Prvi

Svetovalni servis Varna vožnja v zimskih razmerah

Med osnovna pravila vožnje pozimi spadajo prilagoditev hitrosti, povečanje varnostne razdalje in zaviranje narahlo. O vožnji po neočiščenem cestišču, zaviranju in speljevanju na zasneženih in poledenelih podlagah, o tem, kaj lahko sami preverimo pri vozilu preden se odpravimo na daljšo pot, in kaj vključuje preventivni pregled na servisu v petkovem svetovalnem servisu. Naš gost bo Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje. Izvedeli boste tudi, kako pravilno in varno prevažati smučarsko opremo.

Jutro Kaj je poledica?

SSKJ geslo "poledica" opredeli kot "tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču". Kaj pa pravijo meteorologi? Z Veroniko Hladnik Zakotnik odgovorimo na vprašanje, na katerega so odgovarjali tudi mimoidoči v anketi: kaj je poledica?

Petek brez pravila ''Danilo Kocjančič je bil frajer''

Bazar, Prizma, Halo in seveda Kameleoni. Legendarne slovenske zasedbe, katerih skupni imenovalec Danilo Kocjančič. 3. februarja 2023 obeležujemo deseto obletnico njegove smrti in posvečamo tudi Petek brez pravila. O glasbeniku, ki je v zakladnico slovenske glasbene produkcije prispeval velik delež uspešnic se pogovarjamo z glasbenim urednikom na Radiu Koper, Armandom Šturmanom.

Svetovalni servis Menopavza

Perimenopavza, menopavza in postmenopavza so obdobja v življenju ženske, ki jih doživlja vsaka drugače. Hormonske spremembe so naraven proces in predstavljajo konec ženske rodne dobe. Kaj lahko ženska pričakuje, kako si lahko v tem obdobju pomaga? V četrtkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala izr. prof. BOJANA PINTER, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, mag. ekon. in posl. ved z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete UL.

Možgani na dlani Meta Kramar, 3. del: "Psihologija lahko človeka spremlja vse življenje, pa nikoli na svoja vprašanja ne najde vseh odgovorov"

V tretji, zadnji epizodi mini serije zgodb in spominov psihologinje Mete Kramar, bomo spoznali prvo slovensko pedopsihiatrinjo, pogledali na svet psihoterapije danes in se s sogovornico še enkrat sprehodili skozi desetletja izkušenj, dela, učenja in vtisov. Kaj je Meti Kramar najbolj ostalo v spominu, za kaj je najbolj hvaležna in kaj bi rekla tista najstnica Metka, ki se je kmalu po drugi svetovni vojni vpisala na študij psihologije, danes? Pripravlja: Mojca Delač.

Lokalni čas Priprave na največji športni dogodek v zgodovini samostojne Slovenije

Planica se je preoblekla v povsem novo podobo. FIS Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023 je največji športni dogodek v zgodovini Republike Slovenije. Polovico milijarde ljudi po vsem svetu bo slika iz Planice dosegla s pomočjo 130 televizijskih kamer in 2000 predstavnikov medijev. Pričakujejo kar okrog 150 tisoč obiskovalcev iz 70 držav.

Svetovalni servis Začimbe v prehrani

Tri glinene tablice z več kot 30-imi recepti, v katere so vključeni česen, kumina in koriander, so prva pisna omemba začimb v naši zgodovini. Nastale so v Mezopotamiji. Začimbam različne veje tradicionalne medicine pripisujejo zdravilne lastnosti. Hrani in tekočinam jih dodajamo, da dopolnimo okus in vonj ter spodbudimo prebavo in tek. O uporabi začimb v prehrani bomo govorili tudi v sredinem Svetovalnem servisu. Na vaša vprašanja bo odgovarjala predavateljica v programu gostinstvo in turizem na biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani Neli Selan.

Pod pokrovko Meso, ki se v ustih stopi kot kocka masla

Wagyu oziroma japonska govedina zaradi svoje specifične maščobne marmoriranosti velja za najprestižnejšo na svetu, uživanje takšnega mesa pa je bilo dolgo časa omejeno zgolj na Japonsko. Govedo pasme wagyu danes vzrejajo v številnih državah po vsem svetu, tudi pri nas v Sloveniji, za kilogram "čistokrvne", torej japonske wagyu govedine najvišje kakovosti, pa je treba odšteti tudi 300 € in več.

Svetovalni servis Vrtnarjenje po permakulturnih načelih

Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Primerna je za proizvodnjo hrane, izrabo prostora in gradnjo bivališč, v njej se prepletajo ekologija, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo. V torkovem Svetovalnem servisu bomo predvsem o permakulturnem načinu vrtnarjenja govorili z Aljažem Planklom, permakulturnim načrtovalcem in regenerativnim kmetovalcem.

Drugi pogled Milena Povše, Argentina

Milena Povše je bila gostja rubrike Drugi pogled. Argentinska Slovenka se je pred 20 leti zaradi študija preselila iz San Luisa. A takrat še ni vedela, da bo ostala. Ukvarja se s sodnim tolmačenjem in podjetništvom – na Trubarjevi ulici ima majhno trgovinico z argentinskimi izdelki. Darja Pograjc je pogovor s sogovornico posnela konec prejšnjega tedna, tik po tem, ko se je ta vrnila z oddiha v Maroku.

Torkov kviz Bron, zlitina bakra in kositra

Zlato in srebro smo v januarskih kvizih že obdelali. Danes pa mini seriji kovin dodajamo še bron oz. zlitino bakra in kositra. Prof. dr. Jožef Medved z Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete je bil sogovornik Torkovega kviza. Pripravila: Darja Pograjc.

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Policija: 13 policistov osumljenih kaznivih dejanj med varovanjem protestov

Vodstvo policije je torej seznanjeno s poročilom notranjega ministrstva o nepravilnostih pri varovanju protestov v času epidemije. Poleg strokovnih nepravilnosti v več postopkih so pri 13 policistih, tudi štirih vodilnih, zaznali sume kaznivih dejanj. Zadeve so predali specializiranemu državnemu tožilstvu. Kdo so osumljenci, ni znano. Druge teme oddaje: - UKC Maribor lani po prvi oceni z nekaj več kot 2,5 milijona evrov izgube - V ospredju vrha Unija-Ukrajina približevanje Ukrajine evropski povezavi - V Mariboru obeležili 30-letnico častniške šole

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radijski dnevnik Michel in von der Leyen pozdravila napredek Ukrajine na poti v EU

Med osrednjimi temami vrha Unija-Ukrajina, katerega začetek so zaznamovale sirene pred letalskimi napadi, je približevanje države Evropski uniji. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je dejala, da ni določene časovnice za včlanitev, in opozorila, da mora Kijev pred tem uresničiti določene cilje. Kot je še povedala, se bo naslednji sveženj sankcij proti Rusiji nanašal na komponente, ki se uporabljajo v ruskih brezpilotnih letalnikih. Druge teme: - Zaradi suma storitve kaznivega dejanja med protesti v letih 2020 in 2021 bo specializirano državno tožilstvo obravnavalo 13 policistov - Skupina učencev Osnovne šole Savsko naselje v Ljubljani si je s pridobljenim geslom v spletni redovalnici popravila ocene - Bela hiša zaradi domnevnega kitajskega vohunskega balona nad svojim ozemljem preložila obisk zunanjega ministra Blinkna na Kitajskem

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik z Jernejko Drolec

Počitniški teden za polovico države je prinesel nove podrobnosti o načrtovanih reformah in nove posledice ukrajinske vojne. Komentiramo usmeritve koalicije za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju z obljubami o vseh plačah nad minimalnimi življenjskimi stroški in načrte za več tisoč novih stanovanj na leto. Pojasnjujemo ozadje domače vohunske afere in posledice odločitve Zahoda o sodobni oborožitvi za Ukrajino. Ocenjujemo evropski odziv na ameriške subvencije za zeleno preobrazbo industrije ter analiziramo obisk predsednice države v Zagrebu in evropske. Kritični pregled tedna ta petek z Jernejko Drolec.

Dogodki in odmevi NSi umaknil interpelacijo zoper kulturno ministrico Asto Vrečko

Vodstvo policije je seznanjeno s poročilom notranjega ministrstva o nepravilnostih pri varovanju protestov v času epidemije. Pri 13 policistih, tudi štirih vodilnih, so zaznali sume kaznivih dejanj. Primere so predali specializiranemu državnemu tožilstvu. Druge teme: - Interpelacije zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko za zdaj ne bo; NSi brez podpisov poslancev SDS ter italijanske in madžarske narodne skupnosti - V Kijevu tik vrhom Evropske unije in Ukrajine zaradi nevarnosti napadov zvoki siren, Nemčija na bojišča pošilja še tanke leopard prve generacije - 65-letni Izolanki zaradi tatvin in nasilništva nad starejšimi grozi zaporna kazen, kriminalisti pozivajo k prijavi morebitne še druge žrtve

Po Sloveniji Je vandalizem v Celju klic mladih na pomoč?

Nekateri preostali poudarki oddaje: - Število respiratornih obolenj se po zgodnejšem valu zdaj zmanjšuje. - Dom starostnikov v Poljčanah nadaljuje projekt Dom doma. - Podvig pri gradnji kolesarske steze Medvode-Vikrče: prestavitev 60-tonske brvi. - Premik zimskih počitnic gódi gorenjskemu turizmu.

Danes do 13:00 Policija v nekaterih primerih na protestih prestopila dopustno mejo

Sanja Ajanović Hovnik v funkciji ministrice za notranje zadeve in v. d. generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav sta predstavila ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v izrednem nadzoru nad delom Policije pri varovanju protestov v letih 2020 in 2021. V preverjanju več policijskih postopkov so ugotovili več strokovnih nepravilnosti, pri 13-ih policistih so zaznali razloge za sum, da so storili kaznivo dejanje, in so zadeve predali specializiranemu državnemu tožilstvu. Odmeva jutranja nesreča avtobusa na pomurski avtocesti, ki je zahtevala tri življenja. Romunski avtobus je iz še neznanega razloga pri Gančanih v smeri Murske Sobote zapeljal s ceste. V soboški bolnišnii se zdravijo trije poškodovanci. V oddaji boste lahko slišali tudi o tem: Unija napoveduje dodatno podporo Ukrajini, ne pa tudi bližnjic do včlanitve. Ameriško javnost razburja domnevno vohunski balon

Aktualna tema Mladi menedžer leta 2022 je Primož Zelenšek

Združenje Manager je naziv mladi menedžer leta 2022 podelilo Primožu Zelenšku, sicer soustanovitelju in direktorju trboveljskega podjetja Chipolo, ki je pred desetletjem izdelalo in dalo na trg sicer »majhno stvarco«, ki pa rešuje veliko težav. Predvsem težav vseh raztresenih in pozabljivih, tistih, ki stalno nekaj iščejo, če drugega ne, te ali one ključe. Dobitnika tokratnega priznanja je pred mikrofon povabila zasavska dopisnica Karmen Štrancar Rajevec.

Jutranja kronika Prvi predlogi za pokojninsko reformo

Med številnimi reformami, ki jih napoveduje koalicija, je tudi pokojninska. Čeprav se komaj pripravlja, je nekaj predlogov že pricurljalo v javnost. S pristojnega ministrstva opozarjajo, da gre šele za ideje, o katerih se je treba dogovoriti. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ob koalicijskih napovedih glede graditve stanovanj opozorila, da so obljube premalo konkretne - Prvi evropsko-ukrajinski vrh od začetka ruske agresije bo predvsem priložnost za pregled napredka pri reformah, ki jih zahteva Bruselj - Razkritje domnevnega kitajskega vohunskega balona nad Združenimi državami Amerike - Nov državni rekord Tine Šutej v skoku s palico tudi najboljši dosežek na svetu v novi sezoni

Jutranja kronika Guverner Banke Slovenije Vasle: Inflacijo poganja tudi višanje plač

Potem ko je včeraj Evropska centralna banka znova zvišala temeljne obrestne mere za 0,5 na skupno 3 odstotne točke, bo zadolževanje še dražje. Prav tako napoveduje nadaljnje zaostrovanje denarne politike v boju zoper inflacijo. Ta se je sicer v preteklih treh mesecih nekoliko znižala, a osnovna inflacija, ki ne vključuje cen energentov in hrane, ostaja visoka. Kot ocenjuje guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, tudi zaradi vse večjih apetitov po višjih plačah. Druge teme oddaje: - V Kijevu prvi vrh Evropske unije in Ukrajine od začetka ruske agresije - Krajinska zasnova Krasa naj bi bila pripravljena do konca leta - Tina Šutej izboljšala slovenski rekord v skoku s palico

Na pravi strani Je slovenski vrh politike feminističen?

Da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za enakopravnost je jasno, da smo še zelo daleč od enakosti v družbi pa kažejo ne le raziskave temveč tudi javno izrečene žaljivke in vulgarno komentiranje videza naših političark, ki smo jim ponovno priče v zadnjih dnevih. Komentiranje, ki prihaja tudi s strani vidnih predstavnikov družbe služi diskreditaciji žensk ter je odraz mizoginije. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je v tokratni epizodi, skupaj z gostjama, med drugim spregovorila tudi o nerazumevanju enakosti na politični ravni. O pomenu feminizmu pa je vprašala predsednico države Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Vprašanje o tem ali je feminist, pa je zastavila celo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu.

ApolloLajka Tudi če ti ne uspe izdelati lastne rakete, jim lahko meriš utrip – Vid Selič, Dewesoft

Pred nekaj leti je slovenski Inštitut Spacelink imel ambicijo, da bi izdelali čisto pravi izstrelitveni sistem - raketo, po domače -, s katerim bi lahko do nizke orbite spravili kak nanosatelit. In ta sistem naj bi bil celo ponovno uporaben. »Tehnično gledano je bil to prvi slovenski projekt z resno ambicijo, da doseže vesolje. Na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, si lahko predstavljate, da te večina ljudi mal postrani pogleda pa si misli, aha, ti si en crazy scientist, ki hoče narediti eno stvar, ki je že v naprej obsojena na propad. Ampak ni čist tko.« Vid Selič je danes vodja aplikacijske skupine pri slovenskem podjetju Dewesoft, ki je vodilno v svetu na področju merjenja vsega, kar hočete izmeriti, naj gre za vašo novo raketo, električni motor ali pač karkoli drugega. Kako je od blizu videti sodelovanje z vesoljskimi agencijami in z velikimi podjetji po svetu? Kaj vse je potrebno stestirati in izmeriti, da se nek satelit na koncu nevarne raketne vožnje nepoškodovan znajde na želeni točki v vesolju? In zakaj vsi (pod vsi mislimo: Naso, Eso in vse druge vesoljske agencije, pa Space X, Teslo, Ferrari, Audi …), merijo z Dewsoftom?

Umetnost možnega Pa ne spet vroča jesen? – Urška Mlinarič in Gregor Drnovšek

Aleš, ki ima natančno evidenco, je ugotovil, da je mimo nas zbežala okrogla obletnica – 50 epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega. Več kot 50 epizod smo pripravili in vsako od njih so zaznamovali gosti, naši kolegi novinarji, analitiki, komentatorji, uredniki, ki spremljajo politično dogajanje iz prve vrste. Tudi tokrat Urška Mlinarič, komentatorka časopisa Večer, in Gregor Drnovšek, televizijski komentator političnega dogajanja, precizno analizirata politična in družbena razmerja sil. Goloba vlada, končno v polni postavi, napoveduje obsežne reforme, ki naj bi jih pripravila v enem letu. Preveč ambiciozno? Urška pove, kakšna so bila pogajanja o plačanem sistemu pred skoraj dvajsetimi leti in da je obstajala pomembna razlika v primerjavi z današnjim trenutkom. Izhodišča so postavili šest let pred začetkom pogajanj. Ko so se ta začela, so potekala podnevi, ponoči, čez vikende. Spremljal jih je tudi Gregor, ki si v referendumski zgodbi zastavlja predvsem vprašanje: kdo bo vse to plačal, potem ko je vlada začasno že zadovoljila določene parcialne interese. In kje je pravzaprav finančni minister? Urška opozarja na specifičen način vodenja predsednika vlade Goloba, Gregor pa analizira tudi dogajanje na desnici. Oba se strinjata, da bo družbeni in politični mir odvisen od uspešnosti dogovorov o reformah. In, ja, čeprav letos ne bo volitev, se lahko jeseni znova zaostrijo odnosi s sindikati. Nas torej znova čaka vroča politična jesen?

Umetnost možnega Politični cirkus na visokih obratih - Miran Lesjak, Dnevnik

Podkast o politiki Umetnost možnega se vrača. V prvi letošnji epizodi analiziramo serijo vladnih komunikacijskih zdrsov, »afer« in bizarnosti, ki so zaznamovali zadnje tedne starega in prvi teden novega leta. Začelo se je z zapletom in odstopom notranje ministrice, nadaljevalo s poletom z vladnim letalom predsednice parlamenta na dunajski novoletni koncert, zaostritvijo razmer v zdravstvu in sporom med ministrom Loredanom in županom Jankovićem, po katerem se je minister županu kar dvakrat javno opravičil, vrhunec pa doseglo s stavko pacientov, na kateri je sodelovala tudi – vlada. Mimogrede je vlada obljubila povišanje štirih plačnih razredov vzgojiteljicam in 600 evrov dodatka sodnikom. Kaj je skupni imenovalec? Miran Lesjak, odgovorni urednik, komentator in analitik političnega dogajanja pravi: prvič se je zgodilo, da večino vodilnih mest v politiki zasedajo ljudje brez politične zgodovine in s tem tudi brez političnih izkušenj. A politika je kljub vsemu poklic, veščina, izkušnje štejejo. Kako dolga je lahko učna doba in kakšni so scenariji? Tudi o tem v prvi letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.

Srce bije za posel Matjaž Filipič, KF Finance

Finančna industrija se je pri nas v 15 letih dodobra spremenila. Od leta 2016 imamo zakonodajo, ki ureja poslovanje in regulacijo alternativnih investicijskih skladov. Priložnost so z ustanovitvijo Alfi skladov zagrabili v podjetju za svetovanje in cenitve KF Finance, ki ga od 2009 vodita Matjaž Filipič in Bojan Kunovar. Skladi danes upravljajo naložbe, kot so deleži v Tušu, Merkurju, drugih nekdaj družinskih podjetjih, številne poslovne nepremičnine, trgovska dejavnost, veterinarske klinike, medicinski centri, energetika itn. Matjaž Filipič v podkastu Srce bije za posel med drugim deli izkušnje poslovanja v slovenskem in hrvaškem okolju in poda svoj pogled na leto 2023.

Na pravi strani Leto 2022 je bilo prelomno leto - v dobrem in slabem

V zadnji epizodi leta 2022 se je avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani Tita Mayer ozrla nazaj in pogledale kaj je leto v izteku ženskam prineslo in kaj vse jim je odvzelo.

ApolloLajka Ko dobiš novo Webbovo sliko na računalnik, je vsakič kot božič - astrofizičarka Maruša Bradač, FMF

Astrofizičarka Maruša Bradač ima direktni dostop do Vesoljskega teleskopa Jamesa Webba in 200 ur Webbovega časa za raziskovanje. Luksuz, ki pride s tem, če sodeluješ pri načrtovanju ene od štirih kamer, ki jih ima Webb na svojem krovu. Pred letom dni smo vsi trepetali, kakšna bo usoda vesoljskega teleskopa, ki naj bi se podal tja, kamor Hubble ni mogel; danes je jasno, da JWST podira vse rekorde in pričakovanja. Namesto načrtovanih 5,5 let, bo Webb glede na zalogo goriva lahko deloval kar 20 let. Da bo lahko prispeval številna revolucionarna spoznanja o našem vesolju, tako sploh ni dvoma. Kajti Webb opazuje vse: od planetov, tistih v našem osončju ter eksoplanetov, do nastanka zvezd v naši galaksiji pa tudi celoten razvoj galaksij od najzgodnejših do teh, ki jih poznamo danes.

Evolucija užitka Bila sem presenečena, ko je predlagal vazektomijo

Moška sterilizacija ne vpliva na količino izliva, erektilno funkcijo, doživljanje orgazma, spolno željo in hormone.

Umetnost možnega Politična kriza za finale super volilnega leta: Robert Škrjanc, Aljoša Peršak, Matija Mastnak

Super volilno leto se je izteklo in začelo naj bi se obdobje političnega zatišja. Da bi pod lokalne volitve povlekla črto, sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila kolega poznavalca razmer iz dveh najbolj zanimivih lokalnih okolij v drugem krogu lokalnih volitev. Aljoša Peršak, novinar in urednik mariborskega časopisa Večer, pove, zakaj se je v drugem krogu znašel Franc Kangler in ne Vojko Flis, kot smo pričakovali tisti, ki živimo na drugi strani Trojan. Radijski kolega Matija Mastnak razloži fenomen 33-letnega Matija Kovača, ki je z županskega prestola nepričakovano vrgel večnega župana Celja Bojana Šrota. Smo omenili zatišje? Seveda smo se zmotili – dobra dva tedna po uspešno prestani interpelaciji odhaja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, premier Robert Golob pa je očitno naredil svojo prvo veliko politično napako. Kakšno ceno bo zanjo plačal? Vse o prvi menjavi v Golobi ministrski ekipi in o težavah »čiščenja« policijskih vrst pove radijski kolega in izvrsten poznavalec sistema nacionalne varnosti Robert Škrajnc. Na poslušanje!

Umetnost možnega Slovenski Napoleon in bilanca volilnega super leta – Janez Markeš

Že pogrešate nedeljski ritual odhoda na volišče po jutranji kavi? Super volilno leto se izteka, pred nami je le še drugi krog lokalnih volitev. Zato smo v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnili črto: kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšna je po parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitvah, pa po referendumskem politična podoba Slovenije? Janez Markeš, novinar, kolumnist, analitik časopisa Delo, ocenjuje: »Najpomembnejša novost političnega leta je novo rojstvo aktivne civilne družbe. Referendume so dobile nevladne organizacije, ne vladajoča politika,« je prepričan Markeš. Pogovor je vrtiljak misli in tez o pomenu javnega, o dogajanju na desnici, o Janezu Janši in Robertu Golobu, o priložnostih in pasteh, pa tudi o novinarstvu in medijih. Privežite varnostne pasove in – na poslušanje!

Na pravi strani Ženske zasedle visoke politične pozicije - je nastopil čas za enakost?

Slovenija se z izvolitvijo predsednice uvršča med države, ki so imele na vseh ključnih političnih pozicijah ženske. Po prvi predsednici vlade Alenki Bratušek, po prvi predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, smo z izvolitvijo Nataše Pirc Musar, dobili tudi prvo predsednico države, kar je izjemno pomembna pridobitev na simbolni ravni in v kontekstu enakosti spolov. O tem bo tekla beseda v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila kolumnistko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.

Pesem v žepu Izzivi za prihodnost. 4. del radijskega priročnika za kantavtorje

V Pesmi v žepu poslušamo zadnji del cikla, posvečenega Janiju Kovačiču. Upornik z razlogom, kantavtor in avtor popularnih hitov je obenem literat, raziskovalec, filozof, pedagog s širokim znanstvenim razgledom in globino človeškega razumevanja. Svoje poglede nanj in na njegovo ustvarjanje z nami delijo Milena Mileva Blažič, Vita Mavrič, Boris A. Novak, Drago Mislej Mef, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Glasba iz bogatega arhiva Radia Slovenija

Prvi četrtek v mesecu je in s tem čas, ko poslušate glasbo iz bogatega arhiva Radia Slovenija. O snežnih radostih in bližajoči se pomladi igrajo in prepevajo: Alpski kvintet; Trio Roberta Smolnikarja; Štirje kovači; Ansambel Avsenik; Ansambel Jožeta Burnika; Ansambel Franca Miheliča; Ansambel Dobri znanci Ansambel Gorenjci: Ansambel Štajerskih 7; Beneški fantje; Igor in Zlati zvoki; Ansambel Štrk; Ansambel Francija Jeršinovca s Planšarji, oddajo pa sklene Ansambel Slovenski muzikantje. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

V Godbah z zgodbo se z glasbo vračamo v zgodovino in se spominjamo glasbenih dogodkov, ki so se zgodili prvega februarja. Med drugim je leta 1965 James Brown posnel skladbo Papa's got a brand new bag, leta 1968 je Frank Sinatra s hčerko Nancy posnel uspešnico Somethin' stupid, leta 1979 je 1. februarja na prvo mesto angleške lestvice prišla skladba skupine Blondie s pesmijo Heart of glass in prvega februarja leta 1994 se je rodil uspešni angleški glasbenik Harry Styles.

41 stopinj vročine 41 stopinj vročine

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Svečnica v ljudski pesmi

Odsev svečnice, praznika luči in Gospodovega darovanja (2. februar) v slovenski ljudski pesmi. Drugega februarja boste v koledarjih našli označen praznik: svečnica. Beseda sama nam hitro razkrije pomen praznika, pa vendar je blagoslov sveč, ki se na ta dan opravlja v Rimskokatoliški cerkvi, le en košček vsebine. Svečnica je v cerkvenem letu praznik Jezusovega darovanja v templju; prvotno ime praznika pa je bilo Marijino očiščevanje. Korenine praznika pa so še daljše, in sicer so v dneh okrog svečnice v starem Rimu praznovali luperkalije. Množice so se z gorečimi plamenicami valile po ulicah, številni med njimi so se oblekli v kože ipd. Dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, podrobneje predstavi ta čas kot tudi obred ženskega očiščevanja. Prvotno ime praznika je bilo namreč Marijino očiščevanje, v preteklosti so verjeli, da je ženska po porodu nečista in tako je morala počakati vsaj 40 dni, preden se je vrnila v družbo. Svečnica nastopi točno 40 dni po božiču, to pa označuje tudi Marijino očiščevanje in darovanje: z Jožefom sta dojenčka Jezusa prinesla v tempelj, kjer sta ga posvetila Bogu, kot je bila navada za vsakega prvorojenca, odkupila pa sta ga z dvema goloboma oziroma grlicama. To je bil dar, ki so ga premogli reveži. Bogatejši so darovali večje živali. Na Slovenskem je znano tudi svečniško koledovanje in pesmi, ki spremljajo kolednike, redno omenjajo Marijo z dvema golobčkoma, starčka Simeona in prerokinjo Ano ... to nakazuje na to, da se vsebina teh pesmi trdno opira na svetopisemsko poročilo, ki ga je zapisal evangelist Luka. Kot praznik luči se je svečnica preoblikovala v Rimskokatoliški cerkvi, ko na ta dan blagoslavljajo sveče. Več o cerkveni strani praznika pove duhovnik, g. Janez Maučec iz župnije sv. Marko niže Ptuja. Kolednice nam pojejo Ljoba Jenče, pevke iz Ložnice pri Makolah na Štajerskem, oktet Suha, mlajše pevke AFS France Marolt, pevke iz Stojncev in Male vasi (Alenka Domanjko Rožanc, Lucija Janžekovič, Eva Kostanjevec in Ajda Šterbal ter Špela Forštnarič, Irena Forštnarič in Marija Kolarič), Ragle in Katice. Da, svečnica je eden redkih praznikov, ob katerem koledujejo ženske, čeprav so sprva na ta dan koledovali moški.

Prva vrsta Los Hostes in Hannah James

Kavč festival v Prvi vrsti. Nastopajo Los Hostes in Hannah James. Zasedba: Claudia Schwab (violina in vokal), Matija Solce (harmonika in vokal), Aleš Zorec (bobni) in Hannah James (vokal, harmonika, clog dance - ples v coklah).

Etnofonija Souad Massi: Sequana

Souad Massi: Sequana. Kantavtorica alžirskih korenin je ponovno več kot prijetno presenetila z albumom sodobnega kantavtorskega folka, ki se poraja v večkulturnih sredinah.

Pop panorama Nedelja, 29. 1. 2023

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 29. 1. 2023

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 29. 1. 2023

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Koncert Mednarodnega komornega zbora Utopija in realnost (29. decembra 2022, v cerkvi sv. Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani).

Ob premeni koledarskega leta, je deseto obletnico s koncertom obeležil Mednarodni komorni zbor Utopija in realnost, ki ga vodita: naša priznana dirigentka Urša Lah in prav tako priznani norveški dirigent Ragnar Rasmussen. Koncert se je odvil 29. decembra 2022 v cerkvi svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani. Urša Lah je dolga leta pri nas vodila pevske zbore, predvsem sestave z mladimi pevci in jih dvigovala na visoke kakovostne ravni. Na tekmovanjih jih je vodila do zmag. Največje vplive je pustila v Mladinskem mešanem zboru Veter, nato v Komornem zboru naše RTV in v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Ragnar Rasmussen je zborovsko kariero gradil na Norveškem. Prav tako je veliko zborovskega repertoarja poustvaril z mladimi pevci. Trenutno sta oba dejavna kot profesorja glasbeni akademiji v Trontheimu. Že pred pojavom epidemije koronavirusa in komunikacijskih video kanalov, kot sta na primer teams in zoom je zbor vadil prek video komunikacij in nato na intenzivnih vajah pred koncerti. Tako je bilo tudi tokrat. Vznemirljivo je bilo opazovati pevce in oba dirigenta pri zelo zbranem delu pred koncertom, na vajah tudi v radijskem studiu 26. Program zbora je zelo zahteven, a radijskemu etru prijazen, sam zvok zbora pa je pa tako rekoč dih jemajoč. Pomenljivo se zdi dejstvo, da se v taki zasedbi posameznik popolnoma stopi s celoto kolektiva, ki ga vežejo tako rekoč skupni vdihi in izdihi. Zelo lep koncert je bil, veseli smo, da ga imamo v našem arhivu, in da ga lahko posredujemo v poslušanje. Koncert je prepleten s pomenljivim intervjujem obeh dirigentov. Spored: James MacMillan: Data est mihi omnes potestas Lars Johan Werle: Sonetto 292 Sopran solo: Sara Mazzanti Egil Hovland: Saul! Orgle: Ragnar Rasmussen Z. Randall Stroope: The Conversion of Saul Nana Forte: Tanto tempore Edmund Rubbra: There is a Spirit Lojze Lebič: Iz kamna v vodi Bas solo: Miha Bole Knut Nystedt: Peace I leave with you Francis Poulenc: Quatre Motets pour le Temps de Noël James MacMillan: Miserere Dodatki s pridruženimi pevci, bivšimi člani: Sergej Rachmaninov: Bogorodice Devo Alfred Schnittke: Tri sakralne pesmi Bogorodice Devo Gospodi Isuse Otče naš Norveška ljudska, prir. Gunnar Eriksson: Gjendines bådnlåt Solo: Vår Sollien Skar

Lahko noč, otroci! Kako je spanček podaril potepuhu pernico

Kako nastanejo sanje. Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier/Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Lahko noč, otroci! Grozen dan

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorice Manke Kremenšek Križman: Grozen dan. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Le kdo bi si mislil, da lahko turoben, mrzel, siv deževen dan v sebi skriva toliko lepega … Pripoveduje: GREGOR ZORC Avtorica besedila: MANKA KREMENŠEK KRIŽMAN Glasbena opremljevalka: DARJA HLAVKA GODINA Mojster zvoka: NEJC ZUPANČIČ Dramaturginja: KAJA NOVOSEL Režiserka: ŽIVA BIZOVIČAR Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu Radia Slovenija, januar 2023.

Gymnasium Stiske lahko mladi naslavljajo tudi v dijaškem domu

Anksioznost, depresija, samopoškodovanje in samomorilne misli, motnje pozornosti - stisk mladih je veliko, z nami pa so svoje težke izkušnje delili dijaki iz Dijaškega doma Vič. Ali bivanje v dijaškem domu poglablja njihove stiske ali pa, prav nasprotno, pomeni mladim na poti odraščanja varno zatočišče in mogoče edino možnost za uresničenje njihovih izobraževalnih želja? Kakšno je sploh življenje v dijaškem domu in kakšno oporo tam najdejo mladi, ki ne izhajajo iz najbolj spodbudnega domačega okolja? Kaj bi bilo, če bi zaradi nezmožnosti plačevanja stroškov morali izbrati drugo šolo? Na srečo v Sloveniji deluje Dijaški sklad projekta Botrstvo, ki finančno pomoč nudi 120 dijakom. Več pa v oddaji Gymnasium.

Lahko noč, otroci! Kako je miška odkrila svet

Miška išče nov dom. Pripoveduje: Polde Bibič. Napisal: Etienne Dellesert/Nea Mužič Naser. Posneto v studiih Radiotelevizije 1981.

Lahko noč, otroci! Ko bi knjižno kazalo znalo ...

… brati! Pripoveduje: Blaž Šef. Napisala: Staša Tajana Grgovič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Lahko noč, otroci! Človek in lev

Kdo je najmočnejši na svetu? Pripoveduje: Mina Jeraj. Bolgarska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Lahko noč, otroci! Slikar, car in deklica

Slikar nariše deklico takšno kot jo vidijo njegove oči. Pripoveduje: Nadja Strajnar. Napisal: Boris Sergunenkov. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.

RIO radijska igra za otroke Lilijana Praprotnik Zupančič: Kosmata žaba

Samoljubna in napihnjena žaba bi rada očarala gozdne živali, zato si od dobre vile izprosi kožuh. Režiser: Elza Rituper Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbena opremljevalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc Žaba – Daša Jež Vila – Draga Potočnjak Prva veverica – Ana Cimerman Druga veverica – Adrijana Mihelič Veverica teta – Simona Jenko Jež – Damjan Banjac Lisica – Neva Antauer Žabec – Taj Zavodnik Druga žaba – Katarina Emeršič Tretja žaba – Ana Česnik Drugi žabec – Matevž Koršič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2000

Lahko noč, otroci! Kralj, ki se je želel sprehajati po Luni

Še dobro, da ga je srečala pamet. Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisala: Evald Blishen. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Hudo! Ptice okoli nas

Zadnji teden v januarju že tradicionalno poteka DOPPS-ova akcija Ptice okoli nas, v kateri vas Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije vabi k opazovanju ptic okoli nas in beleženju vrst. Če jih ne prepoznate, nič hudega! Zato smo v tokratnem Hudo!ju gostili ornitologa Tomaža Miheliča in mlade ljubiteljske ornitologe Izidorja Kejžarja, Tiso Mihelič in Lovra Tuljaka. Gostila jh je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič

Kulturomat Luka Kesič - Minnite

Luka Kesič oziroma Minnite se je z rapom srečal v drugem letniku srednje šole. Svoje delo je nadgrajeval in sčasoma postal prepoznavno ime mlajše rapovske in trapovske glasbene scene v Sloveniji. Deluje v kolektivu LSDS, kjer si mladi glasbeniki pomagajo ustvarjati gasbo vseh žanrov, za seboj pa ima že vrsto samostojnih nastopov. V letošnjem letu bo izdal tudi svoj prvi album. Kaj sta to rap in trap ter kako je ustvarjal Minnite, pa izveste v Kulturomatu.

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Policija: 13 policistov osumljenih kaznivih dejanj med varovanjem protestov

Vodstvo policije je torej seznanjeno s poročilom notranjega ministrstva o nepravilnostih pri varovanju protestov v času epidemije. Poleg strokovnih nepravilnosti v več postopkih so pri 13 policistih, tudi štirih vodilnih, zaznali sume kaznivih dejanj. Zadeve so predali specializiranemu državnemu tožilstvu. Kdo so osumljenci, ni znano. Druge teme oddaje: - UKC Maribor lani po prvi oceni z nekaj več kot 2,5 milijona evrov izgube - V ospredju vrha Unija-Ukrajina približevanje Ukrajine evropski povezavi - V Mariboru obeležili 30-letnico častniške šole

Slovencem po svetu Zgodbe iz Moskve, Halifaxa in Ljubljane

Tokratna oddaja je zelo razgibana, saj segajo njene zgodbe iz Slovenije vse do Rusije in Kanade. Predstavljamo slovensko pevko in igralko, ki se je zaljubila v rusko prestolnico, kjer živi že nekaj let, sicer pa je delovno razpeta med Moskvo, Londonom in Ljubljano, kjer med drugim ustvarja s slovenskimi glasbeniki. Spoznali boste tudi doktorja matematike, ki si je s soprogo in štirimi hčerkami dom ustvaril v kanadskem Halifaxu. Pogovarjali pa smo se tudi z udeleženci zimske šole slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nekateri so se prav v minulih dveh tednih naučili svojih prvih besed v slovenščini.

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Kulturni fokus VigeVageKnjige, založba, kjer domuje risoroman

Ob deseti obletnici ustanovitve specializirane stripovske založbe smo se z njeno glavno urednico, Anjo Zag Golob, pogovarjali o odnosu Slovencev do devete umetnosti nasploh in žanra risoromana posebej

Lahko noč, otroci! Kako je spanček podaril potepuhu pernico

Kako nastanejo sanje. Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier/Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Radijski dnevnik Michel in von der Leyen pozdravila napredek Ukrajine na poti v EU

Med osrednjimi temami vrha Unija-Ukrajina, katerega začetek so zaznamovale sirene pred letalskimi napadi, je približevanje države Evropski uniji. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je dejala, da ni določene časovnice za včlanitev, in opozorila, da mora Kijev pred tem uresničiti določene cilje. Kot je še povedala, se bo naslednji sveženj sankcij proti Rusiji nanašal na komponente, ki se uporabljajo v ruskih brezpilotnih letalnikih. Druge teme: - Zaradi suma storitve kaznivega dejanja med protesti v letih 2020 in 2021 bo specializirano državno tožilstvo obravnavalo 13 policistov - Skupina učencev Osnovne šole Savsko naselje v Ljubljani si je s pridobljenim geslom v spletni redovalnici popravila ocene - Bela hiša zaradi domnevnega kitajskega vohunskega balona nad svojim ozemljem preložila obisk zunanjega ministra Blinkna na Kitajskem

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik z Jernejko Drolec

Počitniški teden za polovico države je prinesel nove podrobnosti o načrtovanih reformah in nove posledice ukrajinske vojne. Komentiramo usmeritve koalicije za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju z obljubami o vseh plačah nad minimalnimi življenjskimi stroški in načrte za več tisoč novih stanovanj na leto. Pojasnjujemo ozadje domače vohunske afere in posledice odločitve Zahoda o sodobni oborožitvi za Ukrajino. Ocenjujemo evropski odziv na ameriške subvencije za zeleno preobrazbo industrije ter analiziramo obisk predsednice države v Zagrebu in evropske. Kritični pregled tedna ta petek z Jernejko Drolec.

Dogodki in odmevi NSi umaknil interpelacijo zoper kulturno ministrico Asto Vrečko

Vodstvo policije je seznanjeno s poročilom notranjega ministrstva o nepravilnostih pri varovanju protestov v času epidemije. Pri 13 policistih, tudi štirih vodilnih, so zaznali sume kaznivih dejanj. Primere so predali specializiranemu državnemu tožilstvu. Druge teme: - Interpelacije zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko za zdaj ne bo; NSi brez podpisov poslancev SDS ter italijanske in madžarske narodne skupnosti - V Kijevu tik vrhom Evropske unije in Ukrajine zaradi nevarnosti napadov zvoki siren, Nemčija na bojišča pošilja še tanke leopard prve generacije - 65-letni Izolanki zaradi tatvin in nasilništva nad starejšimi grozi zaporna kazen, kriminalisti pozivajo k prijavi morebitne še druge žrtve

Sledi večnosti Stalni diakon Candellari: moja prva poklicanost diakona je, da sem družinski oče in mož

V Katoliški cerkvi na Slovenskem je vse manj duhovnikov in vse starejši so. Narašča pa število stalnih diakonov, posvečenih poročenih mož, ki prevzemajo nekatere naloge duhovnikov v župnijah. V letu 2021 je v Katoliški cerkvi v Sloveniji delovalo 40 stalnih diakonov, pred desetimi leti jih je bilo 21. Eden od stalnih diakonov v škofiji Novo mesto je Miran Candellari, ki je na to pot stopil jeseni lani. Že leta pa skupaj s soprogo vodita Skupnost Emanuel v Sloveniji. Kdo je lahko posvečen v službo stalnega diakona, katere so njegove naloge v Cerkvi in ali nadomesti duhovnika?

Labirinti sveta Z nafto proti družbi brez izpustov?

Majhna kapsula, katere izgube pa kar nekaj dni nihče ni opazil, je povzročila preplah v Zahodni Avstraliji, vendar se je po zelo velikih prizadevanjih iskalne ekipe zgodba srečno končala. V podnebni krizi, s katero se srečujemo, pa žal ni politične volje za učinkovito ukrepanje. Tudi podnebne konference, na katerih se iz leta v leto povečuje število udeležencev, ki tam zastopajo naftne lobije, se spreminjajo v farso. Letošnji konferenci, ki bo potekala v Združenih arabskih emiratih, bo predsedoval izvršni direktor ene največjih naftnih družb na svetu.

Predlogi

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja