Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Tri desetletja lokalne samouprave – zgodba o uspehu ali nedokončan projekt

Lokalna samouprava je po eni strani zgodba o uspehu, udejanja načela Evropske listine o lokalni samoupravi, položaj občin je trden, prebivalci so jih vzeli za svoje, so v dobri kondiciji in so se izkazale za odporne tudi v najbolj kritičnih razmerah, kot je bila lanska ujma. A po drugi strani se župani pritožujejo, da jim država nalaga vse več novih obveznosti brez ustreznih sredstev za izvajanje. V nebo vpijoča je tudi neuresničena določba ustave o ustanovitvi pokrajin. O izzivih in rešitvah v Studiu o 17.00 s predstavniki občin, stroke in politike. Gostje: dr. Roman Lavtar, vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; dr. Iztok Rakar, profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, župan Pivke; Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, župan Velenja.

Intervju - Radio Bogdan Fink: Po njegovi zaslugi slovenski tour privablja kolesarske zvezdnike

Začenja se jubilejna, 30. kolesarska dirka Po Sloveniji. Njeni začetki segajo v leto 1993, ko je postala nova članica Mednarodne kolesarske zveze. V vsem tem času je dirka odpadla le dvakrat: leta 1997 zaradi pomanjkanja denarja, leta 2020 pa zaradi epidemije koronavirusa. Prvi organizacijski direktor dirke je bil legendarni Jože Majes, leta 2002 pa je to krmilo prevzel takrat komaj 30-letni Bogdan Fink, ki je tega leta stopil tudi v direktorske čevlje novomeškega kolesarskega kluba Adria Mobil. Bogdan Fink je nekdanji vrhunski kolesar, ki je svojo kariero začel v Novem mestu, na mladinskem svetovnem prvenstvu je osvojil bron, po poškodbi stegnenice pa se je podal v trenerske in organizacijske vode. Kako je prehodil pot od tekmovalca do direktorja mednarodne kolesarske dirke, ki je tudi priprava na znameniti Tour de France? Kakšne izzive prinaša organizacija takšnega dogodka, kako je sodeloval pri preobrazbi kolesarskega asa Primoža Rogliča in kaj lahko pričakujemo na letošnji dirki Po Sloveniji? O vsem tem z Bogdanom Finkom na terenu v Murski Soboti, pred štartom prve etape Dirke Po Sloveniji, novinar Rok Valenčič, tehnična izvedba Nina Kač.

Prvi na obisku Puconci - neraziskan biser Prekmurja

V naslednje pol ure se odpravljamo na severovzhod države, v Prekmurje. Občina Puconci je bila ustanovljena leta 1995, predstavlja eno od večjih pomurskih občin, ki obsega triindvajset naselij s skupno nekaj manj kot 6500 prebivalci. Kljub svojemu podeželskemu značaju ponuja urejeno infrastrukturo in uspešno gospodarstvo, ki ne obremenjuje okolja čezmerno. Njen cilj je trajnostni razvoj, kar se kaže v zdravem življenjskem okolju, kakovostnih javnih storitvah ter številnih rekreativnih in profesionalnih športnih dejavnosti. Prvi je danes na obisku v občini Puconci, skozi katero poteka tudi kolesarska dirka po Sloveniji.

Ob osmih Tanja Borčič Bernard: Hrvaška gre v smeri omejevanja števila turistov

Hrvaška je med Slovenci že desetletja priljubljena počitniška destinacija. In to kljub temu da se je treba na višku sezone na najbolj popularnih lokacijah boriti za prostor na plaži. Že lani naj bi se cene na Hrvaškem povišale za okoli petino, tudi letos naj bi pred novo glavno turistično sezono tako v restavracijah kot pri namestitvah opazili višje cene. Ob osmih smo se o razmerah na hrvaški obali pogovorili z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard.

Studio ob 17.00 Kam Evropo vodi pot po desni?

Kakšne spremembe prinaša nova sestava Evropskega parlamenta? Kako se bo oblikovala nova Evropska komisija, katere bodo njene prednostne naloge, kako bo na oblikovanje politik vplival vzpon skrajne desnice v več evropskih državah? Po koncu volitev v Evropski parlament se lahko vprašamo tudi, kakšne politične spremembe prinašajo znotraj posameznih držav in kakšen bo vpliv njihovih voditeljev v Evropski uniji.

Jutro na Prvem

Svetovalni servis Taborniki

V času, ko smo vse bolj odtujeni od narave in drug od drugega, taborništvo uči, kako naravo spoštovati in varovati ter kako se v njej znajti. Taborništvo uči tudi prilagodljivosti, reševanja težav, vodenja ekipe, predvsem pa ponuja varno okolje za delanje napak. O učenju mehkih veščin, odgovornosti in samostojnosti prek igre, raziskovanja in dela v skupini v Svetovalnem servisu po 9.00 več pove Urban Lečnik Spaić, pomočnik načelnika ZTS (Zveze tabornikov Slovenije). Pokličite nas ali nam pišite.

Pod pokrovko Prleška gibanica in druge dobrote iz Prlekije

Tokrat bomo pod pokrovko pokukali v Prlekiji. Med 1. in 16. junijem namreč tam potekajo Dnevi prleške kulinarike, letos so jih pripravili prvič, a glede na dober odziv gotovo ne zadnjič. Glavno vlogo ima seveda prleška gibanica, več o njej in ostalih prleških dobrotah pa je izvedela Andreja Čokl.

Svetovalni servis Nomadski turizem

Nomadski turizem se je v Evropi zelo razmahnil in ni značilen le za sredozemsko obalo. Je pa seveda na jugu večja gneča, na severu pa več svobode. O sodobnem nomadskem počitnikovanju se bomo pogovarjali v torkovem Svetovalnem servisu – na vaša vprašanja bo odgovarjal Klemen Hren, urednik portala avtokampi.si.

Radiosfera Tudi Slovenci po svetu se pripravljajo na EURO 2024

Pred vrati je evropsko nogometno prvenstvao. Na EURU bodo, kot vemo, tudi slovenski nogometaši: prvo tekmo bodo odigrali to nedeljo v Stuttgartu proti Danski, drugo v četrtek (20. 6.) v Műnchnu, tretjo pa v torek (25. 6.) v Kőlnu, proti Angliji. In na navijanje "za naše" se seveda ne pripravljmo samo v Sloveniji, temveč s tudi Slovenci, ki živijo v tujini, že v "nizkem startu".

Drugi pogled Wichuda Thirachrak (oz. Ying), Tajska

»Ta fant mi je všeč,« je Ying po tem, ko je na Phuketu srečala Slovenca, zaupala svoji prijateljici, ostalo je zgodovina. Zdaj Tajka že 5 let živi pri nas – tu sta ji najbolj všeč prijaznost ljudi in svežina našega podnebja, slovenščino pa vadi s svojim najboljšim štirinožnim prijateljem. Z Wichudo Thirachrak (oz. Ying) se je pogovarjala Darja Pograjc.

Torkov kviz Milton Glaser: I ❤ NY

Sezona poletnih dopustov se približuje, zato s temo Torkovega kviza danes poskušamo v jutro vnesti malo sonca in veliko potovanj. Govor bo o oglaševalski kampanji, ki je bila tako uspešna, da lahko različice njenega rezultata danes zasledimo po vsem svetu. I love Taškent, I love Bejrut, pa tudi I love Malta, I love Srbija ipd. Gotovo se je marsikdo kot turist že kdaj postavil ob podoben napis in obisk tega mesta, države ovekovečil s fotografijo ob njem. Ali pa kupil majico, skodelico, obesek ali magnet s podobnim napisom. Po vsem svetu se pojavljajo, skupno pa jim je, da namesto besede »love« oz. ljubezen vsebujejo podobo srca. Kako oz. kje se je vse skupaj začelo? "V New Yorku z napisom »I love NY«," pove Janez Rakušček, izvršni kreativni direktor v agenciji Luna TBWA.

Svetovalni servis Darovanje moških spolnih celic

Za oploditev z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami se odločajo pri tistih neplodnih parih, pri katerih zaradi bolezni moškega ali ženske z nobenim postopkom ni mogoče pridobiti semenskih ali jajčnih celic ali pa sta partnerja nosilca hudih dednih bolezni. Darovanje moških spolnih celic zdravih darovalcev je tako upanje za številne pare in je v Sloveniji zakonsko urejeno od leta 2011. O pogojih, postopku in drugih vprašanjih bomo govorili v ponedeljkovem svetovalnem servisu, ko bo naš gost Sašo Drobnič, dr. med., vodja Dnevne klinike na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani.

Klicna koda Dan po volitvah v Evropski parlament

Ali so bile to res prelomne volitve v Evropski parlament? Kdo so največji zmagovalci in poraženci znotraj 27-terice, je bil zeleni prehod kaznovan, kdo ima po izidih volitev največ možnosti za oblikovanje večine v EP? Bo Ursula von der Leyen ostala na čelu Evropske komisije?

naPOTki "Tudi pri pletenju košar se kaj zalomi, sploh, če nimaš dobre palice."

16. sezona NaPOTkov, v kateri predstavljamo različne obrti, se počasi bliža koncu, pred nami so še tri oddaje – in danes gremo na Dolenjsko, točneje v Ribnico. Zagotovo je večina ob omembi tega kraja zdaj pomislila na suho robe in prav imate – Tadeja Bizilj je obiskala Rokodelski center Ribnica in tam izvedela več o tej obrti, ki je ena najstarejših in najbolj prepoznanih zgodovinskih obrti in je predvsem razvita na območju Ribniške doline. Suha roba je tesno povezana z bogato kulturno dediščino in rokodelstvom v regiji, znanje in spretnosti so se prenašale iz generacije v generacijo ribniških rokodelcev, še več pa v tokratni oddaji.

Lokalni junak Jože Simončič

Diplomirani inženir agronomije Jože Simončič je kar 35 let vodil ekonomijo v Kartuziji Pleterje, edini kartuziji v slovanskem svetu. Priznani strokovnjak s področja vinogradništva in sadjarstva je ob zahtevnem delu na samostanskem kompleksu učil tudi v srednji in višji kmetijski šoli Grm v Novem mestu ter predaval v številnih stanovskih društvih na Dolenjskem. S prvim junijem je tokratni lokalni junak odšel v zasluženi pokoj.

Radiosfera Trio Silvestra Stingla - Opus 3

Predlogi so bili: Belin – Plešimo Tomaž Pengov – Cesta Trio Silvestra Stingla – Opus 3 Zmagalna skladba je Trio Silvestra Stingla – Opus 3

Intelekta

Intelekta

512 epizod

Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti

36 min

Pred strašno odprtimi vrati Postave - Kafka in sodobni človek

49 min

Enigma centralnih bank: kaj počnejo in čemu služijo?

48 min

Arhitektura: besedo naj imajo uporabniki

42 min

Kako je v naši domovini biti mlad?

46 min

Katere so največje ovire za ženske v znanosti?

49 min

Informativne vsebine

Radijski dnevnik Slovenija po lanskih poplavah v Bruselj poslala ustrezno vlogo za sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada

Slovenija je v Bruselj po zagotovilih državnega sekretarja na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečka Đurova poslala ustrezno vlogo za sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada po lanskih poplavah. Komisija bo Svetu Evropske unije in Evropskemu parlamentu predlagala izplačilo Sloveniji v višini 428 milijonov evrov, kar pomeni, da bo naša država dobila več denarja, kot so ji obljubili avgusta lani. Druge teme: - Združene države si prizadevajo odpraviti vrzeli v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi. - Pogodba za protitočno letalsko obrambo na severovzhodu države podpisana, letalo ostaja na tleh. - Uvodna etapa kolesarske dirke Po Sloveniji Nizozemcu Dylanu Groenewegnu.

Dogodki in odmevi Kritike Evropske komisije, ki letijo na slovensko prošnjo za pomoč po poplavah, neuradno ne ogrožajo izplačila sredstev

Evropska komisija je na slovensko prošnjo za pomoč po avgustovskih poplavah podala številne kritike. Med drugim so pomanjkljivi podatki o obsegu poplav, metodologija ni zanesljiva. Ministrstvo za kohezijo miri, da to ne ogroža izplačila sredstev. Drugi poudarki oddaje: - Nov sistem obračunavanja omrežnine po tretji preložitvi namesto julija v veljavi od oktobra, ministrstvo želelo zamik za dve leti. - Upravno enoto Ljubljana prevzema nov načelnik; delo na njej že en mesec krni neprekinjena stavka. - Članice Evropske unije pred zahtevno nalogo priprave nacionalnih načrtov za izvajanje migracijskega pakta.

Po Sloveniji V dolini Vrat bodo začeli zaračunavati parkirnino

Drugi poudarki iz oddaje: -Področja energetike in avtomobilske ter papirniške industrije so v ospredju inovacij posavskega gospodarstva -V Novem mestu ostajajo brez izposoje koles -V Podnanosu bodo predstavili življenje skladatelja Stanka Premrla, ki je uglasbil slovensko himno

Danes do 13:00 Minister Props brez posebne obrazložitve razrešil načelnico ljubljanske upravne enote

Minister za javno upravo Franc Props je razrešil načelnico Upravne enote Ljubljana Andrejo Erjavec. Za vršilca dolžnosti načelnika bo že danes imenoval Marka Grujičića. Gre za tretjo menjavo vodstva ljubljanske upravne enote v treh letih. Na Upravni enoti Ljubljana, kjer tako kot na nekaterih drugih stavkajo, so prejšnji teden odpovedali termine vsem naročenim strankam. Prestale novice: Obračunavanje omrežnine po novem spet preloženo. Madžarska obljubila, da ne bo ovirala Natove pomoči Ukrajini. Bruselj z dodatnimi carinami nad kitajska električna vozila. Začela se je jubilejna, 30-ta kolesarska dirka po Sloveniji.

Ob osmih Tanja Borčič Bernard: Hrvaška gre v smeri omejevanja števila turistov

Hrvaška je med Slovenci že desetletja priljubljena počitniška destinacija. In to kljub temu da se je treba na višku sezone na najbolj popularnih lokacijah boriti za prostor na plaži. Že lani naj bi se cene na Hrvaškem povišale za okoli petino, tudi letos naj bi pred novo glavno turistično sezono tako v restavracijah kot pri namestitvah opazili višje cene. Ob osmih smo se o razmerah na hrvaški obali pogovorili z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard.

Jutranja kronika Hamas sprejel ameriško pobudo o premirju, zahteva takojšnjo ustavitev spopadov

Premirje v Gazi, kot kaže, ni nič bližje. Hamas je sicer sinoči pozitivno odgovoril na ameriški predlog za premirje, a zahteva nekaj sprememb. Izrael, ki uradno odgovora še ni podal, medtem vztraja, da je Hamas predlog zavrnil. V oddaji tudi: - Ali Madžarska ostaja del Natovega vzhodnega bloka? - Delodajalce skrbi pomanjkanje delavcev med dijaki in študenti. - V Murski Soboti začetek 30. kolesarske dirke po Sloveniji.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Dodatna pomoč Slovenije Gazi

Ničkolikokrat slišani pozivi za sklenitev sporazuma o premirju v Gazi so tudi v ospredju mednarodne humanitarne konference v Jordaniji. Združeni narodi poudarjajo, da v vojno vihro ujeti prebivalci palestinske enklave potrebujejo za dve milijardi dolarjev in pol pomoči. Dodatna finančna sredstva je že napovedala tudi naša država. Drugi poudarki oddaje: - Po volilni nedelji pristojni odkrili dve ponarejeni glasovnici. - V Palomi po včerajšnjem požaru vnovičen zagon proizvodnje. - Ženske v prvi bojni vrsti proti apulijski mafiji.

Studio ob 17.00 Kam Evropo vodi pot po desni?

Kakšne spremembe prinaša nova sestava Evropskega parlamenta? Kako se bo oblikovala nova Evropska komisija, katere bodo njene prednostne naloge, kako bo na oblikovanje politik vplival vzpon skrajne desnice v več evropskih državah? Po koncu volitev v Evropski parlament se lahko vprašamo tudi, kakšne politične spremembe prinašajo znotraj posameznih držav in kakšen bo vpliv njihovih voditeljev v Evropski uniji.

Aktualna tema Če ne bomo nekaj naredili, čez 10 let ne bo več vrhunskih slovenskih športnikov

Meritve za športnovzgojni karton so pokazale, da sta epidemija in zaprtje šol prinesla velik padec telesnih zmogljivosti in porast deleža debelih otrok in mladih, po koncu tega obdobja pa so otroci in mladi ponovno začeli pridobivati telesno učinkovitost. Vendar se je trend izboljšanja že v lanskem šolskem letu upočasnil, v letošnjem pa skoraj povsem ustavil. Brez sistemskih rešitev v izobraževanju in brez nagovarjanja najbolj ranljivih skupin – ena izmed njih so dijaki srednjega poklicnega izobraževanja -, se gibalne sposobnosti otrok in mladih ne bodo izboljšale, čez desetletje pa v Sloveniji ne bomo več imeli toliko vrhunskih športnikov kot danes, so prepričani strokovnjaki s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Vsaj delno rešitev ponuja projekt zMIGAJ, ki bo v prihodnjih šolskih letih dijakom 24 vzgojno-izobraževalnih zavodov ponudil dve dodatni uri vodene vadbe na teden.

Podkasti

Umetnost možnega Desni ovinek v nejasno smer – Janez Markeš (Delo)

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!

Umetnost možnega Pretres v EU, pri nas Janša v naletu - Tanja Starič in Aleš Kocjan (Umetnost možnega)

Jutro po evropskih volitvah podkast Umetnost možnega gostuje v terminu Prvakov tedna pri Bojanu Leskovcu v živo na Prvem. Tanja in Aleš analizirata in komentirata rezultate volitev in potek kampanje, ki je postregla z izrazito konfrontacijo med premierjem Golobom in večnim izzivalcem za mesto predsednika vlade, opozicijskim prvakom Janšo ter nekaterimi izrazito notranje političnimi temami. Obe strani sta na ta način mobilizirala volivce, tudi referendumi so krepili mobilizacijo na obeh ideoloških bregovih, kar tudi dokazujejo relativno tesni rezultati referendumskih odločanj. Hkrati se je skozi kampanjo po celotni stari celini izpostavljala zgodovinskost teh volitev, saj je bilo jasno, da se bo okrepila radikalna desnica, ki utegne povzročati politične spremembe v Evropi. V ustanovnih članica EU se zaradi zmage desnih populistov že dogaja pretres; v Franciji je razpuščen parlament, v Belgiji je odstopil premier, v Nemčiji hud poraz socialne demokracije in levice. Pri nas pa je jasno, da Janez Janša ne odhaja nikamor in da je SDS z njim na čelu dodatno okrepila svojo hegemonijo. Vabljeni k poslušanju!

Umetnost možnega Ko strelski vod stoji v krogu … - Luka Robida (Radio Slovenija) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija)

Raziskovalci javnega mnenja so pet dni pred volitvami zelo previdni pri napovedih. V zadnjem predvolilnem podkastu Umetnost možnega, v katerem smo združili sile novinarji naše hiše, pa smo šli v drugo smer; Gregor Drnovšek, novinar in urednik informativnega programa TV Slovenija, na koncu celo sestavi novo ekipo slovenskih evroposlancev. Seveda pa predvsem čisto resno govorimo o tem, kakšno je razmerje političnih sil po dveh krogih kampanje. Luka Robida, urednik zunanjepolitične redakcije v informativnem programu Radia Slovenija, precizno analizira možnosti skrajno desnih strank v Evropi in morebitna zavezništva po volitvah. Kako lahko suverenistične in nacionalistične stranke najdejo skupni imenovalec in interes? Zakaj predvolilna strategija liberalnih strank spominja na »strelski vod, ki stoji v krogu«? In kje se skriva evropska Levica? Izpostavimo še nekaj očitnih »bistroumnih nesmislov« letošnjih volitev. Gregor analizira dejstvo, da sta na volitvah pri nas glavna akterja politika, ki sploh ne kandidirata – Janša in Golob. In z Luko se strinjata, da zagotovo »ni naključje«, da je glavna predvolilna tema v Sloveniji priznanje Palestine, ki za delom prihodnjega evropskega parlamenta nima nobene povezave.

Umetnost možnega Boj za preferenčne glasove – Metka Majer (Pop TV) in Peter Merše (Domovina)

Prvi teden uradne kampanje pred evropskimi volitvami je minil relativno mirno, nikakor pa ne dolgočasno, pravi gostja tokratne epizode podkasta Metka Majer, novinarska in urednica POP TV. Zelo očitno je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste. Zato vidimo praske med kandidati iste stranke – precej očitno v SDS, ki računa vsaj na tri mandate. V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Je bila torej sploh smiselna zamera in odhod Klemna Grošlja iz Svobode, ker mu je v tej stranki pripadlo zadnje mesto na listi? In kam v resnici sodita, na primer, Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič? Vse izveste v novi epizodi #UmetnostMožnega.

Na pravi strani Primož Bezjak in Klemen Janežič

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.

Srce bije za posel Aleša Mižigoj, Medex

Gostja 27. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in izvršna direktorica družbe Medex Group Aleša Mižigoj. Kot zgled komunikacije, učinkovitega dela in sodelovanja izpostavi čebeljo skupnost. Medex je družinsko podjetje, ki ga je sogovornica leta 2001 prevzela po očetu. Ob tem doda, da je bil pri tem najpomembnejši prenos vrednot: poštenosti in odgovornosti.

Evolucija užitka Nisem vedla, a je že skos tko razmišljal al je pač postal naci

Sovraštvo se s spleta prenaša v intimnopartnerske odnose.

Umetnost možnega Iz tragedije v farso - Luka Lisjak Gabrijelčič (Razpotja)

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Na pravi strani Dijana Matković o legalizaciji izkoriščanja

V podkastu Na pravi strani je bila pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica portala Disenz, Dijana Matković. Letošnja prejemnica nagrade Ženske o ženskah za neomajni angažma v krepljenju kritične in politične misli je ena redkih, ki v javnem prostoru nagovarja medpresečnost pozicij kot so ženskost, priseljenstvo, revščina in prekarnost. V podkastu je spregovorila o delavskih pravicah, o sistemski legalizaciji izkoriščanja, o razredni razslojenosti, o feminizmu in položaju žensk ter o nastajanju nove knjige. Dijano Matković je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Prvi na maturi Vse o maturitetnem eseju 2024 - ujeti ali svobodni?

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

ApolloLajka Zgodovina galaksije je skrita v svetlobi zvezd – Janez Kos, FMF UL

V drobcu svetlobe je skrito ogromno informacij. Če jih seveda znaš prebrati. Če pa svetlobni drobci do nas prihajajo skozi prostranstva vesolja z oddaljenih zvezd, lahko v njih razberemo zgodovino celotne galaksije in razvoj vesolja. S tovrstnim branjem zvezdne svetlobe se ukvarja astronomska spektroskopija in tokratni gost ApolloLajke dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kako so torej izgledali večji in manjši trki galaksij in kakšne sledi so zapustili? Zakaj bi bilo zanimivo priti na sled sestrskim zvezdam našega sonca in zakaj je to skoraj nemogoče? Kako bi bilo živeti nekje v središču galaksije ali v zvezdni kopici? In kaj bi se zgodilo ob hipotetičnem scenariju, da v naše osončje prileti kakšna zvezda? To je nekaj zanimivih vprašanj, ki smo se jih lotili v ApolloLajki.

Iz glasbenega uredništva

41 stopinj vročine Bill Holman in Big Band RTV Slovenija

Poslušamo del koncerta Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Billa Holmana, ki je bil posnet leta 2003 na Ljubljanskem Jazz festivalu. Skladbe: Bill Holman/Bill Holman: Make My day - solista Tadej Tomšič (saksofon), Klemen Repe (pozavna) Hoagy Carmichael/Bill Holman: Georgia On My Mind - Miro Kadoić (saksofon), Tomaž Grintal (trobenta), Blaž Jurjevčič (klavir) Sonny Rollins/Bill Holman: St. Thomas - David Jarh (trobenta), Matjaž Mikuletič (pozavna), Blaž Jurjevčič (klavir)

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Z Matejo Gorjup / Matejo Fi

Nemara je sreča srečati človeka, ki je preprost, nasmejan, živahen, radoživ, neobremenjen. Ob vsem tem mimogrede natrosi različico tisoč barvnih zaznav očesu odstrte pokrajine. Potem razkrije svojo življenjsko potrebo po delu z rokami in zemljo. Za nameček se iskrivo nasmehne in s prodornim glasom zapoje eno najbolj starih bajeslovnih pesmi, ki sega do Orfeja, na domačem pragu pa poje o godcu pred peklom. Opisana oseba je poustvarjalka Mateja Gorjup (danes Mateja Fi). Z njo kramljamo in pojemo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddaja je nastala v letu 2019. Fotografija: Mateja Fi

Etnofonija Zvoki Apulije, drugič

Zvoki Apulije – drugič. Šestkrat – od Terraros do Forè. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/06/06/zvoki-apulije-drugic/

Čestitke in pozdravi Nedelja, 9. 6. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Glasbeni portret Sama McGeeja (Urednik: Jane Weber)

Sam McGee je bil eden prvih kitarskih zvezdnikov v countryju in ameriško glasbeno industrijo je lahko sram, da njegovih posnetkov do pred kratkim skoraj ni bilo mogoče slišati. McGee je bil nazadnjaški južnjaški glasbenik. S temnopoltimi sosedi se menda ni najbolje razumel, a je vseeno rad preigraval njihove pesmi in se od kdo ve koga naučil tudi skladbe Railroad Blues, ki velja za eno najstarejših tem iz sveta bluesa. Med pomembnejše McGeejeve učence sodita Steve James in Jerry Garcia. V oddaji, ki jo ureja Jane Weber, boste spoznali ključne glasbenikove posnetke.

Pesem v žepu Pol stoletja Odpotovanj: 1. del: drobna naključja postanejo plošča

Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob svojem izidu 1. marca 1974 (z letnico 1973) so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Petdeset let po nastanku originala je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, obenem pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« bomo v Pesmi v žepu prepletali tri rdeče niti: zgodba o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat poslušamo prvi del.

Godbe z zgodbo Tekmovanje za Pesem evrovizije

V tokratni oddaji se spominjamo letošnjega in preteklih tekmovanj za Pesem Evrovizije. Najbolje gledan televizijski prenos je leta 1956 prvič potekal iz Lugana v Švici, prihodnje leto pa se tja vrača po zaslugi letošnjega nebinarnega predstavnika Nema in njegove pesmi The Code. Na stavnicah je letos najbolje kazalo Hrvaški, ki je pristala tik pod vrhom, manj sreče pa je ponovno imela Slovenija. Morda nam pa prihodnje leto uspe preseči rekordno 7. mesto, ki si ga delita Darja Švajger in Nuša Derenda

41 stopinj vročine Mr. Bleyle

V oddaji poslušamo skladbe: Mr. Bleyle (Silvo Stingl) – solist Silvo Stingl Girl Talk (Neal Hefti/Peter Herbolzheimer) – solist Silvo Stingl No.5 - ohajkovanje za Big Banda – Filmska glasba brez filma (Izidor Leitinger) – solist Tomaž Gajšt Told You So (Bill Holman) Sanjarija – Träumerei (Tjaša Fabjančič/Tjaša Fabjančič/Michale Lagger) – solistka Tjaša Fabjančič

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Preizpraševanje arhiva: Tuhinjska dolina

V oddaji se spuščamo po poti, danes izrazito aktualni in dobro utečeni predvsem med sodobnimi umetniki. Poti v osebni arhiv. Tako kot oni tudi mi tokrat po njej zahajamo v želji po iskanju, oblikovanju in predelavi lastne identitete. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi je v svojem skoraj šestdesetletnem obstoju Tuhinjsko dolino obiskala večkrat. Preko svojega arhiva je spremljala njeno spremenljivost in časovno prožnost. Prav to bomo zasledovali preko izsekov iz štirih preteklih oddaj, dveh iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, časa samega začetka oddaje, in dveh iz zadnjega desetletja, v katerih je sodobnost tako imenovane "doline skrivnosti" že oprijemljiva. Identiteto Tuhinjske doline, in s tem identiteto lastne oddaje, bomo razpredali ob spominih Anice Berlic, petju pevcev v Pančurjevi domačiji iz vasi Kostanj in posnetkih Glasbenonarodopisnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz 60. let prejšnjega stoletja.

Prva vrsta Belin

V oddaji nastopa zasedba Belin; pevka Neža Drobnič Bogataj, kontrabasist Vanja Dizdarević, kitarist Miha Kraker, violinist Klemen Bračko ter tolkalec Matej Javoršek.

Etnofonija Zvoki Apulije – prvič

Zvoki Apulije – prvič. Petkrat s kompilacije Puglia Sounds.https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/05/29/zvoki-apulije-prvic/

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Otroci in žerjav

Odrasli nimajo časa za sprehod, zato gredo otroci sami ... Pripoveduje: Rudi Kosmač. Napisala: Jana Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Lahko noč, otroci! Zajček Horuk

Predolgi uhlji mu prinesejo srečo … Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Anamarija Volk Zlobec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Lahko noč, otroci! Popotnika, Potepinka

Sanje zasučejo čudežni mlin, na novo pot se odpravi z malim očetom veliki sin … Pripoveduje: Silvij Božič. Napisala: Kajetan Kovič; Smiljan Rozman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.

RIO radijska igra za otroke Leopold Suhadolčan: Čudežna srajca

Duhovita in poetična zvočna pravljica je pravljična v pravem pomenu besede. Naša čudežna srajca iz naslova namreč opravi s tistimi, ki niso vredni, da bi jo nosili, in preprosto nagradi dobro. Režiser: Mirč Kragelj Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Krojaček Hlaček – Frane Milčinski Kralj Violin – Stane Potokar Kraljična Vijolica – Jelka Cvetežar Minister Štor – Jurij Souček Minister Vijak – Maks Bajc Minister Polž – Aleksander Valič General Zguba – Maks Furjan Matjaž – Marjan Kralj Mati – Vera Pantič Uboga žena – Silva Matejek Dobri duh – Boris Kralj Debeluh – Tugo Tory Zmaj Plamenaj – Jože Zupan Čudežna srajca – Jana Osojnik Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana februarja 1956.

Lahko noč, otroci! Makova deklica in potoček

Potoček se pritožuje nad ljudmi, ki ne skrbijo za okolje … Pripoveduje: Boris Kos. Napisala: Romana Ercegovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Hudo! Z Bralno značko že 64. s knjigo v svet

Oddajo Hudmo smo namenili branju in Bralni znački. Končala se je namreč že 64. sezona projekta, ki poteka v okviru Društva Bralna značka Slovenije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Na sklepni prireditvi projekta v ljubljanskem Cankarjevem domu se je zbralo veliko število mladih, ki so postali zlate bralke in zlati bralci. Skupaj z mentorji jih je bilo skoraj 1300. Ta laskavi naziv osvojijo tisti osnovnošolci, ki so vseh devet let pridno brali in se leto za letom pridružili projektu Bralna značka.

Kulturomat Harmonikar Ruben Žvab

Danes bomo v Kulturomatu spoznali 16-letnega Primorca, ki že 9 let igra diatonično harmoniko. Ruben Žvab iz Gornjih Ležeč že od nekdaj rad posluša narodno-zabavno glasbo, zato tudi želja po igranju tega inštrumenta. Kot svoj največji dosežek si šteje 99 točk na svetovnem prvenstvu v diatonični harmoniki. Več pa je povedal Lani Furlan.

Hudo športni Sabljač: Jurij Kajfež

Če ne veste veliko o sabljanju, ki je olimpijski šport, potem le prisluhnite našemu gostu Juriju Kajfežu. Čeprav obiskuje 7. razred osnovne šole, v Sloveniji, kjer je dosegel že kar nekaj naslovov državnega prvaka, že tekmuje med kadeti, uspešen pa je tudi na mednarodnih tekmah. Katero orožje uporablja, kako premagaš nasprotnika in kako usklajuje šolo in treninge v tujini? Spoznajte ga v Hudo športni!

Zakajček Kaj je ajmoht?

V današnji oddaji Radijski ringaraja se pogovarjamo o maričem, zdajle pa smo že pri naši rubriki Zakajček, v kateri se pogovarjamo o najrazličnejših stvareh in tudi jedeh. Za ajmoht ste že slišali? Če niste, boste danes izvedeli več o njem – prisluhnimo Tadeji Bizilj in sogovornikom.

Radijski ringaraja Škratki iz Čenče na obisku

Ta teden smo imeli na radiu prav poseben obisk, k nam so prišli otroci iz skupine Škratki, enota Čenča, iz vrtca Najdihojca. Z našimi gosti smo se sprehodili po radiu, zavili smo tudi v radijski studio, kjer so nam zapeli v mikrofon in povedali, kako raziskujejo Ljubljano. V skupini Škratki so otroci stari pet in šest let, kar pomeni, da so že tako veliki, da bodo jeseni šli v šolo … Kaj vse se lahko zgodi, če vas obiščejo Škratki!

Lahko noč, otroci! Čudežna krogla

Pazljivo z željami! Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Arcadio Lobato. Prevedla: Polonca Kovač. Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

Naše skupnosti

Naše poti Anticiganizem je v Sloveniji bolj razširjen kot v državah EU

Na mednarodni okrogli mizi v Ljubljani so različni deležniki govorili o pojmu anticiganizma, kje se pojavlja ter kako ga prepoznati in kako se z njimi soočiti. Rezultati večje mednarodne raziskave kažejo, da je anticiganizem v Sloveniji bolj prisoten kot v državah EU. Pogovarjali smo se z avtorico razstave Ej Romale, Gordano Šövegeš Lipovšek ter se ob mednarodnem dnevu arhivov, 9. junija, udeležili ekskurzije o prekmurskih Romih, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor.

Slovencem po svetu Pol stoletja slovenskega dopolnilnega pouka v Frankfurtu

V oddaji se ustavljamo pri Slovencih v Frankfurtu, kjer je že vse nared za jutrišnjo prireditev ob 50. letnici slovenske dopolnilne šole, pred iztekom šolskega leta se pogovarjamo tudi z dolgoletnim učiteljem slovenskega jezika in kulture v Sttutgartu Vinkom Kraljem, predstavljamo zgodbo Ljubljančanke Maruše Uranjek, ki jo je pred sedmimi leti poslovna pot pripeljala v Veliko Britanijo. pozornost pa namenjamo tudi letošnji Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike v Mostu na Soči.

Sami naši Stanje medijev v Severni Makedoniji, Barbara Korun o bogastvu jezikov, beograjski čebelarji obiskali Ljubljano

Nocoj v oddaji Sami naši na Prvem za začetek poslušajte prispevek o stanju medijev v Severni Makedoniji, ki je letos na Indeksu svobode tiska prehitela tudi Slovenijo. Pogovorili smo se tudi s selektorico in mentorico za poezijo, pesnico Barbaro Korun. Poslušajte tudi zgodbo o pomembnosti urbanega čebelarstva v velikih mestih, kot sta Ljubljana in Beograd. Beograjski čebelarji so obiskali Ljubljano in delili svoje izkušnje o vzpostavitvi urbanega čebelarstva, ki prinaša visoko kakovosten med in ozavešča meščane o pomenu čebel.

Naše poti Predsednica republika opozorila, da gradnja izključno romskih naselij "morda ni tista prava pot"

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v Ribnici, kjer se je s predstavniki Romov in županom Samom Pogorelcem pogovorila o skupnih vprašanjih, ki jih tarejo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v Murski Soboti pripravil strokovno konferenco o zdravju Romov, na kateri so predstavili rezultate nekaterih od raziskav povezanih z zdravjem Romov. Med drugim tudi ugotovitev da Romi živijo 20 let manj kot večinsko prebivalstvo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Kozličja glava Tea Collorija in Momento Cigano ter skladbo Tročan zasedbe Gugutke. Na tujem delu pa se bosta pomerila Elif Avci s skladbo Rom so shukar in orkester Džambo Aguševi s Oro Atmosfera.

Sotočja Ostajajo zvesti slovenskemu jeziku in ponosni na svoje kulturno delovanje

Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.

Slovencem po svetu "Ko jih vidim v trgovini v pižami in copatih, je to kar šok"

Tokrat bomo potovali v Avstralijo, v Kanado in v Srbijo. Predstavljamo zgodbo Anamarije Butinar, ki si je novi dom ustvarila v Melbournu. Čeprav pravi, da nikoli ni pričakovala življenja tako daleč stran od rodne Dolenjske, je vmes posegla ljubezen. Kot pravi, so Avstralci zelo sproščeni - včasih tako zelo, da je kar malo šokirana. Z daljnega juga bomo nato odšli kar daleč proti severu, v Kanado, k tamkajšnjim Slovencem. Na obisku pri njih je namreč delegacija komisije slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Zrenjaninu v Srbiji pa ta konec tedna pripravljajo tradicionalno prireditev Naša slovenska beseda.

Sami naši Literatura v maternih jezikih, Jugoslovanski socializem z okusom morja, z okusom soli in mladi glasbenik Aleksandar Trkulja

Nocoj vas bomo v oddaji Sami naši odpeljali na 46. srečanje pisateljev Sosed tvojega brega 2024, kjer smo se pogovarjali z Mirano Likar Bajželj, pisateljico in državno selektorko letošnjega natečaja. Spoznali boste tudi glasbenika Aleksandra Trkuljo, ki je iz Bosne prek Švedske našel svojo pot do Slovenije. V pogovoru z zgodovinarko dr. Anito Buhin boste nocoj izvedeli tudi, kaj je to: »Jugoslovanski socializem z okusom morja«.

Naše poti Mitja Cener: Ko čistim avtomobile, rušim predsodek, da Romi nimamo radi čistoče

V tokratnih Naših poteh se odpravljamo na Goričko, kjer smo obiskali 26-letnega Mitjo Cenerja, ki je kljub redni zaposlitvi v tujini v Sloveniji odprl čistilni salon za avtomobile. Evropski center za pravice Romov je zagnal spletno platformo, ki raziskuje interakcije Romov s kazenskimi pravnimi sistemi v Evropi. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo spoznali jezikovne značilnosti južnocentralnih narečij romskega jezika, med katere uvrščamo tudi prekmursko romščino.

Sotočja Kako predati materni jezik mlajšim generacijam? Tudi s petjem!

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Slovencem po svetu Učenci slovenske dopolnilne šole v Švici obiskali šolo v Sloveniji

V oddaji beležimo pestro dogajanje v okviru slovenske dopolnilne šole v Švici, ustavljamo se pri Slovencih v Milanu, gostimo mlado pravnico in podjetnico Karin Dodič, ki živi in deluje v glavnem mestu Kolumbije – Bogoti, seznanjamo pa vas tudi z Informacijsko točko za Slovence po svetu, ki je v začetku tega tedna zaživela v okviru Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Sami naši O romanu Ćrtice, makedonski glasbeni skupini Iskra in odpravi slovenskega jamarskega društva na Hrvaško

Nocoj v oddaji Sami naši na Prvem gostimo pisateljico Tino Perić, ki je pred kratkim izdala roman Ćrtice – z mehkim Ć, ki o izbrisu govori iz otroške perspektive. Prisluhnite tudi prispevku o makedonski skupini Iskra, ki se je na svoji turneji ustavila tudi v Ljubljani. Na začetku oddaje pa skupaj z jamarskim klubom Železničar raziskujemo, zakaj se Slovenci tako radi odpravljajo na počitnice k našim južnim sosedom.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

455 epizod

"Zaj je že ziher skor, Kangler gre v Bruselj gor, dobo bo plačo, ne bo se vračo, sej pa te ni nor!"

52 min

Stoj! - ali od Hojsa mama strelja

52 min

New Svinj Quartet - kdo ima večjega?

51 min

Slovenska enajsterica za obračun z Evropo

52 min

Kdor poje, z(e)lo ne misli

51 min

Saj je vseen', sam' da teče

49 min

Najnovejše

Radijski dnevnik Slovenija po lanskih poplavah v Bruselj poslala ustrezno vlogo za sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada

Slovenija je v Bruselj po zagotovilih državnega sekretarja na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečka Đurova poslala ustrezno vlogo za sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada po lanskih poplavah. Komisija bo Svetu Evropske unije in Evropskemu parlamentu predlagala izplačilo Sloveniji v višini 428 milijonov evrov, kar pomeni, da bo naša država dobila več denarja, kot so ji obljubili avgusta lani. Druge teme: - Združene države si prizadevajo odpraviti vrzeli v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi. - Pogodba za protitočno letalsko obrambo na severovzhodu države podpisana, letalo ostaja na tleh. - Uvodna etapa kolesarske dirke Po Sloveniji Nizozemcu Dylanu Groenewegnu.

Novice Radia Slovenija Novice ob 17h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Dogodki in odmevi Kritike Evropske komisije, ki letijo na slovensko prošnjo za pomoč po poplavah, neuradno ne ogrožajo izplačila sredstev

Evropska komisija je na slovensko prošnjo za pomoč po avgustovskih poplavah podala številne kritike. Med drugim so pomanjkljivi podatki o obsegu poplav, metodologija ni zanesljiva. Ministrstvo za kohezijo miri, da to ne ogroža izplačila sredstev. Drugi poudarki oddaje: - Nov sistem obračunavanja omrežnine po tretji preložitvi namesto julija v veljavi od oktobra, ministrstvo želelo zamik za dve leti. - Upravno enoto Ljubljana prevzema nov načelnik; delo na njej že en mesec krni neprekinjena stavka. - Članice Evropske unije pred zahtevno nalogo priprave nacionalnih načrtov za izvajanje migracijskega pakta.

Umetnost možnega Desni ovinek v nejasno smer – Janez Markeš (Delo)

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!

Po Sloveniji V dolini Vrat bodo začeli zaračunavati parkirnino

Drugi poudarki iz oddaje: -Področja energetike in avtomobilske ter papirniške industrije so v ospredju inovacij posavskega gospodarstva -V Novem mestu ostajajo brez izposoje koles -V Podnanosu bodo predstavili življenje skladatelja Stanka Premrla, ki je uglasbil slovensko himno

Danes do 13:00 Minister Props brez posebne obrazložitve razrešil načelnico ljubljanske upravne enote

Minister za javno upravo Franc Props je razrešil načelnico Upravne enote Ljubljana Andrejo Erjavec. Za vršilca dolžnosti načelnika bo že danes imenoval Marka Grujičića. Gre za tretjo menjavo vodstva ljubljanske upravne enote v treh letih. Na Upravni enoti Ljubljana, kjer tako kot na nekaterih drugih stavkajo, so prejšnji teden odpovedali termine vsem naročenim strankam. Prestale novice: Obračunavanje omrežnine po novem spet preloženo. Madžarska obljubila, da ne bo ovirala Natove pomoči Ukrajini. Bruselj z dodatnimi carinami nad kitajska električna vozila. Začela se je jubilejna, 30-ta kolesarska dirka po Sloveniji.

Prvi na obisku Puconci - neraziskan biser Prekmurja

V naslednje pol ure se odpravljamo na severovzhod države, v Prekmurje. Občina Puconci je bila ustanovljena leta 1995, predstavlja eno od večjih pomurskih občin, ki obsega triindvajset naselij s skupno nekaj manj kot 6500 prebivalci. Kljub svojemu podeželskemu značaju ponuja urejeno infrastrukturo in uspešno gospodarstvo, ki ne obremenjuje okolja čezmerno. Njen cilj je trajnostni razvoj, kar se kaže v zdravem življenjskem okolju, kakovostnih javnih storitvah ter številnih rekreativnih in profesionalnih športnih dejavnosti. Prvi je danes na obisku v občini Puconci, skozi katero poteka tudi kolesarska dirka po Sloveniji.

Intervju - Radio Bogdan Fink: Po njegovi zaslugi slovenski tour privablja kolesarske zvezdnike

Začenja se jubilejna, 30. kolesarska dirka Po Sloveniji. Njeni začetki segajo v leto 1993, ko je postala nova članica Mednarodne kolesarske zveze. V vsem tem času je dirka odpadla le dvakrat: leta 1997 zaradi pomanjkanja denarja, leta 2020 pa zaradi epidemije koronavirusa. Prvi organizacijski direktor dirke je bil legendarni Jože Majes, leta 2002 pa je to krmilo prevzel takrat komaj 30-letni Bogdan Fink, ki je tega leta stopil tudi v direktorske čevlje novomeškega kolesarskega kluba Adria Mobil. Bogdan Fink je nekdanji vrhunski kolesar, ki je svojo kariero začel v Novem mestu, na mladinskem svetovnem prvenstvu je osvojil bron, po poškodbi stegnenice pa se je podal v trenerske in organizacijske vode. Kako je prehodil pot od tekmovalca do direktorja mednarodne kolesarske dirke, ki je tudi priprava na znameniti Tour de France? Kakšne izzive prinaša organizacija takšnega dogodka, kako je sodeloval pri preobrazbi kolesarskega asa Primoža Rogliča in kaj lahko pričakujemo na letošnji dirki Po Sloveniji? O vsem tem z Bogdanom Finkom na terenu v Murski Soboti, pred štartom prve etape Dirke Po Sloveniji, novinar Rok Valenčič, tehnična izvedba Nina Kač.

Svetovalni servis Taborniki

V času, ko smo vse bolj odtujeni od narave in drug od drugega, taborništvo uči, kako naravo spoštovati in varovati ter kako se v njej znajti. Taborništvo uči tudi prilagodljivosti, reševanja težav, vodenja ekipe, predvsem pa ponuja varno okolje za delanje napak. O učenju mehkih veščin, odgovornosti in samostojnosti prek igre, raziskovanja in dela v skupini v Svetovalnem servisu po 9.00 več pove Urban Lečnik Spaić, pomočnik načelnika ZTS (Zveze tabornikov Slovenije). Pokličite nas ali nam pišite.

Ob osmih Tanja Borčič Bernard: Hrvaška gre v smeri omejevanja števila turistov

Hrvaška je med Slovenci že desetletja priljubljena počitniška destinacija. In to kljub temu da se je treba na višku sezone na najbolj popularnih lokacijah boriti za prostor na plaži. Že lani naj bi se cene na Hrvaškem povišale za okoli petino, tudi letos naj bi pred novo glavno turistično sezono tako v restavracijah kot pri namestitvah opazili višje cene. Ob osmih smo se o razmerah na hrvaški obali pogovorili z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard.

Pod pokrovko Prleška gibanica in druge dobrote iz Prlekije

Tokrat bomo pod pokrovko pokukali v Prlekiji. Med 1. in 16. junijem namreč tam potekajo Dnevi prleške kulinarike, letos so jih pripravili prvič, a glede na dober odziv gotovo ne zadnjič. Glavno vlogo ima seveda prleška gibanica, več o njej in ostalih prleških dobrotah pa je izvedela Andreja Čokl.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt