Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 O korupciji v Sloveniji

Korupcija je stara toliko kot človeštvo. Pri nas po nekaterih podatkih zaradi nje vsako leto izgubimo 3,5 milijarde evrov. Državni zbor bo v sredo sprejel novo resolucijo o preprečevanju korupcije, na katero smo čakali 20 let. O tem, kako hud problem je korupcija v Sloveniji, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Andreja Katič, ministrica za pravosodje; dr. Robert Šumi, predsednik komisije za preprečevanje korupcije; Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtne zbornice Slovenije Peter Malenšek, generalni sekretar Transparency Internacional Slovenija. Avtorica Jolanda Lebar.

Intelekta Paradoksi ameriške državnosti

Kako se je skozi zgodovino oblikoval ameriški izrazito skeptičen pogled na vlogo države v družbi in gospodarstvu ter zakaj v Evropi na to gledamo drugače?

Aktualna tema Projekt Onko organizira darovanje las za otroke in mladostnike z rakom

Vsako leto za rakom zboli od 80 do 90 otrok, kar od 15 do 20 otrok in mladostnikov pa bi zaradi izgube las potrebovalo lasuljo. Društvo študentov medicine zato v sklopu Projekta Onko in v sodelovanju z Brigito Smrekar iz Frizerskega studia 3ka organizira akcijo darovanja las. V sklopu akcije študenti medicine želijo okrepiti ozaveščenost o delovanju organizacije Little Princess Trust, ki otrokom in mladostnikom pomaga pridobiti brezplačne lasulje iz naravnih las. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Lucija Fatur.

Aktualna tema Dolgotrajna oskrba – kaj pričakujemo?

Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače. Na ta način se bo, prek tega – novega davka – letos zbralo 256 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa še več.

Ob osmih Andrej Brglez: Avtomobilska industrija je vedno vpeta v vojaško

Se zeleni prehod umika orožju? Posledice evropske ugotovitve, da smo varnost in oboroževanje predolgo prepuščali drugim, bodo za seboj zagotovo potegnile marsikaj. Kje je v tem prepletu dolga leta opevani zeleni prehod, natančneje evropska avtomobilska industrija? Kaj pa Slovenija - bi morala ob nemških težavah široko odpreti vrata Kitajcem? O tem se v tokratni epizodi oddaje Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Brglezom, direktorjem inštituta za civilizacijo in kulturo in strokovnjakom s področja mobilnosti.

Jutro na Prvem

Svetovalni servis Strešni kovčki

Strešni avtomobilski kovčki sodijo med najuporabnejše pripomočke za zagotavljanje dodatnega prostora v avtomobilu, saj omogočajo prevoz smuči, snežnih desk in druge športne opreme, za katero v prtljažniku pogosto zmanjka prostora. Vedno več avtomobilskih izdelovalcev ponuja strešne kovčke pod svojo lastno blagovno znamko oziroma kot del dodatne opreme, ki jo lahko dokupimo ob nakupu avtomobila, cenovni razpon pa je zelo velik. Na kaj je treba biti pozoren pred nakupom avtomobilskega kovčka in na kaj ob njegovi namestitvi in pri uporabi, bo v torkovem Svetovalnem servisu povedal odgovorni urednik AMZS Motorevije Blaž Poženel. Svoje vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega ali na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, lahko pa nas tudi pokličete po deveti.

Radiosfera Odprti ramazanski večer

Ramadan oz. ramazan je deveti mesec muslimanskega leta oz. čas, ko se muslimani držijo strogega posta od zore do mraka. Letošnji se je začel 1. marca, končal se bo konec tega tedna. Po sončnem zahodu v tem času za muslimane nastopi »iftar« – beseda je arabskega izvora, dobeseden prevod v slovenščino ustreza glagolu »prekiniti« in označuje tradicionalno navado prekinitve dnevnega posta, nastopi čas druženja ob hrani oz. večerji. Kaj je iftar oz. kako poteka, je Darja Pograjc preverila pred dobrim tednom, ko je sprejela vabilo na odprt ramazanski oz. ramadanski večer.

Drugi pogled Elzana Odjoska, Severna Makedonija

Predvsem zelo komunikativna je, kot boste slišali, ženska, ki jo bomo spoznali tokrat v oddaji Drugi pogled. To bo Elzana Odjoska iz Severne Makedonije, ki v Sloveniji živi od leta 2010 naprej. Kako je zaradi svoje trdne volje premagala nekatere ovire, najprej jezik, potem iskanje službe ter ne nazadnje obsodbe, ker kot muslimanka nosi naglavno ruto – o vsem tem se je pogovarjala z Natašo Rašl. Foto: M.M., arhiv DRPD

Torkov kviz Vraže, šege in navade ob prehodu v materinstvo nekoč

Kakšne vraže, šege in običaji so v času pred 2. svetovno vojno ob vstopu v materinstvo spremljale mater in otroka? Radijski sodelavec Ambrož Kvartič je etnolog in kulturni antropolog, ki je napisal monografijo z naslovom Od imena do spomina (delo posvečeno šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja), zato je Darja Pograjc z njegovo pomočjo ob materinskem dnevu pripravila Torkov kviz.

Prvaki tedna Andrej Velkavrh: »Urejanje« vremena je v prvi vrsti etično vprašanje

»Vreme bo do nižin …« bi lahko bila domislica, s katero bi začel vremensko napoved meteorolog in prognostik, ki vreme napoveduje že več kot 40 let in ga dobro poznamo z radijskih valov in televizijskih ekranov. Za študij meteorologije se je odločil v tretjem letniku gimnazije, čeprav so visoko kotirale tudi: biologija, agronomija, glasba. Kot pravi sam, zanimale so ga študijske smeri, ki ne prinašajo najbolj dobičkonosnih poklicev. Vremenske napovedi oplemeniti s svojo hudomušnostjo in pronicljivostjo, a še vedno ostane resen, strokoven in verodostojen. S tem pa se njegovi talenti še ne končajo, glede na to, da ima glasbene gene, bi se lahko ukvarjal z glasbo. A pravi, da v življenju žal nimamo časa za vse. Z gorskim kolesom se vzpenja in spušča po kozjih stezicah, kamor večina še peš ne pride. Rad hodi na koncerte in v gledališče, vrtnari, bere in kuha. V svojih kolumnah opozarja na pasti globalnega nebrzdanega potrošništva. Prepričan je, da lahko vsak posameznik z zmanjševanjem ogljičnega odtisa prispeva k ohranjanju zeleno modrega planeta. Kako nastaja vreme in kako zanesljive so današnje vremenske napovedi? Ali je z vremenskimi aplikacijami na pametnem telefonu zdaj že vsak sam svoj meteorolog? Dan potem, dan po svetovnem dnevu meteorologije je bil gost 105. epizode Prvakov tedna meteorolog - prognostik Andrej Velkavrh.

Klicna koda Blitva, ki jo Hrvatje tradicionalno jedo na veliki petek je letos kar za 65% dražja

Letošnja pomlad bo Hrvaški prinesla lokalne volitve. Kje se obeta najbolj ostra bitka, čigav bo Zagreb? Mestne oblasti so minuli teden izbrale tudi predlog za novo vizualno podobo oziroma logotip mesta Zagreba. Prvo nagrado je prejela ideja znanega hrvaškega oblikovalca Borisa Maleševića, ki pa je izzvala kar precejšnje polemike v javnosti. Zakaj? Nezadovoljstvo so minuli teden na Hrvaškem izkazali tudi zaposleni v osnovnih, srednjih šolah in na fakultetah. Zaenkart slabo kaže, da bi vlada popustila njihovim zahtevam. Koliko bo letos stala velikonočna košarica na Hrvaškem?

7. stran Margareta Magnusson: Umetnost slovesovanja po švedsko

Predvsem uporabna je knjiga, ki jo tokrat predstavljamo v oddaji 7. stran. Obenem pa tako rekoč osvobaja, čeprav govori o smrti. Njen naslov je Umetnost slovesovanja po švedsko. V devetem desetletju življenja jo je napisala švedska umetnica, slikarka Margareta Magnusson. V njej opisuje, kako s tako imenovanim slovesovanjem oziroma odstranjevanjem navlake in odvečnih stvari iz svojega doma svojcem po svoji smrti prihranimo čas, obenem pa se počutimo lažje oziroma naredimo nekakšno inventuro življenja.

naPOTki Kozjansko in Obsotelje

V Sloveniji imamo štiri območja, ki so vključena v UNESCOV program Človek in biosfera. To so Julijske Alpe, Kras, Mura ter Kozjansko in Obsotelje. Gre za geološko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, ki jih je skupna bogata biotska raznovrstnost ter preplet naravnih vrednot in kulturne dediščine. Na Kozjansko in v Obsotelje vas peljejo Napotki; obiskali bomo dolino Gruska, Javerškovo domačijo in repnico Balon.

KiKs Cvetka, Besedolov in Vezalka oziroma (po)igrajmo se z besedami!

Dr. Izok Kosem in dr. Špela Arhar Holdt nas v tokratni Kratki informativni in koristni slovenščini povabita na spletni portal, ki je zaživel v tem tednu in na katerem najdemo edine didaktične igre za slovenščino. Www.igre.cjvt.si je spletni naslov, ki smo ga odprli tudi v tokratni Kratki informativni in koristni slovenščini in si ogledali igre, s katerimi želijo na CJVT spodbujati prostočasno utrjevanje in izboljševanje znanja slovenskega jezika, obenem pa s pomočjo podatkov, ki jih pri igranju dobijo od igralcev, izboljšati jezikovne vire za slovenščino.

Lokalni junak Damijan Šinigoj

Damijan Šinigoj je pisatelj, prevajalec, urednik, publicist in jamar. Z jamarstvom je povezanih kar nekaj funkcij tega 60-letnega Novomeščana. Je prvi podpredsednik Jamarske zveze Slovenije, pa jamarski reševalec, inštruktor jamarskega reševanja in vodja izobraževanja pri jamarski reševalni službi ter urednik revije Jamar. Je tudi avtor knjige Priročnik jamarskega reševanja, ki je izšla letos.

Svetovalni servis Seneni nahod

S pomladjo se začne tudi sezona cvetnega prahu in ena pogostejših, če ne kar najpogostejša alergija je seneni nahod. Če torej sodite med tiste, ki jih muči alergija na cvetni prah dreves, grmovnic ali trav in vas zanima, kako potekajo alergološki testi, kakšne so možnosti ukrepanja in zdravljenja ali pa kako delujejo antihistaminiki, prisluhnite petkovemu Svetovalnemu servisu na Prvem programu Radia Slovenija. Sogovornik: prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., spec. interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Intelekta

Intelekta

511 epizod

Paradoksi ameriške državnosti

49 min

Nove uganke iz časa mladega vesolja

49 min

Mihail Gorbačov, križanec med Machiavellijem in don Kihotom

54 min

Se lahko upremo ekonomiji pozornosti in tehnofevdalizmu?

46 min

Kakšna je kitajska vizija za 21. stoletje?

48 min

Tvegani kapital - ekstremni šport sodobnega kapitalizma

58 min

Informativne vsebine

Zrcalo dneva Ukrajina in Rusija privolili v premirje na Črnem morju

V Moskvi in Kijevu so privolili v zagotavljanju varne plovbe v Črnem morju ter začasno ustavitev napadov na energetsko infrastrukturo. Ob tem sta obe strani dodali pojasnila. Rusija trdi, da bo prekinitev napadov v Črnem morju začela veljati po odpravi sankcij Zahoda proti nekaterim ruskim bankam. Ukrajina trdi, da gre za zavajanje, češ da dogovor začne veljati takoj. V Beli hiši ruske zahteve še preučujejo. V oddaji tudi: - Vsi upokojenci naj bi dobili zimski dodatek - Društvo novinarjev kritično do odpuščanj na Večeru - Neja Dvornik na zadnjem veleslalomu sezone šesta

Radijski dnevnik ZDA z Rusijo in Ukrajino dosegle dogovore o prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo

Združene države Amerike so z Rusijo in Ukrajino dosegle ločene dogovore o prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo, pa tudi o zagotavljanju varne plovbe v Črnem morju. Kot je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, pa ni določeno, kaj se zgodi, če bo nekdo prekršil dogovore. Po njegovih besedah gre za prve dogovore in Američani zato ne želijo, da ti ne bi bili uspešni; tako tudi sporazumi niso zelo podrobni. Ostali poudarki oddaje: Delodajalci podprli spremembe pokojninske zakonodaje; ta predvideva tudi zimski dodatek pri pokojninah. Državni zbor potrdil boljšo zaščito za invalidska podjetja v državni lasti; Farme Ihan postale strateška naložba. V Novem mestu odprli 186 novih javnih najemnih stanovanj.

Studio ob 17.00 O korupciji v Sloveniji

Korupcija je stara toliko kot človeštvo. Pri nas po nekaterih podatkih zaradi nje vsako leto izgubimo 3,5 milijarde evrov. Državni zbor bo v sredo sprejel novo resolucijo o preprečevanju korupcije, na katero smo čakali 20 let. O tem, kako hud problem je korupcija v Sloveniji, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Andreja Katič, ministrica za pravosodje; dr. Robert Šumi, predsednik komisije za preprečevanje korupcije; Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtne zbornice Slovenije Peter Malenšek, generalni sekretar Transparency Internacional Slovenija. Avtorica Jolanda Lebar.

Aktualna tema Projekt Onko organizira darovanje las za otroke in mladostnike z rakom

Vsako leto za rakom zboli od 80 do 90 otrok, kar od 15 do 20 otrok in mladostnikov pa bi zaradi izgube las potrebovalo lasuljo. Društvo študentov medicine zato v sklopu Projekta Onko in v sodelovanju z Brigito Smrekar iz Frizerskega studia 3ka organizira akcijo darovanja las. V sklopu akcije študenti medicine želijo okrepiti ozaveščenost o delovanju organizacije Little Princess Trust, ki otrokom in mladostnikom pomaga pridobiti brezplačne lasulje iz naravnih las. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Lucija Fatur.

Dogodki in odmevi Konec pogajanj o pokojninski reformi. Neuradno: zimski dodatek v vrednosti od 150 do 250 evrov, kot kaže, vsem upokojencem.

Pogajanj o pokojninski reformi je vendarle konec. Neuradno naj bi zimski dodatek prejeli vsi upokojenci. Gre za nekakšno vladno kompenzacijo oziroma bonus. Na zvezi društev upokojencev ob tem poudarjajo, da s tem ne bodo ogrozili pokojninske blagajne. Ostali poudarki oddaje: - V Savdski Arabiji novo srečanje ameriške in ukrajinske delegacije. - Minister za finance Boštjančič in ministrica za zdravje Prevolnik Rupel pozivata koalicijo k premisleku o neprofitnosti koncesionarjev v zdravstvu. - Novinarske organizacije: odpuščanja na Večeru napad na kakovostno novinarstvo in huda izguba za javni interes.

Po Sloveniji Nadškofijska Karitas Maribor opozarja na stisko družin in vabi k sodelovanju pri akciji "Stiska 2025".

Še drugi poudarki iz oddaje: - Na povodju Sotle se začenjajo dela za protipoplavno varovanje naselij pri Dobovi. - Na regijskem posvetu o novem nacionalnem stanovanjskem programu v Idriji opozorili na premalo sredstev občin za graditev stanovanj. - Na Ptuju že tretja podražitev vrtca v zadnjih dveh letih. - Na Pivškem predstavljajo novo znamko "prijazno medvedu."

Danes do 13:00 Danes do trinajstih 13:00

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Aktualna tema Dolgotrajna oskrba – kaj pričakujemo?

Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače. Na ta način se bo, prek tega – novega davka – letos zbralo 256 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa še več.

Ob osmih Andrej Brglez: Avtomobilska industrija je vedno vpeta v vojaško

Se zeleni prehod umika orožju? Posledice evropske ugotovitve, da smo varnost in oboroževanje predolgo prepuščali drugim, bodo za seboj zagotovo potegnile marsikaj. Kje je v tem prepletu dolga leta opevani zeleni prehod, natančneje evropska avtomobilska industrija? Kaj pa Slovenija - bi morala ob nemških težavah široko odpreti vrata Kitajcem? O tem se v tokratni epizodi oddaje Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Brglezom, direktorjem inštituta za civilizacijo in kulturo in strokovnjakom s področja mobilnosti.

Jutranja kronika ZDA nadaljujejo prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini

Potem ko sta se v nedeljo v Riadu sešli ameriška in ukrajinska delegacija, so se včeraj tam več kot 12 ur pogovarjali še ameriški in ruski predstavniki. Na ameriškem zunanjem ministrstvu pravijo, da se lahko mirovna pogajanja med Ukrajino in Rusijo začnejo šele po uveljavitvi popolnega premirja, pot do prekinitve ognja pa vodi prav prek pogovorov v Savdski Arabiji, kamor se je vrnil ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov, na še en krog pogovorov z Američani. Drugi poudarki: - Ob nadaljevanju koalicijskih pogajanj v Nemčiji ustanovna seja parlamenta, v katerem bo več kot petina skrajnih desničarjev. - Po končanih pogajanjih socialnih partnerjev o pokojninski reformi bo vsebino dogovorjenega danes pretresalo malo gospodarstvo. - Liter bencina zunaj avtocest cenejši za 1,3 centa in dizla za 3,7 centa, liter kurilnega olja se je pocenil za 4 cente.

Jutranja kronika Skupno izjavo o srečanju med ameriškimi in ruskimi pogajalci, ki so včeraj v Riadu razpravljali o vojni v Ukrajini, bosta strani objavili danes.

Podrobnosti včerajšnjega srečanja med ameriškimi in ruskimi pogajalci, ki so včeraj v Riadu razpravljali o vojni v Ukrajini, bodo znane danes. V oddaji tudi o tem: - V Nemčiji danes ustanovna seja novega parlamenta - Socialni partnerji končali pogajanja o pokojninski reformi, podpis dogovora morda v ponedeljek - Občina Vojnik si prizadeva urediti športno in rekreacijsko infrastrukturo

Podkasti

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Umetnost možnega Fronte na levi, iskanje alternative na desni – Metka Majer (POP TV) in Miha Orešnik (N1 Slovenija)

Aktivnosti in ravnanja političnih strank kažejo, da vstopamo v leto pred volitvami, ki se lahko kljub majhni verjetnosti zgodijo tudi predčasno. V koaliciji so frontne linije med Svobodo in SD vse bolj ostre. Stranko ministra Matjaža Hana bremeni afera Spirit. Čeprav največja vladna stranka Svoboda afero Spirit izkorišča za povečevanje stiske koalicijske partnerice, istočasno pričakuje pomoč obeh partneric za obračun z nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom preko vmesnega poročila preiskovalne komisije. Medtem spremljamo zanimive procese tudi na desni; srečevanje SLS in NSi ter namigu Logarjevim Demokratom in Lotričevemu Fokusu: je to poskus oblikovanja zavezništva na desni sredini kot alternativo Janši? O vsem tem se pogovarjamo z Metko Majer, novinarko in urednico na POP TV, ter Miho Orešnikom, novinarjem in urednikom na N1 Slovenija.

Srce bije za posel Janez Škrabec, Riko

Gost 33. epizode Srce bije za posel je ustanovitelj in direktor podjetja Riko. V Sovjetsko zvezo je odšel zato, ker je želel postati posrednik med vzhodom in zahodom, danes pa pravi, da si želi posredovati med Kitajsko ter Evropo. Po njegovem je ključ do uspešnega poslovanja diverzifikacija. Z gostom tudi o aktualnem dogajanju v svetu, o tem ali se bodo po koncu vojne vrnili v Rusijo in kako jim kaže s projektom na Jesenicah.

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Umetnost možnega Interpelacije, igra prestolov in še TIK TOK – Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V zadnji letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod leto 2024. To je bilo leto »odhajajočih ministrov«, saj so v vladi od začetka mandata zamenjali že osem ministrov, največ prav v letu 2024. Novinar in analitik na STA Jernej Šmajdek in urednik na portalu Siol Gašper Lubej se strinjata, da tudi ministru Boštjanu Poklukarju, ki bo prvi »interpelirani« minister v letu 2025, ne kaže dobro. Sploh zato, ker v svojih javnih nastopih ne daje prepričljivih odgovorov. Golobova podpora je sicer dvoumna: na eni strani pritrjuje tožilki, da se dogajajo zlorabe v CVZ, na drugi še vedno podpira ministra. Oba kolega menita, da ta hip ne kaže, da bi bile predčasne volitve blizu. To pomeni še dobro leto neusmiljenih predvolilnih spopadov. Na desnem političnem polu sicer preurejajo sile, vendar oba analitika poudarjata, da spopad s tako močnim tekmecem, kot je Janez Janša, zahteva pogum in odločnost, tega pa niti pri NSi niti pri Logarju za zdaj ni videti. In še: ali vplivnica Tina Golob škoduje politični podobi predsednika vlade? Ali pa morda v določenem delu volilnega telesa niti ne? Na poslušanje in SREČNO!

Iz glasbenega uredništva

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije (2. del)

Slavnostni koncert ob srebrnem jubileju Citrarskega društva Slovenije se je odvil 30. novembra leta 2024 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj je nastopil Slovenski orkester učiteljev citer. V drugem delu koncerta bo najprej zazvenela legendarna skladba Urbana Kodra Cvetje v jeseni v priredbi Petra Napreta, sledile bodo: Pozdrav slovenskim citrarjem Josipa Mešička, Tako zvene citre v Sloveniji Slavka in Vilka Avsenika in slovenska ljudska Fantje po polj' gredo. Zadnje tri priredbe je za orkester citer pripravil Tomaž Plahutnik. Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije bosta, kot dodatek, zaokrožili še: In the mood Glenna Millerja in ponovitev legendarne skladbe Urbana Kodra Cvetje v jeseni.

Etnofonija Frigg: Dreamscapes

Frigg: Dreamscapes. Iskriv, dinamičen in zelo radiofoničen sodoben instrumentalni folk album z obilico privlačnih skladb.https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/03/05/frigg-dreamscapes/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 23. 3. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 23. 3. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Tinkara Kovač: koncert ob dvajsetletnici albuma O*Range

V Sobotnem glasbenem večeru se odpravljamo na koncert Tinkare Kovač. 26. oktobra lani je praznovala obletnico izida albuma O*Range, s katerim je pred dvajsetimi leti našla svoj pravi zvok in je zato močno zaznamoval njeno nadaljnjo glasbeno pot. Na odru v Kinu Šiška so ob Tinkari zaigrali tudi nekateri glasbeniki, s katerimi je sodelovala pred dvajsetimi leti: kitarista Peter Dekleva in Daniel Matič ter baskitarist Anže Langus Dagi, poleg njih pa še klaviaturist Erik Marenče, bobnar David Morgan in spremljevalni vokalistki Julija Fajhtinger in Nina Bauman. V nekaj pesmih sta s Tinkaro zapela še posebna gosta: Lara Baruca in Uroš Cingesar. Glasbenike na odru je s svojim petjem spodbujalo tudi občinstvo.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Septet Andreja Topliška - posnetek koncerta iz Rogaške Slatine

V tokratnem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov vse ljubiteljice in ljubitelje narodno-zabavne glasbe čaka prava glasbena poslastica. Poslušate posnetke lanskega koncerta Septeta Andreja Topliška, ki so nastali na njegovem Festivalu narodno-zabavne glasbe 14. in 15. maja v Kulturnem domu v Rogaški Slatini. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot sedem desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Ameriška igralka in pevka Liza Minnelli je praznovala 79. rojstni dan

Godbe z godbo so posvečene ameriški pevki in igralki Lizi Minnelli, ki je 12. marca praznovala 79. rojstni dan. Njeno življenje so zaznamovali umetniški geni, bleščeča kariera, pa tudi odvisnosti od alkohola in tablet ter nesrečne ljubezenske zveze. Liza, ki je svoj talent podedovala od mame igralke in pevke Judy Garland in očeta režiserja Vincenta Minnellija, je odlična igralka, pevka ter ena zadnjih ikonskih hollywoodskih zvezdnic.

41 stopinj vročine Jože Privšek

Poslušamo del Radijskega portreta Jožeta Privška, ki ga je septembra 1986 pripravil Rado Časl. Jože Privšek se je rodil 19. marca 1937. Že kmalu je začel kazati zanimanje za glasbo – note je znal brati prej kot črke. Njegov prvi instrument je bila harmonika, pozneje pa se je vpisal na grafično šolo in pri dvajsetih delal tudi kot grafik v tiskarni. Privšek je z radijskim, takrat Plesnim orkestrom, začel sodelovati leta 1954, in to kot 2. pianist. Plesni orkester Radia Ljubljana je prvič javno vodil leta 1961 na koncertu v Slovenski filharmoniji, pred tem je seveda orkester vodil na snemanjih. Privšek je študiral na Berkleeju v Bostonu in bil takrat šele 3. gojenec iz bivše Jugoslavije na tej šoli. Še danes pa nekaj njegovih del in aranžmajev služi kot študijsko gradivo. Njegovo ime se ali kot glasbenik, skladatelj, aranžer ali dirigent pojavi pri več tisoč skladbah. Jože Privšek je Plesni orkester, pozneje Big Band Radia Ljubljana, kot umetniški vodja in dirigent vodil v letih od 1964 do 1992, zapustil pa nas je 11. junija 1998.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije (1. del)

Citrarsko društvo Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1999 v Grižah in še danes bogati slovenski glasbeni prostor. Društvo združuje vse, ki jih zanimajo citre: aktivne citrarje, učence, dijake, učitelje, izdelovalce in zbiralce citer, ljudske godce, organizatorje citrarskih prireditev in tudi tiste, ki ta instrument samo radi poslušajo. Slavnostni koncert ob srebrnem jubileju Citrarskega društva Slovenije je bil 30. novembra leta 2024 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj je nastopil Slovenski orkester učiteljev citer. V prvem delu koncerta bomo slišali pester izbor skladb v priredbah za citrarski orkester, vse od renesanse do sodobne glasbene literature. Koncert bo odprla skladba Il est bel et bon Pierra Passereauja; sledili bosta Sweet music Tobiasa Huma in Drei schöne Dinge fein Danieleja Federicija. Program se bo nadaljeval s skladbo Wolfganga Amadeusa Mozarta Contredanse en rondeau in Festliche Musik, op. 165 Hansa Ludwiga. Sledili bosta Rapsodija za orkester citer, op. 54 Willija Schäfllerja in Sonata classique za orkester citer s stavki: 1. Andante, 2. Andante cantabile in 3. Rondo: Allegro moderato Freddyja Goldna. Prvi del koncerta bo sklenila skladba iz obdobja sodobne glasbene zgodovine La batalla, op. 67b za orkester citer Petra Kiesewetterja s stavkoma Don Kihot in Sančo pansa.

Prva vrsta Jadranka Juras

Pevka Jadranka Juras predstavlja nov projekt in prihajajoči album Dva črna vrana. Z njo so v studiu 13 še kontrabasist Nikola Matošić, pianist Milan Stanisavljević, saksofonist Aleš Suša, violinista Matija Krečič in Deyan Muc, violistka Anuša Plesničar ter violončelistka Ema Krečič.

Etnofonija Jupiter & Okwess - Ekoya

Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Ježek Ježek in materinski dan

Na poti do najlepšega zvončka se Ježek zaigra s prijatelji … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Zdenka Kokotec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Lahko noč, otroci! Ljubljanski zmaj

Smejmo se. Pa ne le na Zmajskem mostu. Zato, da nam bo lepše. Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Polona Škrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Lahko noč, otroci! Kovček popotovček

K živalim na Severni tečaj priplava darilo iz Afrike. Pripoveduje: Jernej Kuntner. Napisala: Veronika Simoniti. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

RIO radijska igra za otroke Jerneja Pavček: Čarobna voda

Vsi veste, da brez vode ni življenja. Ampak ni vseeno, kakšno vodo pijemo: čisto in zdravo ali umazano in onesnaženo. Pravljica na preprost in razumljiv način predstavi lastnosti vode, kroženje v naravi in nevarnost onesnaženosti. Eko vila skupaj s škratom Vodom pomaga naravi ustvarjati čim boljše pogoje za čisto vodo. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Dušan Mamut Badovinac Zupanjič Pripovedovalec - Uroš Smolej Eko vila - Martina Maurič Lazar Škrat Vodo - Blaž Šef Šoja - Asja Kahrimanović Pradedek Slapec - Brane Grubar Čebulici - Ana Urbanc, Liza Marijina Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2013 .

Lahko noč, otroci! Beli in črni svet

Mala miška izdolbe luknjo med obema svetovoma. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Sonja Rostan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Hudo! Novinarji z OŠ Dutovlje: Obdelava kamna je doma na Krasu!

Obdelava kamna je ena najstarejših obrti človeka. Na Krasu ima tudi danes zelo pomembno vlogo. Skupaj s suho gradnjo namreč oblikuje kraško pokrajino in je del tamkajšnje kulturne dediščine. Kako dobro kamnoseštvo in suho gradnjo poznajo mladi? Učenci OŠ Dutovlje, kjer smo izpeljali radijske novinarske delavnice, zelo! Na šoli namreč deluje krožek kamnoseštvo, blizu šole pa so obnovili tudi suhi zid.

Kulturomat 17. festival Bobri

V drugi polovici marca je naša prestolnica znova prizorišče že dobro poznanega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki letos dogajanje širi tudi v Domžale in Sežano. Osrednja nit festivala je tema Na krilih radovednosti, programski izbor pa je oblikovan z namenom, da otrokom in mladim omogoči trenutke sproščenega raziskovanja sveta okoli sebe. Kaja Čelan je v sklopu festivala obiskala Lutkovno gledališče Ljubljana in si ogledala predstavo Mali nauki o čudenju. Več o predstavi, vtisih in novostih letošnje edicije Bobrov pa v Kulturomatu!

UI faktor Algoritmi in družbena omrežja

Ob besedi algoritem hitro pomislimo na družbena omrežja. Da so algoritmi tisti, ki nam priporočajo različne vsebine na Tiktoku, Instagramu ali Youtubu, izpostavijo tudi mladi v tokratnem podkastu. To sicer drži, je pa le del zgodbe. Algoritmov je veliko različnih vrst. Če nas družbena omrežja tako uspešno zasipavajo z vsebinami, ki nas priklenejo na zaslone, to niti ni v prvi vrsti zasluga priporočilnih algoritmov kot takih, ampak je trik nekje drugje. Kje, v tretji epizodi podkasta UI faktor pojasnita Janez Demšar in Blaž Zupan, prav tako pa tudi to, zakaj ponudijo tudi marsikaj, česar sploh nočemo videti.

Zakajček Kako nastane dež?

Kako pogosto pogledate v nebo, otroci? Ali pa prisluhnete vremenski napovedi … Ste dobre ali slabe volje, ko slišite in izveste, da bo deževalo …? Sploh veste, kako nastane dež? In od kod pridejo dežne kaplje, kako nastanejo, kako velike so in kako hitro potujejo proti tlem? O tem več v današnjemu Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.

Radijski ringaraja Pomlad na Podružnični šole Kresnice

Nenadoma pride dan, ko postane jakna prevroča in zrak drugače diši. Med 8. in 9. uro bomo skupaj s šolarji z Osnovne šole Gradec - Podružnične šole Kresnice pozdravili znanilce pomladi. Pomlad ponuja veliko športov in vragolij, ki vas zvabijo na prosto … V oddaji Radijski ringaraja pa bomo slišali tudi novo epizodo Zverinic - tokrat bomo spoznali malega svizca, ki se upre zimskemu spanju.

Lahko noč, otroci! Semafor

Pomaga, da pride pomlad! Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Naše skupnosti

Naše poti Andrej Kavšek: Slabe izkušnje ne pomenijo, da so vsi Romi enaki

V občini Črnomelj po zadnjih ocenah živi okoli 1000 Romov v dveh večjih naseljih, ki nista še povsem legalno urejeni. Kljub temu ima večina zaselkov že urejeno infrastrukturo. Letos bo občina iz državnega proračuna za urejanje razmer v romski skupnosti prejela dobrih 420 tisoč evrov. Preverjamo, kako bo porabila namenska sredstva in kateri so največji izzivi romske skupnosti. Obiskali smo še zaposlitveno in invalidsko podjetje Ozara v Murski Soboti, ki v svoj program uspešno vključuje devetnajst pripadnikov romske skupnosti. Svet romske skupnosti RS pa je objavil javne razpise za romska društva ter medijske programe.

Sotočja "Iskati moramo s srcem"

Predstava Mali princ v izvedbi mladinske gledališke skupine Bilka je letošnje odprla Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Znana zgodba je bila izziv za mlade igralke in igralce iz Bilčovsa, kjer tudi z gledališkimi skupinami skrbijo za ohranitev slovenskega jezika.

Slovencem po svetu Društvo VTIS v Švici pripravilo srečanje Predstavi svojo znanost

V oddaji vas podrobneje seznanjamo z letošnjim srečanjem Dobrodošli doma, ki bo potekalo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v pogovoru z Valensom Frangežem iz Züricha beseda teče o dogodku društva VTIS v Švici - Predstavi svojo znanost, predstavljamo tudi prevajalca, esejista in lektorja slovenskega jezika v nemškem Regensburgu Slava Šerca, v Celju pa smo se srečali s slovenskim rojakom iz Argentine Rokom Finkom.

Sami naši Marko Vidojković, Ahmed Burić in zapuščina Dušana Jovanovića

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri izjemne zgodbe iz sveta književnosti, glasbe in gledališča. Najprej bomo poslušali Marka Vidojkovića, srbskega pisatelja, ki zaradi svojega neizprosnega kritičnega glasu do oblasti velja za enega izmed 100 najbolj ogroženih avtorjev na svetu. Nato bomo raziskali glasbeni svet Ahmeda Burića. Njegov novi album Valceri iz Translajtanije, Valčki iz Translajtanije, združuje poezijo, džez, folk in rok ter odpira nova umetniška obzorja. Za konec se bomo spomnili Dušana Jovanovića, enega najpomembnejših jugoslovanskih dramatikov in režiserjev.

Naše poti Kako bo metliška občina z nekaj več kot 220 tisoč evri rešila izzive tamkajšnjih Romov?

Tokrat se odpravljamo v občino Metlika. Tam v petih romskih naseljih živi pribl. 450 Romov, občina pa bo letos iz državnega proračuna prejela nekaj več kot 220 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Obiskali smo tamkajšnje največje romsko naselje Boriha - Rosalnice, katerega prebivalci opozarjajo na to, da še vedno ni popolnoma legalizirano, kljub urejeni infrastrukturi priključki na električno omrežje do nekaterih hiš še niso možni. Prinašamo tudi novico o novem programu Romski vzor ministrstva za delo, ki bi delodajalcem ponudil subvencije za zaposlovanje Romov.

Sotočja Od izzivov slovenskega šolstva v Italiji in na avstrijskem Koroškem do porabskih Slovencev in krepitve čezmejnih stikov

Demografski padec vpliva tudi na vpise otrok v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in vse se glasnejša so opozorila, da so nujne spremembe. Kakšne? Dvojezični vrtci in šole na avstrijskem Koroškem imajo težave s pomanjkanjem usposobljenih pedagogov. Celovška Mohorjeva, ki ima med drugim tudi dvojezične jasli, rešitve išče s čezmejnim evropskim projektom Lingua prek večmesečnih praks in izmenjav vzgojiteljic iz Slovenije. Aljaž Pestotnik, glavni urednik literarne revije Rastje, spregovori o najnovejši številki, ki bo posvečena svobodni družbi 80 let po koncu druge svetovne vojne. Z upokojeno novinarko Silvo Eöry, ki je vrsto let tudi za Sotočja poročala iz Porabja, pa obujamo spomine na njene prve poti k Slovencem na Madžarskem.

Slovencem po svetu Slovenska učilnica na lektoratu v Banja Luki pomembna pridobitev za študente in slovensko skupnost

V oddaji potujemo v Banja Luko, kjer so na slovenskem lektoratu, ki deluje na tamkajšnji Filološki fakulteti, slovesno odprli tako imenovano Slovensko učilnico. Ustavljamo se na slovenskem radiu v Sydneyu, kjer so minuli konec tedna s slavnostno prireditvijo in odprtjem novega radijskega studia zaznamovali prvo obletnico slovenske radijske oddaje, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom v Berlin, ki obujajo slovenski običaj spuščanja lučk po reki ob Gregorjevem.

Sami naši Ženske v črnem, mednarodni dan žena in nova knjiga Svetlane Slapšak

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri edinstvene zgodbe. Najprej bomo prisluhnili Ženskam v črnem, beograjski iniciativi, ki že več kot trideset let vztraja v boju proti vojnam, nacionalizmu in fašizmu. Potem se bomo ustavili na etnološki razstavi MKD Makedonija, kjer bomo raziskovali pomen tradicije in vloge žensk skozi zgodovino, ob tem pa prisluhnili njihovim osebnim pogledom na dan žena. Za konec bomo skupaj z dr. Svetlano Slapšak odkrivali literarno karto Ljubljane v njenem romanu Kje smo?, v katerem se prepletajo zgodovina, spomini in intelektualni dialogi.

Naše poti Romi v Orehovici na Hrvaškem čakajo na dvojezične napise na občinskih tablah

Nocoj se odpravljamo na Hrvaško, v občino Orehovica, kjer Romi predstavljajo več kot 34 odstotkov vseh občanov. Kot jim dovoljuje zakon, so sprožili zahtevo po dvojezičnih napisih na tablah krajev in javnih ustanov. Preverjamo, zakaj se to še ni zgodilo. Obiskali smo tudi tamkajšnjo osnovno šolo, ki kot prva šola na Hrvaškem izvaja predmet romske kulture in jezika. Preverjamo še, kako bodo slovenske občine porabile denar, ki ga od države dobijo za urejanje razmer romske skupnosti. Začeli bomo v občini Puconci, ki je lani ves denar porabila namensko. V oddaji tudi o nalezljivi bolezni noric.

Sotočja Iz Celovca in Šentjakoba prek Rezije in Benečije do Reke in naprej v Hišo sožitja

»Življenja ples« je bil naslov tokratne revije Koroška poje, ki v Celovec tradicionalno privabi občinstvo z avstrijske Koroške in iz Slovenije. V Šentjakobu v Rožu prisluhnemo ženskemu pevskemu zboru Rož. Peti stilski koncert so naslovili »Obrazi ljubezni« in ga posvetili ljubezni, uporu in miru. V Bili v Reziji pokopljemo njihovega pusta, v reški Bazovici preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo in gostimo Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki ima sedež v Benečiji. V Murski Soboti obiščemo Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju slovenske in madžarske skupnosti. Bi lahko kaj podobnega imeli tudi Slovenci na Madžarskem? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Evelina Ferrar o življenju na Otoku in dejavnosti britansko slovenskega društva

Ustavili smo se v Veliki Britaniji in se o izkušnji življenja v tujini in aktivnostih britansko slovenskega društva v Londonu pogovarjali z vodjo društva Evelino Ferar, pomudili smo se tudi pri slovenskih rojakih v Nemčiji in nekaj več pozornosti namenili dejavnosti Slovencev v Stuttgartu, ki jih združuje društvo Triglav. Novoizvoljeni predsednik društva Borut Hižman je predstavil društvene aktivnosti in tudi svojo pot v Nemčiji. Obiskali pa smo tudi razstavo v Ljubljani ob koncu fotografskega natečaja Rafaelove družbe z naslovom Moj košček Slovenije in pokramljali z nekaterimi nagrajenci.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

446 epizod

Dva opomina z ledom in en brezalkoholni odvzem besede, prosim

51 min

Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele, al lepši od Urške bilo ni nobene

51 min

Moj očka ima pa drona dva, oba sta mal predelana

52 min

Pusti tisoč dni in tisoč noči, ki jih več ni

52 min

Prepustite delo profesionalcem!

52 min

Prijazen, lep in fin je sveti Valentin

51 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Ukrajina in Rusija privolili v premirje na Črnem morju

V Moskvi in Kijevu so privolili v zagotavljanju varne plovbe v Črnem morju ter začasno ustavitev napadov na energetsko infrastrukturo. Ob tem sta obe strani dodali pojasnila. Rusija trdi, da bo prekinitev napadov v Črnem morju začela veljati po odpravi sankcij Zahoda proti nekaterim ruskim bankam. Ukrajina trdi, da gre za zavajanje, češ da dogovor začne veljati takoj. V Beli hiši ruske zahteve še preučujejo. V oddaji tudi: - Vsi upokojenci naj bi dobili zimski dodatek - Društvo novinarjev kritično do odpuščanj na Večeru - Neja Dvornik na zadnjem veleslalomu sezone šesta

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radijska igra Anatole France: Crainquebille

Eno najbolj znanih del francoskega pisatelja pripoveduje o uličnem prodajalcu zelenjave z imenom Crainquebille, ki se je zaradi dolgega jezika zameril policaju in potem postal žrtev krivične sodbe. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Prevajalec: Karel Dobida Tonski mojster: Borut Jeras Crainguebille - Lojze Potokar Stražnik Bastien Matra - Dušan Škedl Gospa Bayardova - Vera Pantič Dr. Mathieu - Jože Zupan Predsednik sodišča - Edvard Gregorin Zagovornik - Maks Bajc Stari pravnik - Vladimir Skrbinšek Kostanjar - Aleksander Valič Drugi sodelujoči igralci - Saša Miklavc, Iztok Klemenčič, Bojana Klemenčič, Ludvik Pečar, Marjan Kralj, Pavle Kovič, Slavo Švajger Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1956

Literarni večer Jules Verne: Mož, ki je zrl v prihodnost

Literarni večer ob 120. obletnici smrti namenjamo znamenitemu francoskemu avtorju Julesu Vernu. Danes ga opisujemo kot očeta znanstvene fantastike in skoraj 180 let let po izidu knjige Pet tednov v balonu še vedno strmimo nad njegovo neverjetno sposobnostjo pogleda v prihodnost. Junaki Vernovih romanov plujejo pod morsko gladino, se odpravijo na luno in v sredino Zemlje, ob vseh razburljivih dogodivščinah pa vedno najdejo čas tudi za dober obed. Vabimo vas k poslušanju komično-slastnih odlomkov pustolovcev iz Vernovih romanov, ki jih je za oddajo z naslovom Mož, ki je zrl v prihodnost pripravila Mateja Perpar. Odlomke iz romanov Potovanje na luno, Bajna dediščina, Otroka kapitana Granta in Skrivnostni otok so prevedli Ivan Črnagoj, Bogo Stopar, Anton Bajec in Janez Gradišnik, interpretirajo dramski igralci Sabina Kogovšek, Blaž Šef, Primož Pirnat in Lotos Šparovec, bereta Ivan Lotrič in Maja Moll, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Nejc Zupančič, režija je Igor Likar. Oddajo je leta 2012 pripravila Mateja Perpar. Urednika oddaje Matej Juh in Petra Tanko.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije (2. del)

Slavnostni koncert ob srebrnem jubileju Citrarskega društva Slovenije se je odvil 30. novembra leta 2024 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj je nastopil Slovenski orkester učiteljev citer. V drugem delu koncerta bo najprej zazvenela legendarna skladba Urbana Kodra Cvetje v jeseni v priredbi Petra Napreta, sledile bodo: Pozdrav slovenskim citrarjem Josipa Mešička, Tako zvene citre v Sloveniji Slavka in Vilka Avsenika in slovenska ljudska Fantje po polj' gredo. Zadnje tri priredbe je za orkester citer pripravil Tomaž Plahutnik. Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije bosta, kot dodatek, zaokrožili še: In the mood Glenna Millerja in ponovitev legendarne skladbe Urbana Kodra Cvetje v jeseni.

Lahko noč, otroci! Ježek Ježek in materinski dan

Na poti do najlepšega zvončka se Ježek zaigra s prijatelji … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Zdenka Kokotec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Radijski dnevnik ZDA z Rusijo in Ukrajino dosegle dogovore o prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo

Združene države Amerike so z Rusijo in Ukrajino dosegle ločene dogovore o prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo, pa tudi o zagotavljanju varne plovbe v Črnem morju. Kot je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, pa ni določeno, kaj se zgodi, če bo nekdo prekršil dogovore. Po njegovih besedah gre za prve dogovore in Američani zato ne želijo, da ti ne bi bili uspešni; tako tudi sporazumi niso zelo podrobni. Ostali poudarki oddaje: Delodajalci podprli spremembe pokojninske zakonodaje; ta predvideva tudi zimski dodatek pri pokojninah. Državni zbor potrdil boljšo zaščito za invalidska podjetja v državni lasti; Farme Ihan postale strateška naložba. V Novem mestu odprli 186 novih javnih najemnih stanovanj.

Studio ob 17.00 O korupciji v Sloveniji

Korupcija je stara toliko kot človeštvo. Pri nas po nekaterih podatkih zaradi nje vsako leto izgubimo 3,5 milijarde evrov. Državni zbor bo v sredo sprejel novo resolucijo o preprečevanju korupcije, na katero smo čakali 20 let. O tem, kako hud problem je korupcija v Sloveniji, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Andreja Katič, ministrica za pravosodje; dr. Robert Šumi, predsednik komisije za preprečevanje korupcije; Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtne zbornice Slovenije Peter Malenšek, generalni sekretar Transparency Internacional Slovenija. Avtorica Jolanda Lebar.

Aktualna tema Projekt Onko organizira darovanje las za otroke in mladostnike z rakom

Vsako leto za rakom zboli od 80 do 90 otrok, kar od 15 do 20 otrok in mladostnikov pa bi zaradi izgube las potrebovalo lasuljo. Društvo študentov medicine zato v sklopu Projekta Onko in v sodelovanju z Brigito Smrekar iz Frizerskega studia 3ka organizira akcijo darovanja las. V sklopu akcije študenti medicine želijo okrepiti ozaveščenost o delovanju organizacije Little Princess Trust, ki otrokom in mladostnikom pomaga pridobiti brezplačne lasulje iz naravnih las. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Lucija Fatur.

Dogodki in odmevi Konec pogajanj o pokojninski reformi. Neuradno: zimski dodatek v vrednosti od 150 do 250 evrov, kot kaže, vsem upokojencem.

Pogajanj o pokojninski reformi je vendarle konec. Neuradno naj bi zimski dodatek prejeli vsi upokojenci. Gre za nekakšno vladno kompenzacijo oziroma bonus. Na zvezi društev upokojencev ob tem poudarjajo, da s tem ne bodo ogrozili pokojninske blagajne. Ostali poudarki oddaje: - V Savdski Arabiji novo srečanje ameriške in ukrajinske delegacije. - Minister za finance Boštjančič in ministrica za zdravje Prevolnik Rupel pozivata koalicijo k premisleku o neprofitnosti koncesionarjev v zdravstvu. - Novinarske organizacije: odpuščanja na Večeru napad na kakovostno novinarstvo in huda izguba za javni interes.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt