrajine razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov - Košarkarji Cedevite Olimpije tudi letos izpadli v polfinalu lige Aba

Zrcalo dneva Vrstijo se čestitke Sloveniji ob izvolitvi za nestalno članico VS ZN

Slovenija je bila izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta v letih 2024 in 2025. Naša država je že v prvem krogu današnjega glasovanja v New Yorku prejela 153 glasov, kar je več kot dve tretjini, ki sta potrebni za izvolitev. Slovenija bo tako drugič v zgodovini nestalna članica najvplivnejšega telesa svetovne organizacije. V Zrcalu dneva tudi: - V Ukrajini zaradi zrušenja jezu poplavilo več krajev, Kijev in Moskva z medsebojnimi obtoževanji - Vodstvo ljubljanske psihiatrične klinike zavrača očitke o nasilju, ministrstvo sprožilo sistemski nadzor - Košarkarji Olimpije se niso prebili v finale Jadranske lige

Radijski dnevnik Sloveniji uspel veliki met v Združenih narodih

S 153-imi glasovi držav članic svetovne organizacije je Slovenija osvojila stolček ene od novih nestalnih članic Varnostnega sveta v prihodnjih dveh letih. Odločitev že odmeva v domači politiki. Druge teme: - Po napadu na jugu Ukrajine popušča jez, vrstijo se evakuacije - Pristojni za strokovni nadzor v ljubljanski psihiatrični bolnišnici - Izzivi krvodajalstva: doma zastonj, v Avstriji za plačilo

Podkasti

Umetnost možnega »Kakšen fantastičen dan!« – Andrej Stopar RTV, Anže Božič POP TV

Aleš je tokrat res navdušen: prav na dan snemanja je Golobova vlada praznovala prvo obletnico, Anže Logar je uradno ustanovil svojo Platformo sodelovanja, Pavle Rupar pa je sklical še eno zborovanje, tokrat pred stavbo RTV. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in gost epizode, razloži, kako vsi ti dogodki odmevajo v New Yorku. Naj strnemo: ne odmevajo. Je pa seveda Slovenija ta hip v središču pozornosti mednarodne javnosti zaradi kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN. Andrej pove, kako poteka odločanje v palači ob East Riverju, kaj se dogaja v zakulisju in kako notranje zdrahe vplivajo na možnosti kandidatke. Anže Božič, novinar POP TV, ki že leta na terenu spremlja dogajanje v slovenski politiki, razloži, kako je slovenska kandidatura postala tudi pomembno notranje politično vprašanje. Kaj se dogaja v vladnih strankah, kako trdna je vlada, kako se na Logarjevo platformo odziva Janez Janša? Vse to v novi epizodi, ki jo ob pvi obletnici vlade z modrim nasvetom zaključi kar premier osebno.

Evolucija užitka Počutim se umazano. Zato komaj čakam, da se poročiva.

Pestrost religij je izjemna, vse pa imajo takšna ali drugačna pravila o spolih in spolnosti.

Umetnost možnega Nazaj v prihodnost – Uroš Esih, Delo in Matej Grošelj, Večer

Smo v deževnem maju leta 2023. Nabor tem, o katerih najbolj goreče polemizirajo v politiki, pa je: spomenik osamosvojitve in nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kako to, da smo spet sredi ideološkega boja in odpiranja ran preteklosti? Teme zagotovo spravlja na dnevni red stranka SDS, se strinjata tokratna gosta podkasta o politiki Umetnost možnega, Uroš Esih in Matej Grošelj. Toda kaže, da najnovejši ideološki spopad ustreza tudi vladni strani. Ni več koalicijskih vrhov, ni več časovnic. So pa srdite polemike prvakov vseh vladnih strank, še posebej pa Levice in tudi Socialnih demokratov, z opozicijo, ki jih v prvih mesecih mandata aktualne vlade ni bilo. In še: ali bo tudi srhljivo razkritje o brskanju po skoraj 200 bančnih računih ostalo brez epiloga? In, ja, Aleš tokrat odgovarja tudi na odzive poslušalcev.

ApolloLajka Nova revolucija v astrofiziki – Observatorij Vere Rubin – astrofizičarka Andreja Gomboc, UNG

Observatorij Vere Rubin je nov veliki astronomski projekt, teleskop, ki obljublja, da bo transformiral astrofiziko. Med drugim se bo ponašal z največjo digitalno kamero na svetu s 3200 milijoni pikslov, celotno južno nebo bo lahko poslikal vsake tri do štiri dni in zajel 20 milijard galaksij. Skozi ogromne količine podatkov se bo razkrilo, kako dinamično je pravzaprav dogajanje okoli nas: od najrazličnejših kratkotrajnih pojavov, kot so supernove, izbruhi gama sevanja in smrti zvezd v črnih luknjah, do asteroidov in drugega vesoljskega kamenja, ki leti naokoli (in za katerega je dobro pravočasno vedeti, ali morda ne leti proti Zemlji). Obeta se tudi nov vpogled v velike skrivnosti vesolja kot sta temna snov in temna energija. Največja težava novega observatorija, ki je tako kot številni sodobni teleskopi umeščen na samotno goro Cerro Pachon v severnem Čilu, so vse številčnejše konstelacije satelitov v Zemljini orbiti. Projekcije Observatorija Vere Rubin izpostavljajo možnost, da jih bo v prihodnjih 10 letih celo 400 000. Ti pa ne ogrožajo samo astrofizikalnih raziskav in pogleda na nočno nebo, ampak predstavljajo mnogo širšo nevarnost. Kakšno? O vsem tem sva Aljoša Masten in Nina Slaček govorila z astrofizičarko prof. dr. Andrejo Gomboc z Univerze v Novi Gorici, ki pri Observatoriju Vere Rubin aktivno sodeluje.

Srce bije za posel Dušan Mes, Slovenske železnice

Gost 18. epizode podkasta Srce bije za posel je generalni direktor državnega podjetja Slovenske železnice Dušan Mes. Železnice so sredi intenzivnega cikla obnove, posodobitve in izgradnje prog, država pa mora v bližnji prihodnosti sprejeti pomembne odločitve o regionalnih železniških povezavah, dvotirnosti in novih krakih. Letos bodo Slovenske železnice zabeležile rekorden dobiček. »Polnokrvno digitalizirane« naj bi postale do konca 2024, do takrat naj bi tudi pridobile celotni delež v avtobusnem prevozniku Nomago. Čez osem let bo železniški potniški promet v državi odprt za tujo konkurenco.

Umetnost možnega Leto političnih skušnjav – Matija Stepišnik, Večer

Od visokih pričakovanj do trka z realnostjo – tako bi lahko strnili oceno leta po prelomnih parlamentarnih volitvah, ki so temeljito spremenile slovenski politični prostor. Najin gost, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik, s kirurško natančnostjo secira težave, na katere so dobesedno čez noč naleteli politični novinci in tiste, ki so si jih nakopali sami. Zelo hitro se je pokazalo, da nova vlada ne obvlada politične obrti, ki je zelo drugačna od menedžerskih veščin in prijemov. Opozicija je po hudih porazih mandat takoj začela s polnimi obrati, prvo povolilno leto je tako tempo dogajanja diktirala politično bolj izkušena SDS, vladna stran je temu bolj ali manj samo sledila. Vendar pa je to vseeno šele začetek. Koalicija je trdna, tudi praske v Gibanju Svoboda, ki še vedno ni klasična stranka z jasno notranjo strukturo, javnosti še niso vidne. Najtežje preizkušnje šele prihajajo, na prvem mestu seveda zdravstvena reforma. Najinemu gostu poveva, da pogrešava njegove mesečne kolumne v oddaji, ki je izginila z ekranov nacionalne TV lani spomladi. In Matija prizna – ja, tudi on pogreša Studio City.

Evolucija užitka Nisem se uprl. Čist sm zmrznu, otrpnu.

Zamrznitev ob spolnem napadu ni izjema, temveč pravilo. Gre torej za običajen človeški odziv.

Umetnost možnega Vsaka sprememba še ni reforma - Jernej Šmajdek, STA

Prav v času snemanja nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega je potekala tiskovna konferenca vladne koalicije o najnovejši politični »atomski bombi« - predlogu o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vroča tema, ki je v zadnjih desetih letih rušila vlade, je prišla na dnevni red nepričakovano in čez noč. Tudi zato, da bi vladna koalicija prehitela opozicijo. Kar pomeni, pravi najin gost, novinar in analitik STA Jernej Šmajdek, da SDS tudi v tem primeru, kot še v številnih drugih, vodi igro, vladna stran pa se nanjo samo odziva. Pogovarjamo se o napovedanih reformah, med katerimi Jernej postavi v prvo vrsto zdravstveno, pokojninsko in plačno. Zakaj so bile napovedane vse druge, pa pravzaprav ni čisto jasno. Kajti, poudari Jernej, vsaka sprememba še ni reforma. Mimogrede spomnimo, da je bila beseda reforma nekaj let v političnem besednjaku celo prepovedana. Po velikem referendumskem fiasku Pahorjeve vlade je bilo namreč jasno, da je spremembe bolje izpeljati na tiho in počasi. In šele potem, ko so pripravljene, iskati nujni družbeni konsenz zanje. Govorimo tudi o (ne)sodelovanju NSi v vladni koaliciji, o znamenitem nastopu premiera v oddaji Preverjeno, mimogrede pa tudi o nepričakovani konkurenci bivšega predsednika države na trgu podkastov.

Na pravi strani Vsak dan 8. marec

Ženske v sosednji Hrvaški so 8. marca, točno opoldne, zapustile svoja delovna mesta in za deset minut prekinile delo. S to simbolno gesto so želele opozoriti na plačno vrzel in na neenak položaj žensk v primerjavi z moškimi. V tokratni epizodi je avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer pred mikrofon povabila hrvaško novinarko in predsednico Evropske zveze novinark in novinarjev, Majo Sever. V podkastu pa tudi pregled aktualnega dogajanja v mesecu marcu.

Umetnost možnega Upanje še vedno pred strahovi – Janja Božič Marolt

Podatki kažejo, da med ljudmi še vedno prevladuje upanje pred strahom pred prihodnostjo. Vladi podpora izrazito pada, a je še vedno višja, kot so jo imele v primerljivih obdobjih prejšnje vlade. Raste tudi podpora opozicijski SDS, manjše stranke, vladni in opozicijska, pa še iščejo svoj prostor. Trije novi obrazi slovenske politike, predsednik in predsednici vlade, države in parlamenta, Golob, Pirc Musar in Klakočar Zupančič, so na lestvici najbolje ocenjenih politikov v prvi peterici. Na prvem mestu pa že nekaj časa – Anže Logar. Kje smo torej slabo leto po državnozborskih volitvah? Gostja nove epizode podkasta Umetnost možnega je direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt, ki je v studio prinesla debel sveženj diagramov in tabel. Epizoda, ki s podatki oriše politični in družbeni trenutek tukaj in zdaj.

ApolloLajka Vzhajajoča vesoljska velesila Kitajska - sinologinja Maja Veselič, FF UL

Kitajska postaja vse bolj pomembna igralka v vesoljskem sektorju. V zadnjih petih letih je nanizala celo serijo res odmevnih in uspešnih misij, med katerimi so najodmevnejše: prvi pristanek na temni strani Meseca (lunarna misija Change4 leta 2019), uspešni pristanek in vožnje z roverjem po Marsu kar v prvem poizkusu (misija Tianwen leta 2022) ter izgradnja lastne vesoljske postaje Tiangong, ki zdaj že leto in pol redno gosti tajkonavte na svojem krovu. Tudi po številu uspešnih izstrelitev v zadnjih letih Kitajska zaostaja samo za ameriškim podjetjem SpaceX, kar ji vsekakor zagotavlja stabilen in neodvisen dostop do orbite; to pa je seveda nujno za vse ambiciozne načrte, ki jih ima tako v orbiti kot tudi bolj stran od domačega planeta. Načrti pa segajo postaje na Luninem južnem polu do naselbin na Marsu. Uspehi zadnjih let in ambicije za naprej so kombinacija, ki je začela zelo resno skrbeti tudi Združene države Amerike in jih tako rekoč prisilila, da so v zadnjih letih mnogo bolj resno in velikopotezno zastavile svoje načrte za osvajanje eksotičnih lokacij, kot sta Luna in Mars. Vse več se govori o vesoljski tekmi 2.0. Kitajski vesoljski program in odnos do vesolja in vesoljskega sektorja na Kitajskem širše sva Aljoša in Nina tokrat pretresla v družbi s sinologinjo dr. Majo Veselič, docentko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Iz glasbenega uredništva

41 stopinj vročine Moj dilbere

V oddaji bomo slišali skladbe Copy (Tone Janša), Tarska Vala (Janez Gregorc), Moj dilbere (narodna/Jože Privšek), Heart of Stone (Bernard Butler/Jonathana Jeremiah) in Dotik (Lojze Krajnčan).

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Polka je ukazana - etnokoreološko delo Mirka Ramovša (2. del)

Oddaja je posvečena nedavno umrlemu etnokoreologu Mirku Ramovšu, velikanu na področju pestrega slovenskega ljudskega plesnega izročila. Mirko Ramovš je bil eden opaznejših slovenskih etnokoreologov, gotovo pa osebnost z zelo bogatim opusom odrskih postavitev slovenskih ljudskih plesov. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal najprej z raziskovanjem slovenske plesne dediščine, nato pa s predstavljanjem le-te v okviru odrskih nastopov folklornih skupin. Svoje življenje je tako rekoč prehodil v koraku ljudskega plesa in pri tem vselej poudarjal svoje življenjsko vodilo: "Plešite zase, plešite za druge in pazite, kako plešete, da bodo ljudje občutili to, kar čutite vi, ki z veseljem plešete." Skoraj nešteto zelo premišljenih in domišljenih drobnih parametrov se sestavi ob vizualno bogati, razkošni folklorni koreografiji. Kaj vse se skriva za to umetnostjo, vedo le tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjajo. V teh krogih je bil profesor Mirko Ramovš zelo cenjen in spoštovan. Njegovi 80-letnici v letu 2015 je bila posvečena plesna prireditev v Velenju z naslovom Polka je ukazana, na kateri je dvanajst folklornih skupin plesalo in predstavilo etnokoreografske slike iz opusa Mirka Ramovša. V spomin in zahvalo raziskovalcu jih tako znova predstavljamo v sklopu oddaje.

Prva vrsta freekind.

Med evropsko turnejo in pred izidom prvenca Since Always and Forever sta v Prvi vrsti nastopili freekind.: Sara Ester Gredelj in Nina Korošak Serčič.

Etnofonija Taraf Syriana na poti od Sirije do večkulturnega Montréala

Taraf Syriana na poti od Sirije do večkulturnega Montréala. Album prvenec naniza privlačen izbor ljudske in avtorske sirske glasbe, skladb s kurdskimi, egipčanskimi, židovskimi in perzijskimi koreninami ter skladb z Balkana, pretežno z balkanskim romskim pečatom. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2023/06/01/taraf-syriana-na-poti-od-sirije-do-veckulturnega-montreala/

Pop panorama Pop panorama

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Duško Gojković

Oddajo posvečamo trobentaču Dušku Gojkoviću. Duško Gojković je veliko sodeloval tudi z našim orkestrom in z Jožetom Privškom. Skupaj so koncertirali in tudi studijsko snemali. Za oddajo smo izbrali odlomka iz dveh skupnih koncertov, ki ju hranimo v našem radijskem arhivu: Jazz festival Ljubljana leta 1971 ter Zeleni abonma s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija leta 2003.

Huda muska Huda muska - znanstveno o glasbi

Tudi glasbo lahko obravnavamo na znanstven način, jo raziskujemo in analiziramo ter razčlenjujemo. Od enega tona do intervala in akorda ter od motiva, stavka in periode pridemo do glasbene oblike. Glasbo lahko znanstveno obdelujemo tudi v samih osnovah - kaj je zvok, kako nastane in kako se širi. Ravno to vam bo predstavil Matej.

Pesem v žepu Si še želimo odkrivati novo kakovostno slovensko glasbo?

Upamo, da je to vprašanje zgolj retorično, pa vendarle je lebdelo v zraku med pogovorom, ki je nastajal za tokratno Pesem v žepu. V središču bosta založba oziroma ustvarjalno polje Celinka in njen festival Godibodi, ki letos že šestnajstič po vrsti predstavlja nove glasbene projekte in izdaje. Z nami se pogovarja glasbenik in skladatelj ter umetniški vodja založbe in festivala Janez Dovč, pogovor pa prepletemo z glasbo nekaterih ustvarjalcev, ki so v preteklih letih sodelovali z založbo in nastopili na festivalu Godibodi: Sounds of Slovenia, Robert Petan, Počeni Škafi, Rudi Bučar, Katice, Lamai, Bilbi, Volk Folk, Elevators in Nula Kelvina.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Franca Potočarja s Podlipškimi fanti

Prvo junujsko oddajo v celoti posvečamo komponistu in harmonikarju Francu Potočarju.Njegov oče, znani dolensjki ohcetni godec Franc Potočar starejši, je bil vzornik Lojzetu Slaku. Zasedba s Podlipškimi fanti je bila ustanovljena leta 1993, velja pa za vrhunec Potočarjevega ustvarjalnega opusa. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Šest - to je največ

Rad te imam za šest … Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Primož Pirnat. Napisala: Nina Klun. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Lahko noč, otroci! Zlo in dobro

Pravljica o dveh bratih, ki sta iskala srečo. Pripoveduje: Vojko Zidar. Finska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Lahko noč, otroci! Zakaj sove hukajo

Medved, župan gozda, se je odločil, da bo napravil red ... Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Estonska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

RIO radijska igra za otroke Frane Puntar: Škratek Lučka

V dinamični zgodbi o škratku, popravljalcu in lučkah želi avtor pokazati neskončno materinsko ljubezen do otrok, ki so pogosto sami kot lučke. Režiserka, tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Škratek – Gejno Jakič Popravljalec lučk – Zlatko Šugman Mama – Anica Kumer Sodelovali so še Mila Kačič, Marjan Hlastec, Nace Simončič, Milena Grm, Branko Miklavc, Niko Goršič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1983

Lahko noč, otroci! Radovedni vprašaj

Zgodba radovednega vprašaja iz pozabljenega romana. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Hudo! O znanosti in Znanstivalu

Ta vikend v Ljubljani poteka Znanstival, mi smo o njem in o navdušenbju mladih za znanost in naravoslovje govorili z učenci zadnje triade Miho Kosom iz HIše eksperimentov.Kako radovedni in ustvarjalni so mladi? Kako blizu sta jim kemija in fizika, kako so navdušeni nad znanstveni poskusi, zakaj jim je všeč Znanstival? Več smo izvedeli v oddaji Hudo!

Kulturomat Danska pisateljica Mette Vedsø in knjiga 130 utripov na minuto

Mette Vedsø je diplomirala iz kemije in biotehnologije v Århusu na Danskem. Takoj po študiju se je vpisala na Akademijo za kreativno pisanje v Københavnu. Svoje prvo delo je izdala leta 2011, od takrat je napisala več kot petdeset knjig za otroke in mladino ter se uveljavila kot pisateljica. Njeno pisanje je občutljivo, rahločutno, polno empatije in poezije pa tudi humorja. Zapisuje tiste zgodbe, o katerih nočemo zares govoriti, a ne moremo mimo njih. Nič drugače ni v njeni knjigi 130 utripov na minuto, ki jo je v slovenščino za založbo Miš prevedel Darko Čuden. Zgodba o najstinici Pi, ki jo šolski sistem, točkovanje, ocene in nenehni pritisk sovrstnikov spravi do napada tesnobe. Nenadoma se mora ustaviti, vzeti si mora odmor. Vpraša se, kako naprej. Odgovore pa najde šele takrat, ko v njen svet nepričakovano vstopijo ljudje s svojimi težavami, ki jih poskuša rešiti Pi in pred njo se odpre popolnoma nov pogled na svet. Na povabilo založbe Miš je Mette Vedsø obiskala šole po Sloveniji in predstavljala svoj roman ter rušila tabuje o tesnobi, mi pa smo jo ujeli pred mikrofon.

Hudo športni Tekač Ivan Schollmayer

V rubriki Hudo športni tudi ta teden ostajamo na stadionu ŽAK v Ljubljani, kjer smo se družili z mladimi iz Atletskega kluba Olimpija. Tokrat boste spoznali tekača Ivana Schollmayerja. Z njim se je pogovarjal Aleš Ogrin.

Radijski ringaraja Modrosti dedkov in babic

Pred vami, fantje in dekleta, je še zadnji mesec pred poletnimi počitnicami, ki vam bodo prinesle proste dni in z njimi veliko zabave, imeli boste več časa za igranje s svojimi prijatelji, pa tudi za preživljanje ur s svojo družino. Prepričana sem, da boste obiskali tudi svoje babice in dedke. Tokratno oddajo bomo posvetili prav njim. Dedki in babice so očetje in mame vaših staršev. Če imata mami in ati kakšne nujne opravke, pazijo na vas, pogosto pa vas tudi razvajajo, se z vami igrajo družabne igre in vas vodijo na igrišče. O tem, kako preživljate čas s svojimi starimi starši, sem se pogovarjala tudi s fanti in dekleti z Osnovne šole Kolezija.

Lahko noč, otroci! Recept za lepe sanje

V kotel naliješ dve vedri mesečine, nekaj zvezdnega prahu, ščepec želja in žlico domišljije … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Tomo Podstenšek. Pravljica za natečaja za izvirno slovensko pravljico. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Lahko noč, otroci! Premiera pravljice Natalije Šimunović: O hitrem polžku in počasni miški

Nocoj smo premierno slišali novo pravljico avtorice Natalije Šimunović: O hitrem polžku in počasni miški. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Najmanjšemu polžku in majceni miški se mudi na tržnico … Polžek se je razveselil: »Tudi jaz šibam tja!« Miš je zavila z očmi in rekla: »Ja, vidim.« Tačke so se ji lepile na polžkovo slino. »No, zdaj sem pa pozabila. Moka, olje, sir in … ?« Pripovedujeta: Anja Novak in Gregor Zorc. Avtorica besedila: Natalija Šimunović. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Ana Krauthaker. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

Naše skupnosti

Sami naši Sami naši v svetu filma, poezije in digitalne umetnosti

Nocoj smo se v oddaji Sami naši na prvem pogovarjali s pisateljem in slikarjem Gregorjem Kraljićem, ki ga za ustvarjanje navdihuje tako Slovenija kot Hrvaška. Gostimo tudi pionirja digitalne umetnosti, Vuka Čosića, ki je ob pomoči umetne inteligence tvite slovenskih političnih veljakov spremenil v zbirko poezije z naslovom Nacija - kultura. Poslušali boste lahko tudi dokumentarno zgodbo o pesmi Sončece zahaja. Po ulicah od Ljubljane do Beograda izvor pesmi raziskuje etnomuzikologinja Ana Hofman.

Sotočja Bodo koroški Slovenci skušali novi učni načrt spremeniti po pravni poti?

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.

Naše poti Možnosti financiranja izgradnje neprofitnih stanovanj za Rome

Prinašamo novico o zamenjavi vodilnega mesta vladnega urada za narodnosti, ki v Sloveniji ureja položaj romske etnične skupnosti. Stanovanjska problematika romske skupnosti je eden večjih izzivov, ki jih skuša nasloviti tudi Stanovanjski sklad RS. Preverjamo kakšne so možnosti financiranja izgradnje neprofitnih stanovanj in zagotavljanje bivalnih enot po programih sklada. Odpravili se bomo še v Maribor, na plesno pripovedno predstavo, ki je v ospredje postavila potovanje Romov s karavani. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Pandemo dua Harmelogic in Adeti Borikano, ki jo prispeva Muhamed Meety. Na tujem delu se za glasove potegujeta Ferus Mustafov s skladbo Dikman in Taraf Syriana feat. Dan Armeanca s skladbo Me dukhap tuke.

Slovencem po svetu "Spomnimo se vseh artiklov iz humanitarnih paketov"

V tokratni oddaji se pred praznovanjem 30.obletnice delovanja slovenskega društva v Tuzli s sogovornico spominjamo začetkov društva in njegove vloge v času vojne v Bosni in Hercegovini. Slovenci na Švedskem so se minuli konec tedna srečali na tradicionalnem druženju v Vadsteni - znova se jih je zbralo veliko. Predstavljamo pa tudi zgodbo raziskovalke doktorice Nives Hribernik, ki je v Ljubljani doštudirala farmacijo, zdaj pa deluje v Potsdamu v Nemčiji.

Sami naši Psihoterapija, poezija in poklici prihodnosti

Nocoj v oddaji gostimo filozofa in psihoanalitika dr. Dušana Rutarja, ki je pred kratkim objavil knjigo Sočutna šola: Od inkluzivne šole k sočutni skupnosti. Pogovarjali smo se tudi s pesnikom, pisateljem in publicistom Dejanom Aleksićem. Na začetku oddaje pa se s Sanjo Hyseni pogovarjamo o njenem nenavadnem poklicu ter o tem, kaj pravzaprav dela kulturni mediator.

Sotočja 'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.

Naše poti V Indiji odprli center za raziskovanje romske kulture

Pogovarjali smo se z veleposlanico Indije v Sloveniji, njeno ekscelenco, Namrato S. Kumar. Med drugim nam je zaupala, da so v Indiji odprli center, ki raziskuje romsko kulturo. Preverili smo tudi, kako poteka vključevanje učencev Romov na eni od osnovnih šol v Kočevju. Rubrika romskega jezika tokrat zaznamuje dan prijaznih besed.

Slovencem po svetu "Na ulicah ne jejo in pijejo, hodijo v vrstah, na vlakih je tišina"

Tokrat gremo v deželo vzhajajočega sonca. Japonska slovi po dolgoživosti, urejenosti in visoki tehnološki razvitosti, roboti niso nobena redkost. Kot pravi sogovornica, ki živi v Tokiu, je to izjemno čisto mesto, na ulicah se kljub gneči ne preriva nihče. Japonci imajo radi pravila in karaoke, vajeni so potrpežljivega čakanja v vrstah. V oddaji bomo pogledali tudi v Sarajevo, saj bo tamkajšnje slovensko društvo jutri praznovalo 30. obletnico obnovitve delovanja. Napovedujemo pa tudi likovni natečaj To je Slovenija.

Sami naši Branko Vujadinović: Okrevanje po travmi je dolgoročen proces

V oddaji Sami naši smo za vas obiskali novo odprto knjižnico v Muslimanskem kulturnem centru, ki bo dostopna prav vsem. Skozi pogovor z ustvarjalci dokumentarnega filma o Dušku Trifunoviću boste izvedeli nekaj več o tem talentiranem umetniku. Na začetku oddaje, in v luči dogodkov ki ta mesec pretresajo Srbijo smo se s psihologom Brankom Vujadinovićem pogovorili o načinih, s katerimi se lahko spoprijemamo s travmatičnimi dogodki ter kako kot družba in posamezniki najdemo najbolj zdravo pot za naprej.

Naše poti Ugled Romov v družbi čedalje slabši

Pot nas najprej vodi v občino Tišino, ki je v zadnjih letih poskrbela za boljše sobivanje Romov in večinskega prebivalstva in je edina občina v Sloveniji, ki ima v občinskem svetu kar tri Rome. Zavili bomo še v Mestni log, kjer smo preverili kako tam živi romska skupnost. O pomenu zdravja so govorili na posvetu v Mariboru, kjer zdravstvene storitve ponujajo tudi tistim, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Predsednica državnega zbora pa je prejšnji teden gostila delegacijo romskih svetnikov, ki so opozorili na čedalje slabši ugled Romov v družbi.

Slovencem po svetu »Marsikdo še ni videl čebele«

Svetovni dan čebel, 20.maj, letos znova zaznamujejo tudi Slovenci v Clevelandu. Medtem ko smo v domovini s čebelami vajeni živeti in smo z njimi nenehno v stiku, v Združenih državah številni sploh ne vedo, kakšna je čebela. Slovenci tako na ameriških tleh širijo zavedanje o pomenu čebel in ravnanju z njimi, od ameriških partnerjev, med njimi šol in vojnih veteranov, pa dobivajo vse več podpore. V oddaji tudi o tem, da se je v Betlehemu v Pensilvaniji zaprla še druga slovenska cerkev, ki so jo pred 100 leti zgradili prekmurski Slovenci. V srbski Rumi pa so pripravili tradicionalno srečanje Beremo s Slovenijo.

Studio ob 17.00

Studio ob 17.00

4329 epizod

Nemirno Kosovo

56 min

Regulacija spleta pet let po razvpiti uredbi GDPR

61 min

Tedenski aktualni mozaik z Natašo Mulec

46 min

Kakšno energijo želimo in kakšno si lahko priskrbimo

55 min

Primanjkuje nam delavcev; bo rešitev umetna inteligenca?

52 min

Zakaj se bralna pismenost slabša in kaj to sporoča o naši družbi

56 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 17h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Aktualna tema S spoštovanjem tradicije in narave do uspešne poslovne poti

Ko govorimo o uspešnih mladih podjetnikih, si običajno predstavljamo zagnane 'startupovce' s področja visoke tehnologije, ampak inovativne poslovne ideje lahko temeljijo tudi na tradiciji, sobivanju z naravo in rokodelstvu. V Ilirski Bistrici, odkoder je ves dan oddajal Prvi program, smo o življenju mladih podjetnikov v tej občini, inovacijah in tradiciji, kmetovanju in rokodelstvu govorili z inovativnim mladim kmetom in prejemnikom evropske nagrade za mlade kmete Gregorjem Slavcem ter z rokodelcem Primožem Rojcem, ki izdeluje večkrat nagrajene lesene didaktične igrače.

Dogodki in odmevi Slovenija v varnostni svet Združenih narodov v času velike razdeljenosti sveta

Vloga Slovenije kot nestalne članice varnostnega sveta bo predvsem povezovalna. Tako v luči polarizacije sveta poudarjajo na zunanjem ministrstvu. Državni sekretar Samuel Žbogar poudarja, da bodo odprti do vseh držav, ne zgolj do zaveznic. Preostale novice:Banka Slovenije rahlja pogoje pridobivanja posojil: minimalna kreditna sposobnost od julija 745 evrov namesto zdaj veljavnih 915. ZZZS ostro nad dokument Zdravniške zbornice za izboljšanje razmer v zdravsvu: rešuje le gmotni položaj zdravnikov, pacienta ne omenja. Na jugu Ukrajine po poškodbi jezu poplavljnih več kot 20 krajev, brez pitne vode več sto tisoč ljudi. Evropska unija že pošilja pomoč.

Aktualna tema V Ilirski Bistrici si med drugim želijo boljših prometnih povezav

V Ilirski Bistrici so začeli odstranjevati okoljske grehe preteklosti: odstranjujejo nevarne odpadke z dvorišča nekdaj zelo uspešne Tovarne organskih kislin, sanirajo oziroma bodo počistili območje nekdanjega Javorja na Baču, pa deponijo v Knežaku. V sodelovanju z državo in Parkom Škocjanske jame bodo sanirali nekdanje TOKovo odlagališče Globovnik. Poleg tega si želijo ustvariti boljše pogoje za mlade družne, da mladi ne bi tako hitro zapuščali domačega kraja. Seveda se ne bomo mogli izogniti niti pogovoru o avtocesti, ki je ni in se vprašali, kaj Bistričanom pomeni vstop Hrvaške v Schengensko območje. Ta del Slovenije je bil namreč od nekdaj tesno povezan z Reko. Več v pogovoru z županom dr. Gregorjem Kovačičem.

Po Sloveniji Po Sloveniji

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Danes do 13:00 Danes do trinajstih 13:00

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Aktualna tema Okolica Ilirske Bistrice ponuja veliko

Leta 2022 so v občini Ilirska Bistrica zabeležili največ nočitev da zdaj, kraj in njegova okolica so torej zmeraj bolj znani tudi tistim, ki iščejo večdnevni oddih. Priložnosti za rekreacijo, pohodništvo, gorsko kolesarjenje in spoznavanje kulturne dediščine je v drugi največji občini v Sloveniji veliko: od Snežnika in številnih nižjih vrhov nad Ilirsko Bistrico, gradu Prem in Tabor, Podstenjška do enega najstarejših pustnih mask - škoromatov. Naši sogovornici sta bili Maja Uljan, direktorica Turistično-informacijske centra Ilirska Bistrica, in Mateja Kakež, kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Koper.

Prvi na obisku Ilirska Bistrica – mesto na vodi in s prvo tovarno testenin

Na Placu v Ilirski Bistrici lahko doživimo slovensko mesto na vodi v pravem pomenu. Pod asfaltom teče reka Bistrica, osrednji trg pa je še zdaj pomembno zbirališče. Je priložnost za druženje tako domačinov kot obiskovalcev. Na ogled so meščanske hiše na vodi. Tam še zdaj stoji prva tovarna testenin na Kranjskem Pekatete. Odprl jo je Anton Žnideršič, nekdaj pomemben mož Ilirske Bistrice in to z dobičkom, ki ga je pridobil s premišljenim čebelarjenjem. Žnideršič je tudi izumil panj AŽ, ki je prilagojen našim razmeram in tudi najboljši dom slovenskim čebelam. S placa se bomo zato sprehodili tudi v lokalni čebelarski muzej in do slapa Sušec vse do največjega slovenskega plazu. O vsem tem z gosti Sandro Grudenič, Dejanom Iskro in Andrejem Bergočem.

Intervju - Radio Srečko Šestan: Iz vsake nesreče se lahko veliko naučimo

Če pomislimo na poplave, požare, žled, epidemije, ekološke katastrofe, množične migracije, najprej pomislimo na civilno zaščito. In če pomislimo na civilno zaščito, pomislimo tudi na njenega poveljnika Srečka Šestana. To funkcijo opravlja že 11 let in v vseh teh letih ni nikoli pustil na cedilu nikogar, ki je potreboval njegovo pomoč. Sabrina Mulec se bo z njim pogovarjala v terenskem studiu Prvega v Ilirski Bistrici, saj je Srečko Šestan tam domačin.

Svetovalni servis Numizmatika

Tokrat gremo v osupljivi svet numizmatike. Med skrite zaklade zgodovine, ki razkrivajo, kako lahko majhni kovanci pripovedujejo velike zgodbe. Kako ravnati ob najdbi kovanca, kako ga očistiti, kako prepoznati njegovo starost in vrednost, kako ga hraniti ali kako pri nakupu kovanca ugotoviti, da ne gre za ponaredek? Kakšne informacije skrivajo kovanci, kaj nam lahko povedo o političnih, gospodarskih in kulturnih vidikih zgodovine? Kateri kovanci so najbolj cenjeni med zbiratelji? Odgovore na ta in druga vprašanja pozna numizmatik Vilko Gombač iz Ilirske Bistrice.

Radiosfera Večno rivalstvo med Bistričani in Trnovci izzveni na nogometni tekmi proti Postojnčanom

Ilirska Bistrica je mesto z bogato in burno zgodovino. V preteklosti je bilo Trnovo, zdajšnji del Ilirske Bistrice z večinoma kmečkim prebivalstvom, še pomembnejše od Bistrice, kjer so prevladovali meščani. Rivalstvo med Bistričani in Trnovci je doseglo vrhunec leta 1973, ko se niso mogli dogovoriti, ali se bo kraj poimenoval Ilirska Bistrica Trnovo ali obratno. A ko je treba stopiti skupaj denimo na nogometni tekmi proti Postojnčanom, tako Trnovci in Bistričani združijo moči. S krajem živi trnovski samostan, ki slovi po izobraževanju in dobrodelnosti. V mobilni studio Prvega v središču Ilirske Bistrice je voditelj Rok Valenčič povabil zgodovinarko in učiteljico na Osnovni šoli Antona Žnideršiča Nadjo Baša in sestro Marjetko Jeralič iz samostana šolski sester De notre dame.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt