Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Slovenija bo kmalu polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave

Kakšno priznanje slovenski znanosti pomeni skorajšnje polnopravno članstvo Slovenije v CERN-u? Slovenski znanstveniki s to vodilno svetovno institucijo na področju fizike osnovnih delcev sodelujejo že več desetletij in so prispevali tudi k njenim najpomembnejšim odkritjem. Polnopravno članstvo pa v CERN-u ni je priznanje njihovemu delu in omogočanje nadaljnjega razvoja, pač pa tudi priložnost za slovenska podjetja. Kako gospodarsko sodelovanje s CERN-om še povečati? Tudi o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jure Gašparič, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije; Samo Tuma, predstavnik za gospodarsko sodelovanje v CERN-u; prof. dr. Borut Paul Kerševan, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko; Marjana Majerič, Gospodarska zbornica Slovenije.

Intelekta Životarjenje slovenskega umetnostnega trga

Svetovni umetnostni trg je živahen in pester. Na leto ustvarja finančni promet, ki se meri v milijardah. Slovenski umetnostni trg pa je po drugi strani komaj zaznaven. Zaprt v svoji majhnosti ne predstavlja spodbudnega okolja za razvoj umetniške produkcije. Vse več umetnic in umetnikov zapušča ustvarjalne poklice in se preusmerja na druga področja. Tudi podpornikov, mecenov in zbirateljev umetnosti pri nas ni veliko in še ti se pogosteje kot za sodobno umetnost odločajo za že uveljavljene avtorice in avtorje. Kakšne so razmere na slovenskem umetnostnem trgu in kateri so razlogi zanje v tokratni Intelekti. Pripravlja jo Miha Žorž. Gosta: umetnostna zgodovinarka in umetnostna kritičarka, izredna profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Dr. Nadja Zgonik in Damjan Kosec, galerija in dražbeno hišo Sloart

Aktualna tema Nevronske mreže so letos prepričale Nobelov odbor za fiziko

V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.

Aktualna tema Praznujemo Teden otroka

Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.

Ob osmih Karmen Švegl: Izrael je pod pritiskom

Včeraj je minilo leto dni od Hamasovega napada na Izrael, ki je zahteval več kot tisoč življenj in sprožil vojno v Gazi. Konflikt se je v letu dni razširil še na Libanon, vmešal se je Iran. Vojna je samo v Gazi zahtevala že več kot 40 tisoč življenj in sprožila humanitarno katastrofo. Več držav, tudi Slovenija, je od začetka vojne priznalo Palestino v podporo miru na Bližnjem vhodu. A vojni, kljub pritiskom mednarodne skupnosti, še ni videti konca, celo nasprotno, grozi, da se bo razširila v regiji. V zadnjem letu je bila večkrat na Bližnjem vzhodu tudi dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl. V oddaji Ob osmih se je z njo pogovarjal Tomaž Celestina.

Radiosfera Za prihodnost Slovencev v Italiji in njihovo raziskovanje se ni bati

Raziskovalne naloge rojakov iz sosednjih držav pogosto odražajo razmere znotraj slovenske skupnosti.

Svetovalni servis Smishing prevare

Cilj spletnih smishing prevar so številke kreditnih kartic in gesla za dostop do spletne ali mobilne banke. Te so nas lani stale kar 3,5 milijona evrov. O ključnih tehnikah, s katerimi nas napadalci prepričajo v razkritje podatkov, bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu na Prvem. Na vaša vprašanja bo odgovarjala Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa Varni na internetu.

Drugi pogled Nadia Magister, Argentina

Šest let živi v Sloveniji tokratna drugopoglednica. To je Argentinka, potomka slovenskih starih staršev, Nadia Magister, modna oblikovalka in solopevka. Odraščala je v glasbeni družini, zato je vedela, da je recimo petje del slovenske tradicije. Vseeno pa jo je presenetilo, kako dobri smo Slovenci v petju.

Torkov kviz Ada Lovelace, pionirka računalništva

Od leta 2009 je vsak drugi torek v oktobru dan Ade Lovelace, pionirke računalništva. Namen tega obeležja je ozaveščanje o dosežkih žensk na področju naravoslovja pa tudi spodbuda deklet k študijem na področju znanosti, tehnike, inženirstva, matematike. Kdo je bila Ada Lovelace in kakšne vizionarske ideje je razvijala s pomočjo Charlesa Babbaga, v Torkovem kvizu pove dr. Andrej Bauer s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Prvaki tedna Helena Koder: Mogoče sem ujela "zeitgeist", v katerem občutimo manko refleksije

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je večdimenzionalno in večpomensko povezana z umetnostjo. Po končanem študiju romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani si je želela postati prevajalka, a so jo uročile gibljive sličice. Leta 1957 se je preizkusila kot napovedovalka na prvem javnem predvajanju televizije, ki so jo kot tehnično novost na slovenskem predstavljali na ljubljanskem sejmu elektronike. Sledilo je nekaj filmskih vlog, nato je postala televizijska novinarka in se leta 1974 preselila k dokumentarnemu filmu. Kot režiserka je podpisala sedemnajst, kot scenaristka pa skupno 49 dokumentarcev. Leta 2022 ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo Štigličevo nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Pravi, da je do besede vedno imela strahospoštovanje ter da je jezik pogoj svobode. Pisati je začela nenačrtovano, povsem spontano, za knjižni prvenec je nedavno prejela Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo. Prepričana je, da ne moreš intenzivno misliti, ne da bi zapisoval misli.

Klicna koda Karmen Švegl: To so taktične zmage, vendar je vprašanje, če so tudi strateške

Na prvo obletnico Hamasovega napada, ki je v Izraelu zahteval več kot tisoč življenj in sprožil vojno v Gazi smo se v Klicni kodi pogovarjali z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl, ki se je oglasila iz Bejruta. Leto pozneje se vojaški konflikt širi v Libanon, mnogi se bojijo, da je to uvod v vojno z Iranom.

7. stran Elif Shafak: Otok pogrešanih dreves

Nedelja je dan za listanje in tokrat prebiramo Elif Shafak: Otok pogrešanih dreves. Ena najvidnejših turških pisateljic je objavila že 20 knjig, od tega 13 romanov, njene knjige pa so prevedene v kar 57 jezikov. V svojih romanih pogosto prepleta zgodovinske teme in jih postavi v sodoben družbeni kontekst. Tudi roman iz leta 2021 ni izjema. Lana Furlan je pred mikrofon povabila knjižno navdušenko Manco Kos.

naPOTki Šenkova domačija na Jezerskem

Ena izmed bolj znanih turističnih kmetij v oblini Jezersko, prvi gorniški vasi v Sloveniji, je Šenkova domačija. Pa ne le zaradi turistične ponudbe za pohodnike in ljubitelje gora, ki se, predvsem v poletnih mesecih, odpravijo na okoliške hribe in gore, temveč tudi zaradi same zgodovine te domačije. Že več kot 500 let stoji na tem mestu poslopje, ki se je počasi dograjevalo in večalo, a hiša nekako ostaja ves čas enaka: hiša odprtih vrat.

KiKs "Mladizem" (še) ni protipomenka starizma

Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini obnovili osnove besedotvorja, ki se sicer ukvarja – kot že beseda sama pove – s sestavo in tvorjenjem besed. V preteklem tednu ste verjetno malce pogosteje kot ponavadi (tudi zaradi dogajanja ob mednarodnem dnevu starejših) zasledili besedo »starizem«. Sogovornik Darje Pograjc v naslednjih minutah med drugim pojasni, kako se je ta beseda razvila in kdaj se je dokončno ustalila oz. vstopila v širšo rabo v slovenskem jeziku.

Lokalni junak Maja Golob

Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se v oddaji »Lokalni junak« pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Kot prva na svetu je izurila psa, ki zazna in nakaže gluten v hrani. Nekaterim lastnikom psi dobesedno rešujejo življenje, drugim pomagajo, da lahko živijo samostojno. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi. Ena od njenih štirinožnih učenk jo je spremljala na intervjuju, ki sta ga z Nino Brus posneli v Slovenski Bistrici.

Svetovalni servis Dermatitis, bolezen moderne družbe

Zadnja desetletja je pojavnost atopijskega dermatitisa v razvitem svetu v porastu. Gre za imunsko pogojeno, kronično, ponavljajočo se bolezen, ki je pogostejša pri otrocih kot pri odraslih. Vzroki za atopijski dermatitis sicer niso povsem znani, je pa lahko prisoten tudi dedni faktor. Zakaj se razvije, kako negovati in zdraviti takšno kožo ter kako na pojavnost srbeža vpliva stres v Svetovalnem servisu med drugim pove doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana in Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani.

Več

Radijski dnevnik Svarila mednarodne skupnosti pred novim masakrom na Bližnjem vzhodu

Ob stopnjevanju izraelskih napadov v Libanonu se vrstijo opozorila, da bi država lahko postala nova Gaza. Varnih območij v predmestju Bejruta in na jugu države ni več, razseljenih je petina prebivalcev, humanitarne razmere so vse hujše. Druge teme: - Na Floridi pred prihodom enega od močnejših orkanov pozivi k takojšnjim evakuacijam. - Stranke v avstrijskem parlamentu tudi po prvem krogu pogovorov zavračajo sodelovanje s skrajno desnimi svobodnjaki. - V Mariboru vseslovenski zaposlitveni sejem: ponudba del največja v predelovalnih dejavnostih.

Studio ob 17.00 Slovenija bo kmalu polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave

Kakšno priznanje slovenski znanosti pomeni skorajšnje polnopravno članstvo Slovenije v CERN-u? Slovenski znanstveniki s to vodilno svetovno institucijo na področju fizike osnovnih delcev sodelujejo že več desetletij in so prispevali tudi k njenim najpomembnejšim odkritjem. Polnopravno članstvo pa v CERN-u ni je priznanje njihovemu delu in omogočanje nadaljnjega razvoja, pač pa tudi priložnost za slovenska podjetja. Kako gospodarsko sodelovanje s CERN-om še povečati? Tudi o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jure Gašparič, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije; Samo Tuma, predstavnik za gospodarsko sodelovanje v CERN-u; prof. dr. Borut Paul Kerševan, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko; Marjana Majerič, Gospodarska zbornica Slovenije.

Aktualna tema Nevronske mreže so letos prepričale Nobelov odbor za fiziko

V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.

Dogodki in odmevi Mednarodne organizacije svarijo: v Libanonu se ponavlja Gaza, prebivalce ogrožajo lakota in nalezljive bolezni

Izraelska vojska je prebivalcem 130-ih krajev na jugu Libanona ukazala, naj zapustijo domove, ob tem pa nadaljevala zračne napade na državo. Vojska je še sporočila, da je začela kopenske operacije na jugozahodu Libanona, nadaljuje tudi bombardiranje Gaze. Pri tem je bilo danes ubitih 43 Palestincev, skupno skoraj 42 tisoč. Drugi poudarki oddaje: - Kot so danes povedali predstavniki zdravnikov, so čakalne dobe v zdravstvu nujno zlo, a da so ponekod celo krajše kot drugod po Evropi. Po njihovem je razlogov za čakalne dobe več. - Slovenski avtomobilski dobavitelji se te dni v Ljubljani predstavljajo kitajskim avtomobilskim proizvajalcem, pri katerih iščejo nove poslovne priložnosti. Zasuk naše industrije na vzhod podpira tudi država. - Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton sta letošnja dobitnika Nobelove nagrade za fiziko, in sicer za dosežke na področju strojnega učenja.

Po Sloveniji V Mariboru elektrificija avtobusnega voznega parka

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Celju bodo kupili okolju prijazne avtobuse. - V poslovni coni Vrtača v Semiču v Beli krajini deluje že 15 podjetij s 400 zaposlenimi. - V ekonomsko-poslovni coni v Kromberku na Goriškem se nenehno srečujejo z nepredvidenimi zapleti. - V Radovljici pripravljajo kulinarično bogato jesen.

Danes do 13:00 Izrael krepi napade v Libanonu

Izraelske sile širijo vojaško dejavnost v Libanonu, kjer so začele kopensko operacijo na jugozahodu države. Ponoči in zjutraj so nadaljevale tudi silovite napade na Bejrut. Na vse slabše razmere v Libanonu je v Strasbourgu opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell. Kot je dejal, je razseljena petina libanonskega prebivalstva, 150 tisoč jih je odšlo v Sirijo. Število smrtnih žrtev med civilisti ocenjuje na približno 2 tisoč. Smrtonosne napade izraelska vojska nadaljuje tudi v Gazi. Drugi poudarki oddaje: - Vinko Logaj in Borut Sajovic prevzela vodenje šolskega in obrambnega ministrstva. - Nobelova nagrada za fiziko Američanu Johnu Hopfieldu in Kanadčanu Geoffreyju Hintonu za odkritja na področju strojnega učenja. - Na Igu vsedržavni posvet "Vzgoja za humanost od malih nog".

Aktualna tema Praznujemo Teden otroka

Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.

Ob osmih Karmen Švegl: Izrael je pod pritiskom

Včeraj je minilo leto dni od Hamasovega napada na Izrael, ki je zahteval več kot tisoč življenj in sprožil vojno v Gazi. Konflikt se je v letu dni razširil še na Libanon, vmešal se je Iran. Vojna je samo v Gazi zahtevala že več kot 40 tisoč življenj in sprožila humanitarno katastrofo. Več držav, tudi Slovenija, je od začetka vojne priznalo Palestino v podporo miru na Bližnjem vhodu. A vojni, kljub pritiskom mednarodne skupnosti, še ni videti konca, celo nasprotno, grozi, da se bo razširila v regiji. V zadnjem letu je bila večkrat na Bližnjem vzhodu tudi dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl. V oddaji Ob osmih se je z njo pogovarjal Tomaž Celestina.

Jutranja kronika Izrael leto dni po začetku ofenzive na Gazo nadaljuje silovite napade

Izraelska vojska je ob prvi obletnici vdora Hamasa v judovsko državo v Gazi po navedbah tamkajšnih oblasti ubila najmanj 77 Palestincev. Ob tem je nadaljevala obstreljevanje juga Libanona in napovedala širjenje te operacije. Kot je sporočila, je samo v eni uri napadla 120 ciljev Hezbolaha. Pripadniki tega šiitskega gibanja pa trdijo, da so včeraj na judovsko državo izstrelili skoraj 200 raket. Drugi poudarki - V Evropskem parlamentu kritični do nemškega nadzora na notranjih mejah s sosedami. - Nova ministra za obrambo ter za vzgojo in izobraževanje Borut Sajovic in Vinko Logaj prevzemata posle. - Prejemnik Ježkove nagrade je letos velikan slovenskega gledališča in filma Boris Cavazza.

Jutranja kronika Bližnji vzhod se vrti v krogu vojne, smrti in opustošenja

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: Dva napada na ladji z žitom v Odesi v dveh dneh. Florida trepeta pred novim orkanom pete stopnje. V Domžalah med zadnjimi uvajajo stacionarne radarje za merjenje hitrosti. Z novim parkiriščem želijo v Štorah voznike prepričati, naj dajo priložnost vlaku.

Zrcalo dneva Prisegla nova ministra

Po imenovanju sta v državnem zboru kot nova ministra zaprisegla Borut Sajovic in Vinko Logaj. Prvi je na mestu ministra za obrambo nadomestil Marjana Šarca, drugi pa Darja Feldo na čelu resorja za vzgojo in izobraževanje. Po odstopu Emilje Stojmenove Duh še vedno ostaja nezaseden položaj na čelu resorja za digitalno preobrazbo, začasno ga bo vodil finančni minister Klemen Boštjančič. Druge teme: - Izrael ob obletnici Hamasovega vdora širi ofenzivo proti Hezbolahu - V BiH pri iskanju pogrešanih sodelujejo tudi slovenski reševalci - Ježkova nagrada v roke Borisu Cavazzi

Več

Umetnost možnega V živo na Avdiofestivalu: Suzana Lovec (N1 Slovenija), Suzana Kos (Delo) in Blaž Petkovič (Večer)

Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!

Umetnost možnega Politični vrvež ob modrih lučkah - Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V drugi epizodi te sezone se uvodoma na kratko še spotaknemo ob komisarsko zgodbo, ki je se medtem že nekoliko umaknila v ozadje. Zato najina sogovornika Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol) napovedujeta, da je do zaslišanja na odboru evropskega parlamenta še dovolj časa, da se Marti Kos ne ponovi zgodba Alenke Bratušek. Zdi se tudi, da je predsednica evropske komisije tokrat politično bolj spretno postavila figure na šahovnico bodoče komisije. Nobenega dvoma ni – resor za širitev je pomemben, tudi če domača opozicija trdi drugače, poudari Jernej. Sploh zato, ker je vanj vključeno tudi pridruževanje Ukrajine. V domači politiki so strasti pregrete. Gašper se sprašuje, zakaj Golob tako dolgo vztraja pri ministrici Emiliji Stojmenov Duh, ki je zaradi vrste razlogov že nekaj časa politično na izhodnih vratih. Ali se bo sploh odvijala interpelacija v petek ali bo Stojmenova Duh v vlogi ministrice za digitalno preobrazbo že preteklost? V tokratni epizodi tudi o gneči gospodarstvenikov pred političnimi vrati in o tem, zakaj tokratni proračun ne bo zamajal koalicije.

ApolloLajka Sonce, vesoljsko vreme in tista uničujoča nevihta, ki se bo nekega dne zagotovo spet zgodila – astrofizik Primož Kajdič, UNAM

Sonce je tako običajna zvezda, da ga pogosto kar nekoliko zanemarjamo. Konec koncev, vesolje je polno najbolj čudnih pojavov. A brez Sonca ne bi mogli kaj dosti razmišljati o tem čudnem vesolju. Pa seveda tudi ne brez Zemlje in njenega magnetnega ščita (ki je nekoč, 500 milijonov nazaj, skoraj povsem ugasnil, kar - mimogrede - sumljivo sovpada s časom t. i. kambrijske eksplozije življenja).

Evolucija užitka Najin seks je boljši, odkar nisva več tolk na telefonih

Spletna polarizacija in radikalizacija vplivata na odnose v fizičnem prostoru.

Srce bije za posel Boštjan Bandelj, Belektron

Gost 29. epizode Srce bije za posel, je ustanovitelj in direktor podjetja Belektron, Boštjan Bandelj. Skupaj z ekipo, se je povzpel v svetovni vrh trgovanja z emisijskimi kuponi. Je strokovnjak s področja energetike, zagovarja postopen zeleni prehod in vozi električen avto. Kakšno je njegovo mnenje o aktualnih razmerah v slovenski in svetovni energetiki, o prihodnjih investicijah ter kaj mu pomeni denar – o vsem tem v tokratni epizodi.

Umetnost možnega Išče se dama - Barbara Eržen (Delo) in Luka Mlakar (N1 Slovenija)

Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj, zaganjamo peto sezono! Po dolgem vročem poletju, še pred prvim jesenskim deževjem, se je slovenska politika znašla v središču evropske komisarske zgodbe. Z gostoma, novinarjema Barbaro Eržen (Delo) in Luko Mlakarjem (N1) gremo po vrsti: od obiska Ursule Von der Lyen na Bledu, do njenega pisma vladi, ki ga menda ni bilo, od odstopa Tomaža Vesela, do odločitve Marte Kos, da so zamere z Golobom pozabljene. Barbara in Luka spremljata politične dogajanje na terenu in poznata tudi zakulisje političnih zgodb. Povesta, v kakšnih okoliščinah je Tanja Fajon spregledala ali »spregledala« elektronsko pošto premiera s predlogom soglasja za njeno kandidaturo za komisarko. Govorimo tudi o vlogi SDS v komisarski zgodbi. Zakaj niso ostro nasprotovali kandidaturi Vesela? In zakaj sedaj zavirajo kandidacijski postopek za Marto Kos? Pa tudi o tem, zakaj velikih kadrovskih premikov v vladi, ki je še brez obrambnega ministra in ministrica Stojmenova duh pa je pred interpelacijo, za zdaj še ni pričakovati. Na poslušanje!

Evolucija užitka Na seznamu skrbi nikoli ni bilo, kako bomo določili spol dojenčka

DSD, Difference in sex development oziroma razlike v razvoju spola ima eden na 4 tisoč 500 novorojenčkov.

Evolucija užitka Kot očeta me najbolj skrbi, kako bo ta svet sprejel Tami

Obstajajo primeri, ko so zunanji spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi. Takrat govorimo o DSD, Difference in sex development oziroma o razlikah v razvoju spola.

Srce bije za posel Marjan Batagelj, Postojnska jama

Gost 28. epizode Srce bije za posel, je solastnik in direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. V podjetništvu marsikdo meri uspeh skozi denar, kar je največja napaka, pravi gost. Denar je posledica pravih odločitev, sosledja dejanj in ekipe, ki si jo zgradil okoli sebe. Ko se odloča o naslednjem koraku, se vpraša dvoje: kaj je dobro za jamo in kaj za gosta?

Umetnost možnega Desni ovinek v nejasno smer – Janez Markeš (Delo)

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!

Umetnost možnega Pretres v EU, pri nas Janša v naletu - Tanja Starič in Aleš Kocjan (Umetnost možnega)

Jutro po evropskih volitvah podkast Umetnost možnega gostuje v terminu Prvakov tedna pri Bojanu Leskovcu v živo na Prvem. Tanja in Aleš analizirata in komentirata rezultate volitev in potek kampanje, ki je postregla z izrazito konfrontacijo med premierjem Golobom in večnim izzivalcem za mesto predsednika vlade, opozicijskim prvakom Janšo ter nekaterimi izrazito notranje političnimi temami. Obe strani sta na ta način mobilizirala volivce, tudi referendumi so krepili mobilizacijo na obeh ideoloških bregovih, kar tudi dokazujejo relativno tesni rezultati referendumskih odločanj. Hkrati se je skozi kampanjo po celotni stari celini izpostavljala zgodovinskost teh volitev, saj je bilo jasno, da se bo okrepila radikalna desnica, ki utegne povzročati politične spremembe v Evropi. V ustanovnih članica EU se zaradi zmage desnih populistov že dogaja pretres; v Franciji je razpuščen parlament, v Belgiji je odstopil premier, v Nemčiji hud poraz socialne demokracije in levice. Pri nas pa je jasno, da Janez Janša ne odhaja nikamor in da je SDS z njim na čelu dodatno okrepila svojo hegemonijo. Vabljeni k poslušanju!

Več

Etnofonija Söndörgő: Gyezz

Söndörgő: Gyezz. Upamo samo lahko, da bo album »Gyezz« skupine Söndörgő etnoglasbeni javnosti odprl vrata do številnih še močnejših izdaj madžarske etnofuzije s sodobnim džezovskim razmišljanjem. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/10/03/sondorgo-gyezz/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rok, funk, soul, r & b, fusion, džez, bluz, reggae, afriško urbano glasbo, newyorško salso, glasbo Kube, Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Townes Van Zandt v koncertu iz kluba K4 v Ljubljani (urednik: Jane Weber, tonski mojster: Januš Luznar)

Pisec pesmi je na ameriškem glasbenem prizorišču zelo cenjena osebnost. Če se je katera izmed njegovih pesmi uvrstila visoko na lestvici, namreč obstaja velika verjetnost, da bo vse življenje redno dobival nezanemarljive vsote od avtorskih pravic; tudi če ni ne vem kako uspešen glasbenik, ga bodo poslušalci in nadobudni pevci radi poslušali in vedno znova snemali njegove skladbe. Townes Van Zandt svojih pesmi sicer ni prodajal na razprodajah; največ je verjetno zaslužil s pesmijo Pancho And Lefty, saj sta jo Merle Haggard in Willie Nelson ponesla na prvo mesto lestvice kantrija, se je pa vseeno zavedal, da od njih lahko preživi. Natančneje, zavedal se je, da mora preživeti njegova družina, zato je nad denarjem od avtorskih pravic bedela žena Jeanene, sam pa se je pravzaprav preživljal z najbolj krvavim delom, kar jih pozna neusmiljena glasbena industrija: s koncerti doma v ZDA in v tujini. Predvsem v Evropi je imel zvesto občinstvo, ki je prišlo tudi na koncert v ljubljanskem klubu K4. Posebno zadnja leta svojega življenja je Townes Van Zandt veliko nastopal in eno takih potovanj ga je je leta 1994 pripeljalo tudi v naše kraje. Townesovi trije glavni vzorniki so bili Hank Williams, Lightnin' Hopkins in Bob Dylan, je pa sam vplival na številne glasbenike; pri nas je njegove pesmi snemal Luka Gluvič, prevajal Matej Krajnc, med pomembnimi poslušalci in izvajalci Van Zandtove glasbe pa je tudi Američan Chris Eckman, ki živi v Sloveniji in ga po svetu poznajo kot vodjo skupine The Walkabouts. Minilo je 30 let od Van Zandtovega koncerta edinega v Sloveniji in zdaj ga boste prvič v celoti slišali na Prvem. Želimo vam prijetno poslušanje.

Pesem v žepu Jernej Zoran: Ptice letijo spet na jug

Kitara, različni odtenki rocka in pristna osebna izpoved: svoj šesti album »Ptice letijo spet na jug« nam v Pesmi v žepu predstavlja dolenjski kitarist in kantavtor Jernej Zoran. V osmerici pesmi, med katerimi so tri instrumentalne, ujame ravnotežje med izpovednostjo glasu in kitare ter poslušalce nevsiljivo povabi v svoj intimni svet, obenem pa najde dovolj prostora tudi za preprosto uživanje v glasbi.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Zveni glasba iz bogatega arhiva Radia Slovenija

Prvi četrtek v mesecu je in kot po navadi poslušate arhivske posnetke iz bogate zakladnice Radia Slovenija. Igrajo in pojejo vam: citrar Miha Dovžan; Ansambel Braneta Klavžarja; Ansambel Galop; Ansambel bratov Avsenik; Jože Galič in glasba iz Slovenije; Koroški akademski oktet; Avgust Stanko s pevko Milko Vrhunc; citrar Karli Gradišnik; Ansambel Vilija Petriča; Slovenski oktet; Oktet Suha; Ansambel Štirje kovači; Ansambel Saša Avsenika z Gregorjem Avsenikom; Ansambel Fantje treh dolin; Mitja kvintet; Vokalni kvintet Gorenjci; Ansambel Ano ur'co al' pej dvej; Kvartet bratov Boštjančič in kitarist Marko Feri v duetu s harmonikarjem Zoranom Lupincem. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Domače uspešnice 90.

V Godbah z zgodbo se z glasbo vračamo v 90. leta prejšnjega stoletja. V 90. smo se Slovenci osamosvojili, dobili prve komercialne televizije, prepevali karaoke z Dejo Mušič, vsako soboto spremljali tv odajo Poglej in zadeni in plesali v diskotekah, ki so v Sloveniji v 90. rasle kot gobe po dežju . Slovenski glasbeniki so po vzoru svojih hrvaških kolegov in mednarodnih uspešnic ustvarjali t. i. dance - plesno glasbo. Ogromno uspešnic je nastalo takrat in nekaj jih poslušamo v oddaji Godbe z zgodbo. Uspešnice prepevajo Sound Attack, Dominik Kozarič, Sendi, Power Dancers, 4fun, Avia Band in drugi.

41 stopinj vročine Ozri se v gnevu

V oddji poslušamo skladbe: Petar Ugrin/Tadej Tomšič: Ozri se v gnevu - solista saksofonist Tadej Tomšič, pianist Blaž Jurjevčič Jure Pukl/Jure Pukl: The Long Run - solist saksofonist Jure Pukl Zvezdana Novaković/Lojze Krajnčan: Dajbogec - solista pevka Zvezdana Novaković in saksofonist Primož Fleischman

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Poklon Miri Omerzel Mirit

Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Prva vrsta Recycleman

Letos mineva 30 let od izdaje kultnega albuma Leva scena in 25 let od izida albuma Smetana za frede, ki je takrat pomenil prelom na slovenski glasbeni sceni. Ali En oziroma Recycleman v Prvi vrsti nastopa živo s svojo zasedbo: Dalaj Eegol – vokal, Marek Fakuč – bobni, Miha Ribarič - Mookie – bas kitara, Samo Turk – kitara in Romina Ponti – klaviature, spremljevalni vokal.

Etnofonija Naragonia & gostje: Koncert ob dvajsetem jubileju (drugič)

Naragonia & gostje: Koncert ob dvajsetem jubileju (drugič). Prekaljeni belgijski duo Naragonia, ki izvaja folk, tudi tokrat, na koncertnem albumu, osvaja poslušalčeva ušesa z žlahtnim evropskim avtorskim folkom. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/09/26/naragonia-gostje-koncert-ob-dvajsetem-jubileju-drugic/

Več

Lahko noč, otroci! Kako je nastal svet ali pravljica divjega prašiča

Avtor med gobarjenjem zaspi v gozdu. Merjasec mu pripoveduje o svojih prednikih ... Pripoveduje: Slavko Cerjak. Napisal: Milan Petek Levokov. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Kulturomat Pesnica Alenka Mavčič

Pogosto slišimo mit, da je mladim in tudi malo manj mladim poezija nekaj težko dostopnega, vzvišenega, zateženega. Ali je to res tako? Ali pa sploh ne? Med verze in metafore smo v tokratnem Kulturomatu zaplavali z mlado pesnico in glasbenico Alenko Mavčič, ki je pri rosnih 17. letih izdala svojo prvo pesniško zbirko. Z njo se je pogovarjala Kaja Čelan, bere Tadeja Bizilj.

Lahko noč, otroci! Razvajeni vrabček

Vrabčevka ne streže več malemu razvajencu. Pripoveduje: Elvira Kraljeva. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! Pomoči polna vreča

Bogatinova vreča uide iz kamre … Pripoveduje: Marijana Klanšek. Nemška pravljica. Prevedel: Jože Vozny. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

RIO radijska igra za otroke Alenka Goljevšček: Čudozgode - 1. del

Brata, osemletni Aleš in enajstletni Miloš, morata reševati težavne naloge, saj pravljičnemu svetu grozi, da ga bo moderna tehnika uničila. Treba ga je ohraniti. In okoli tega se splete lepa zgodba štiridelne nadaljevanke. V prvem delu spoznata pravljični svet, v katerega sprva še ne verjameta, potem pa se dejavno vključita v reševanje. Režiser in prirejevalec: Tugo Štiglic Prirejevalec: Vitan Mal Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Aleš - Martin Petrovčič Miloš - Marko Beranek Mama - Stannia Boninsegna Oče - Jože Mraz Fikus - Andrej Nahtigal Preproga - Mojca Ribič Ogledalo - Borut Veselko Vila Matuja - Polona Juh Mesečev konj - Tone Gogala Druge vloge - Majda Kohek, Marinka Štern, Jernej Kuntner, Pavle Rakovec, Zoran More, Marko Simčič, Brane Završan, Dare Valič, Violeta Tomič, Andrej Nahtigal Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1994.

Lahko noč, otroci! Bajka brez konca

Pravljica o vladarju, ki hoče bajko brez konca … Pripoveduje: Boris Juh. Ljudska pravljica iz Kambodže. Prevedla: Boža Novak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Hudo! Mladi čebelarji OŠ Podbočje

Izdelava satnic, žičenje, čiščenje čebelnjaka in okolice, točenje medu, izdelava sveč iz voska, vse to in še veliko več počnejo mladi čebelarji v šolskem čebelarskem krožku in lastnem čebelnjaku OŠ Podbočje, kjer so tudi samoodskrbni, kar se medu tiče. Za dragoceno debato in predajo znanj o čebelah in čebeljih izdelkih je voditeljica oddaje Liana Buršič gostila Nežo Masnik, Jakoba Škulja, Mijo Jarkovič, Anjo Kuntarič, Amelino Macanović, Marka Pavloviča, Martino Pirc in učiteljico, mentorico čebelarskega krožka Špelo Bubnjić ter šolskega hišnika in čebelarja Matjaža Jurečiča.

Hudo športni Balinarja Sara in Maj Premru

Balinanje med mladimi ni najbolj priljubljen šport, a gosta tokratne rubrike Hudo športni sta nad njim navdušena. To sta sestra in brat Sara in Maj Premru, ki trenirata v Balinarskem klubu Krim.

Radijski ringaraja Katera je tvoja najljubša žival?

Ker 4. oktobra vsako leto praznujemo svetovni dan živali, bodo te imele glavno besedo tudi v oddaji Radijski ringaraja. Tretješolci z osnovne šole Preserje bodo povedali, katere živali imajo doma, kako zanje skrbijo, katero žival srečajo na sprehodu skozi gozd in kako se družijo z živalmi na obisku kmetije. V studiu pa bomo gostili tudi zgovorni deklici Živo in Ženjo, ki bosta povedali, kaj te dni počnejo v šoli in kako se onidve kratkočasita v deževnih jesenskih dneh.

Lahko noč, otroci! Delfinček išče svoj zaklad

Najde ga v sebi. Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Romana Ercegovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Lahko noč, otroci! Prvi zmenek polža Friderika

Sredi zelenjavne gredice stoji polž in si lošči hiško … Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Gregor Zorc. Napisala: Jasmina Bolčina. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Več

Naše poti Mini romska olimpijada je prostor za sodelovanje, povezovanje in sobivanje več kultur

V Murski Soboti je bila že tradicionalna mini romska olimpijada, ki je otrokom ponudila možnost, da se preizkusijo v več športnih panogah ter doživijo del olimpijskega duha. Olimpijada, ki je združila nekaj manj kot 200 pomurskih osnovnošolcev, je bila izvedena v okviru olimpijskega komiteja Slovenije, Športne zveze Murska Sobota in Romske športne zveze Slovenije. Forum romskih svetnikov Slovenije je z odprtim pismom javnosti izrazil skrb nad naraščajočo napetostjo med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom, ki se je žalostno pokazala v nedavnem dogodku na osnovni šoli v Šentjerneju. Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbi Oj, žena, žena Vlada Kreslina in Beltinške bande ter Gipsy queen v izvedbi zasedbe Balkan Boys. V tujem delu se za glasove potegujejo Fanfare Ciocărlia in Canaf s skladbo Me Sem Rom in zasedba Ladaniva s skladbo Saraiman.

Sotočja Gospodarsko sodelovanje je vse bolj živahno. Kako pa kaže literarnemu ustvarjanju?

Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.

Slovencem po svetu Novo študijsko leto se začenja tudi na slovenskem lektoratu v Bukarešti

Ob začetku novega študijskega leta v oddaji gostimo novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v Bukarešti Barbaro Kustec, ustavljamo se pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so slovesno zaznamovali 90.letnico slovenskega društva Cankar, potujemo k Slovencem v Srbijo, kjer je slovensko društvo Emona iz Rume pripravilo že tradicionalni dvodnevni projekt Beremo s Slovenijo, pozornost pa namenjamo tudi Konferenci Slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki bo v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa prihodnji teden v Ljubljani.

Sami naši Glasbeno in plesno delovanje žensk s priseljenskim ozadjem v Sloveniji Alme Bejtullahu, Zdravko Cerovečki v Franciji živi že 50 let, bosansko-hercegovska rokovska skupina No Rules delo nadaljuje v Sloveniji

V prvem prispevku nocoj bomo prisluhnili zgodbi Zdravka Cerovečkega, ki ga je življenje popeljalo iz Hrvaške prek Slovenije in Anglije, vse do Francije. Spoznali bomo tudi bosansko-hercegovsko rokovsko skupino No Rules, ki po daljšem premoru svoje delo nadaljuje v Sloveniji! Prisluhnite tudi zgodbi o Almi Bejtullahu, priseljenki, ki je s svojim delom pomembno vplivala na slovensko kulturno in glasbeno okolje.

Naše poti Delovati je začela podskupina za reševanje varnostne tematike

Medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike se je na povabilo tamkajšnjega župana 19. septembra mudila v Škocjanu. Ustanovila je delovno podskupino za reševanje varnostne tematike. Državni zbor pa je minulo sredo obravnaval paket zakonskih predlogov NSi, povezanih z romskimi vprašanji. Z več novelami oziroma dopolnitvijo zakonov želijo preprečevati oz. omejiti zlorabe socialnih transferjev. Z izbrano skladbo zasedbe Šukar se bomo spomnili tudi njenega prvega glasu, Igorja Misdarisa. Čas bo še za rubriko romskega jezika.

Sotočja 'Za manjšinske pravice prepričljiva zmaga avstrijskih svobodnjakov nikakor ni dober signal'

Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.

Slovencem po svetu "Slovenščina je enkratna, njen obstoj na tem območju je tako rekoč čudež"

Tokrat se pogovarjamo z ameriškim profesorjem Michaelom Bigginsom, ki v Seattlu poučuje slovenščino in tudi prevaja slovenska dela v angleščino. Prav zdaj končuje obsežni opus. Ta mesec je bil na obisku v Sloveniji, s sabo pa je na izobraževanje in spoznavanje Slovenije pripeljal tudi 14 ameriških študentov. Pred novim študijskim letom smo se pozanimali, na katerih univerzah po svetu je mogoče študirati slovenščino in kje je interes za to največji. Poklicali smo tudi v Kakanj v Bosni in Hercegovini, kjer se veliko dogaja v slovenskem društvu Jožef Špringer. Ob koncu pa še vabilo slovenskim otrokom v tujini k prijavi na bralno-risalni natečaj po predlogi pravljice O malem čuku, ki živi v Nuku.

Sami naši Reproduktivno zdravje priseljenk in študentk, nagrajena pisateljica Lidija Dimkovska, kontroverzni glasbenik Bora Đorđević

V oddaji Sami naši na Prvem se bomo spomnili kontroverznega glasbenika, ki nas je ta mesec zapustil. Pevec Riblje čorbe Bora Đorđević je za marsikoga nostalgičen spomin, medtem ko drugi na njegovo zapuščino gledajo manj naklonjeno. Poslušajte tudi pogovor z nagrajeno pisateljico Lidijo Dimkovsko, ki je dobila pomembno regionalno literarno nagrado, imenovano po Štefici Cvek. Oddajo pa bomo začeli z prispevkom o reproduktivnem zdravju žensk; pri tem se bomo še posebno osredotočili na najbolj ranljive skupine, kot so priseljenke in študentke.

Naše poti Tadej Jesenik: Ko sem prijateljem povedal, da sem Rom, so mislili, da sem iz Rima

Tadej Jesenik je do 11. leta živel v Murski Soboti, nato se je z mamo in sestro preselil v predmestje Toronta v Kanadi, kjer je začel negovati svojo ljubezen do mode. Pri 22ih letih se je znova preselil na drug konec sveta, v Sydney v Avstralijo, kjer trenutno dela kot svetovalec in prodajalec za eno svetovno uglednih modnih agencij Celine, ter dela v svetu visoke mode za ekskluzivne stranke. Slovenijo je sredi septembra obiskal prvič po štirinajstih letih. V oddaji tudi o nedavnem obisku predsednice Republike Slovenije na Pušči, kjer si je ogledala tamkajšnji vrtec in simbolično posadila lipo v drevoredu sožitja.

Sotočja Za krepitev zamejskega gospodarstva kar 10 milijonov evrov v prihodnjih štirih letih

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.

Slovencem po svetu V slovenski dopolnilni šoli v Švici so zaznamovali dan jezikov

V slovenski dopolnilni šoli v Švici je v teh septembrskih dneh zelo živahno. Pouk se je pri njih začel že sredi avgusta, v okviru pouka pa so v Bernu sredi septembra pripravili prireditev ob dnevu jezikov. Z dogajanjem na prireditvi vas seznanjamo v oddaji, pokukali pa smo še v slovensko dopolnilno šolo v Banja Luko, kjer so z novim šolskim letom dobili novo učiteljico iz Slovenije, seznanjamo vas tudi z jesenskim dogajanjem pri naših rojakih v Bruslju. Odhajamo pa tudi čez lužo. Nadvse dejavni so v teh dneh tudi Slovenci v ameriškem Clevelandu. Pripravili so tradicionalni Festival kranjske klobase, prav zdaj potekajo Slovenski dnevi v Clevelandu, v nedeljo pa jih čaka še prireditev Vinska trgatev.

Več

Lahko noč, otroci! Kako je nastal svet ali pravljica divjega prašiča

Avtor med gobarjenjem zaspi v gozdu. Merjasec mu pripoveduje o svojih prednikih ... Pripoveduje: Slavko Cerjak. Napisal: Milan Petek Levokov. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Radijski dnevnik Svarila mednarodne skupnosti pred novim masakrom na Bližnjem vzhodu

Ob stopnjevanju izraelskih napadov v Libanonu se vrstijo opozorila, da bi država lahko postala nova Gaza. Varnih območij v predmestju Bejruta in na jugu države ni več, razseljenih je petina prebivalcev, humanitarne razmere so vse hujše. Druge teme: - Na Floridi pred prihodom enega od močnejših orkanov pozivi k takojšnjim evakuacijam. - Stranke v avstrijskem parlamentu tudi po prvem krogu pogovorov zavračajo sodelovanje s skrajno desnimi svobodnjaki. - V Mariboru vseslovenski zaposlitveni sejem: ponudba del največja v predelovalnih dejavnostih.

Novice Radia Slovenija Novice ob 17h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Studio ob 17.00 Slovenija bo kmalu polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave

Kakšno priznanje slovenski znanosti pomeni skorajšnje polnopravno članstvo Slovenije v CERN-u? Slovenski znanstveniki s to vodilno svetovno institucijo na področju fizike osnovnih delcev sodelujejo že več desetletij in so prispevali tudi k njenim najpomembnejšim odkritjem. Polnopravno članstvo pa v CERN-u ni je priznanje njihovemu delu in omogočanje nadaljnjega razvoja, pač pa tudi priložnost za slovenska podjetja. Kako gospodarsko sodelovanje s CERN-om še povečati? Tudi o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jure Gašparič, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije; Samo Tuma, predstavnik za gospodarsko sodelovanje v CERN-u; prof. dr. Borut Paul Kerševan, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko; Marjana Majerič, Gospodarska zbornica Slovenije.

Aktualna tema Nevronske mreže so letos prepričale Nobelov odbor za fiziko

V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.

Dogodki in odmevi Mednarodne organizacije svarijo: v Libanonu se ponavlja Gaza, prebivalce ogrožajo lakota in nalezljive bolezni

Izraelska vojska je prebivalcem 130-ih krajev na jugu Libanona ukazala, naj zapustijo domove, ob tem pa nadaljevala zračne napade na državo. Vojska je še sporočila, da je začela kopenske operacije na jugozahodu Libanona, nadaljuje tudi bombardiranje Gaze. Pri tem je bilo danes ubitih 43 Palestincev, skupno skoraj 42 tisoč. Drugi poudarki oddaje: - Kot so danes povedali predstavniki zdravnikov, so čakalne dobe v zdravstvu nujno zlo, a da so ponekod celo krajše kot drugod po Evropi. Po njihovem je razlogov za čakalne dobe več. - Slovenski avtomobilski dobavitelji se te dni v Ljubljani predstavljajo kitajskim avtomobilskim proizvajalcem, pri katerih iščejo nove poslovne priložnosti. Zasuk naše industrije na vzhod podpira tudi država. - Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton sta letošnja dobitnika Nobelove nagrade za fiziko, in sicer za dosežke na področju strojnega učenja.

Kulturomat Pesnica Alenka Mavčič

Pogosto slišimo mit, da je mladim in tudi malo manj mladim poezija nekaj težko dostopnega, vzvišenega, zateženega. Ali je to res tako? Ali pa sploh ne? Med verze in metafore smo v tokratnem Kulturomatu zaplavali z mlado pesnico in glasbenico Alenko Mavčič, ki je pri rosnih 17. letih izdala svojo prvo pesniško zbirko. Z njo se je pogovarjala Kaja Čelan, bere Tadeja Bizilj.

Po Sloveniji V Mariboru elektrificija avtobusnega voznega parka

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Celju bodo kupili okolju prijazne avtobuse. - V poslovni coni Vrtača v Semiču v Beli krajini deluje že 15 podjetij s 400 zaposlenimi. - V ekonomsko-poslovni coni v Kromberku na Goriškem se nenehno srečujejo z nepredvidenimi zapleti. - V Radovljici pripravljajo kulinarično bogato jesen.

Danes do 13:00 Izrael krepi napade v Libanonu

Izraelske sile širijo vojaško dejavnost v Libanonu, kjer so začele kopensko operacijo na jugozahodu države. Ponoči in zjutraj so nadaljevale tudi silovite napade na Bejrut. Na vse slabše razmere v Libanonu je v Strasbourgu opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell. Kot je dejal, je razseljena petina libanonskega prebivalstva, 150 tisoč jih je odšlo v Sirijo. Število smrtnih žrtev med civilisti ocenjuje na približno 2 tisoč. Smrtonosne napade izraelska vojska nadaljuje tudi v Gazi. Drugi poudarki oddaje: - Vinko Logaj in Borut Sajovic prevzela vodenje šolskega in obrambnega ministrstva. - Nobelova nagrada za fiziko Američanu Johnu Hopfieldu in Kanadčanu Geoffreyju Hintonu za odkritja na področju strojnega učenja. - Na Igu vsedržavni posvet "Vzgoja za humanost od malih nog".

Aktualna tema Praznujemo Teden otroka

Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.

Umetnost možnega V živo na Avdiofestivalu: Suzana Lovec (N1 Slovenija), Suzana Kos (Delo) in Blaž Petkovič (Večer)

Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!