Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Priporočamo

Aktualna tema Toplotne obremenitve v mestih

V teh dneh, ko smo priča izrazitim toplotnim obremenitvam, se še posebej izkazuje potreba po nagovarjanju in celovitem reševanju problematike vse višjih temperatur v mestih. Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa pogosto tudi ponoči ne padejo pod 20 stopinj Celzija. Reševanje težave je po mnenju področnih strokovnjakov možno predvsem s ponovnim vpeljevanjem zelenih površin v mesta.

Intervju - Radio Marjan Pipenbaher - Slovenec, ki je povezal Hrvaško

Čez en mesec bodo na Hrvaškem odprli 2404 metrov dolg most, ki bo povezal polotok Pelješac s celino. Projektiral ga je slovenski inženir, ki je tako pripomogel k reševanju 300 let starega problema, s katerim so se spopadali naši južni sosedje. Marjan Pipenbaher je avtor več kot 200 mostov v Sloveniji ter v širši evropski regiji. Poleg omenjenega projekta na Hrvaškem, sodeluje pri projektu v Turčiji, projektira pa tudi železniška viadukta pri Črnem Kalu. Kateri so po njegovem mnenju najlepši mostovi na planetu in zakaj je za našo državo tako pomemben projekt Drugi tir?

Intelekta Meje: od tistih v glavi do onih z žico

Od nenehnega premikanja meja možnega do končne meje planeta. Vmes pa množica različnih meja – političnih, družbenih in ekonomskih –, ki določajo naša življenja.

Jutro na Prvem

Svetovalni servis Mešani komunalni odpadki so veliko breme

V času epidemije je količina mešanih komunalnih odpadkov začela naraščati in še vedno ne pada, opozarja gostja sredinega Svetovalnega servisa na Prvem po osmi Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda. Kakšne so priložnosti za zmanjšanje in preprečevanje teh odpadkov v dnevni rutini tudi v času dopustov? Mešani odpadki so namreč problematični zaradi bremena, ki ga prinašajo, so stroškovno zahtevni in okoljsko obremenjujoči, tudi v procesu proizvodnje.

Pod pokrovko "V receptih za koktajle nikoli ne zasledimo ledu, sam pa bi ga postavil na prvo mesto med sestavinami"

Osnovna, slovarska definicija koktajla pravi, da gre za mešano, odišavljeno pijačo, sestavljeno iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Prvi zapisi o takšnih pijačah segajo v začetek 19. stoletja v Združene države, kjer se je uveljavilo tudi ime »koktajl«, so se pa nato skozi desetletja sestavine spreminjale in danes bi težko soglašali, da je za dober koktejl dovolj mešanica alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Barista in barman Gal Aleksej Pilko iz koktajl bara Neubar v Ljubljani nam je v pogovoru razkril, v čem je skrivnost dobrega koktajla.

Svetovalni servis Dojenje

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka, nadaljevanje dojenja najmanj do enega leta, še bolje pa do drugega leta starosti. Dojenje sicer ni le vir hrane, temveč tudi način tolažbe, krepi povezavo med mamo in dojenčkom. Tej temi ter težavam pri vzpostavljanju polnega dojenja posvečamo torkov Svetovalni servis. V njem se nam bo pridružila Willma Koa, avtorica knjige 10 P-jev za uspešno dojenje.

Drugi pogled Heiko Werner, Nemčija

V Zasavju, blizu Izlak, smo poiskali zadnjega sogovornika aktualne sezone Drugega pogleda. To je Nemec Heiko Werner, ki je v naše kraje z družino prišel zaradi nove službe. Za prijatelje, ki jih je spoznal širom po svetu – živel je namreč v več državah –, je neke vrste zasavski ambasador, saj jih v svojem domu pogosti, nastani pa še pelje naokoli. Nas bo v naslednjih minutah popeljal tudi pet let nazaj, ko je prišel v Slovenijo.

Svetovalni servis Poletne osvežilne in hranljive jedi

V vročih dneh se navadno spremeni naš izbor hrane, ki jo uživamo čez dan, večkrat sežemo po bolj lahkotnih jedeh, zato ponedeljkov svetovalni servis namenjamo prav pripravi poletih osvežilnih, a hkrati hranilnih jedi. Pripravljali bomo sklede, smutije in druge napitke, solate, pite in sladice. O brezmesni polnovredni alternativi in bolj zdravih sladicah Barbara Radojlovič, certificirana mojstrica priprave presnih in veganskih jedi. Vabljeni k sodelovanju!

Klicna koda Divji prašiči in odpadki vznemirjajo meščane Zagreba

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

7. stran Thomas Bauer: Kultura dvoumnosti

V knjigi Kultura dvoumnosti nemški profesor arabske književnosti Thomas Bauer pred nami zariše kulturno zgodovino islama, zelo drugačno tako od romantične slike, kakršno nam o Bližnjem Vzhodu ponujajo zgodbe iz Tisoč in ene noči, kot tudi od mračne podobe, kakršna se je o islamskem svetu oblikovala v zadnjih desetletjih, ko se v luči nekaterih skrajnih islamističnih gibanj na to civilizacijo vse bolj gleda kot na nekaj skoraj inherentno zaostalega. Kulturo dvoumnosti, podnaslovljeno Drugačna zgodovina islama, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent zgodovine in filozofije Fin Lucu Dražovič.

naPOTki Koseški bajer – od nekdanjega glinokopa do domovanja priljubljene labodje družine

Nekoč so tu kopali glino, zdaj pa je priljubljeno sprehajališče ter prostor za rekreacijo in srečanja. Veste, o kateri točki v Ljubljani govorimo? Koseški bajer – rečejo mu tudi Koseško jezero – je umetno jezero, ki pa je del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ima pa tudi slavne prebivalce – labodjo družino, ki je postala v zadnjih letih prava privlačnost. V naPOTkih, ki se to sezono posvečajo jezerom, je Koseški bajer raziskala Tina Lamovšek.

KiKs Na izletu je kupil "Piransko" sol

Verjetno se vam je že zgodilo, da ste se z izleta ali krajšega oddiha v bližnji ali daljni okolici domov vrnili s tolminskim sirom, kraškim pršutom ali piransko soljo. Kako bi zapisali omenjene pridevnike – z malo ali veliko začetnico? Ste kdaj opazili s kakšno začetnico so ti pridevniki zapisani na embalaži izdelka? Odgovor kar naenkrat ni več tako zelo enostaven, kajne? V KiKs-u Darja Pograjc razloži, zakaj.

Dobro jutro, otroci Kaj o svoji domovini vedo najmlajši?

Danes bi lahko rekli kar: "Vse najboljše, Slovenija!" Dan državnosti je obletnica dneva, ko sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, slavnostno sicer razglašeni dan pozneje na Trgu republike v Ljubljani. Mogoče pa je najlepše darilo za našo državo to, da slišimo, kako zelo dobro jo poznajo tudi njeni najmlajši državljani in kako varno se v njej počutijo … O Sloveniji so se razgovorili učenci razredne stopnje OŠ Rakek.

Lokalni junak Vlado Slodnjak

Če vas bo danes dopoldne pot popeljala v Slovenske gorice, se lahko v kraju Sakušak pri Juršincih udeležite Evropskega srečanja Puhovih vozil in otvoritve novih razstavnih prostorov Puhovega muzeja. Dogajanje, pospremljeno z izrazitim vojnem po bencinskih hlapih, organizira Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci, ki ga vodi tokratni lokalni junak Vlado Slodnjak. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.

Svetovalni servis So počitnice čas brez meja?

Pred šolarji je zadnji dan šole s podelitvijo spričeval. Pritisk na ocene je bil ob koncu šolskega leta močan, najbolj pri tistih, ki jeseni nadaljujejo šolanje na višji stopnji izobraževanja. Kako se soočiti z neuspehom ali razočaranjem, ki ga lahko prineseta spričevalo in nesprejem na želeni program? So počitnice čas brez omejitev in meja? Kako naj mladi preživijo proste tedne? Na kaj naj bodo pozorni starši, ko izbirajo počitniška varstva in letovanja za svoje otroke? Kakšne izkušnje lahko mladi sicer na njih pridobijo? O tem v petkovem Svetovalnem servisu Tino Rezar iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.

Informativne vsebine

Studio ob 17.00 Vrh zveze NATO pred zgodovinskimi izzivi

Vrhunsko zasedanje zveze NATO, ki poteka v Madridu, odločilno zaznamuje vojna v Ukrajini. Ta je nepovratno spremenila dojemanje obrambne politike v Evropi in svetu, tako pri odgovornih kot v širši javnosti. Zavezništvo se je z vojaško pomočjo nedvoumno postavilo na stran Ukrajine, poleg tega bi se mu radi priključili še dve novi članici, Švedska in Finska. Vse to močno vpliva tudi na slovensko javnost ter na naš odnos do obrambe in zveze NATO. O novih razmerah, bistveno drugačnih od vsega, kar smo v tem pogledu poznali zadnjih trideset let, in prihodnjih korakih za zagotovitev varnosti, bo z gosti v studiu in našim posebnim poročevalcem iz Madrida Igorjem Juričem razpravljal Matej Hrastar. Gosti: - dr. Anton Grizold, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, - dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, - Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske, - Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost.

Aktualna tema Upokojeni veleposlanik dr. Božo Cerar o kulinarični diplomaciji: »Zastonjskih kosil ni, verjemite mi, vsak obed je organiziran z določenim namenom.«

Skozi hrano se da marsikaj rešiti, morda je tudi zato kulinarična diplomacija vedno bolj priljubljena veja diplomacije za doseganje dogovorov in kompromisov. S kulinarično diplomacijo, torej s skupnim obedom pripadnikov različnih držav in kultur, se odpravljajo ovire v medsebojnem komuniciranju ter se pripomore k dialogu in iskanju rešitev za težave v mednarodnem odnosu, kot v svoji najnovejši knjigi z naslovom 'RSVP: Kulinarična diplomacija' piše dr. Božo Cerar. Tina Lamovšek se je z upokojenim veleposlanikom pogovarjala o javni in zasebni kulinarični diplomaciji, o potici in o tem, zakaj to nikakor niso 'zastonjkarski' obedi, ampak je vse organizirano z določenim namenom.

Aktualna tema Toplotne obremenitve v mestih

V teh dneh, ko smo priča izrazitim toplotnim obremenitvam, se še posebej izkazuje potreba po nagovarjanju in celovitem reševanju problematike vse višjih temperatur v mestih. Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa pogosto tudi ponoči ne padejo pod 20 stopinj Celzija. Reševanje težave je po mnenju področnih strokovnjakov možno predvsem s ponovnim vpeljevanjem zelenih površin v mesta.

Danes do 13:00 Poslanke in poslanci potrdili novelo zakona o nalezljivih boleznih

Državni zbor je dopoldne z 49-mi glasovi ZA in 20-mi glasovi PROTI sprejel novelo zakona o nalezljivih boleznih, s katerim po mnenju koalicije odpravljajo štiri ustavno sporne določbe, krepijo vlogo stroke in uvajajo parlamentarni nadzor nad vladnimi uredbami. V opozicijski SDS predloga zakona, ki ga je sicer pripravila iniciativa Pravna mreža, niso podprli, ker menijo, da je neizvedljiv. Pomisleke imajo tudi v Novi Sloveniji, a se o njem niso izrekli. Drugi poudarki oddaje: - Referenduma o RTV Slovenija ne bo, zavrnjen tudi predlog novele zakona o STA-ju. - Američani napovedujejo krepitev vojaške navzočnosti v Evropi. - Poziv državi k odkupu slovenskih žit.

Jutranja kronika V državnem zboru danes o noveli zakona o nalezljivih boleznih

Poslanci bodo danes predvidoma potrdili novelo zakona o nalezljivih boleznih. Ta med drugim prinaša okrepljeno vlogo stroke in parlamentarni nadzor pri sprejemanju epidemioloških ukrepov. Minister za zdravje Daniel Bešič Loredan ob tem zagotavlja, da ne bodo zagovarjali obveznega cepljenja proti covidu. Ostaja pa cepljenje ključno priporočilo stroke. V oddaji boste slišali tudi: - NATO bo Finsko in Švedsko po včerajšnji podpori Turčije povabil k članstvu v zavezništvu - Pomočnica nekdanjega šefa kabineta Donalda Trumpa razkrila podrobnosti o okoliščinah kapitolske vstaje - Izrazite toplotne obremenitve znova poudarile problematiko višjih temperatur v mestih

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Švedski in Finski odprta pot v NATO

Turčija bo podprla vstop Finske in Švedske v zvezo Nato, je ob začetku vrha voditeljev zavezništva, ki se je nocoj začel v Madridu, sporočil finski predsednik Sauli Niinistö. Dogovor so Turčija, Švedska in Finska dosegle pred začetkom vrha. Da je pot za članstvo Švedske in Finske v Natu odprta, je potrdil tudi generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Kot je znano, je Turčija vstop omenjenih držav v Nato pogojevala s prenehanjem podpore Kurdski delavski stranki, ki jo v Ankari obravnavajo kot teroristično skupino. Druge teme: - Pri obvladovanju epidemije bo merilo za ukrepe število hospitaliziranih s hudim potekom bolezni in umrlih - Prvi mož uprave SDH Janez Žlak predčasno končuje mandat - Novi dokazi ameriškega odbora o napadu na Kapitol: vstaja je bil dogovorjena vsaj nekaj dni prej

Radijski dnevnik Ob morebitnem poslabšanju epidemičnih razmer osnovni cilj obvladovanje hudih oblik bolezni

Ob morebitnem poslabšanju epidemičnih razmer bo ukrepe sprejemala stroka brez vmešavanja politike, obveznega cepljenja proti covidu ne bo. To sta bržkone glavni sporočili z današnje predstavitve nove posvetovalne skupine za covid-19. Vodil jo bo Mario Fafangel, ki je napovedal tri scenarije obvladovanja epidemije in transparentno komunikacijo. Da je treba covid umestiti v zdravstveni sistem, je poudaril zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Višje število okuženih s koronavirusom sicer v zadnjem obdobju ne povzroča pretiranih skrbi, poudarjajo pristojni, saj podrazličica omikrona BA.5 ne povzroča hujše oblike bolezni. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Janez Žlak ni več predsednik uprave SDH-ja. Ga bo nasledil nekdanji prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak? - Tridnevni vrh Nata tudi v znamenju švedske in finske prošnje za članstvo v zavezništvu - Ponudbo 30-ega Lenta bo drevi dopolnil še mednarodni folklorni festival Folkart

Studio ob 17.00 Nova vlada predstavlja strategijo za spoprijemanje z epidemijo

Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta pripravila načrt, kako se bomo v prihodnje spopadali z nalezljivimi boleznimi in obvladovali izzive, ki jih te prinašajo, pa naj bo to covid ali katera druga. Kakšna je ta strategija oziroma njeni prvi koraki in ključne smernice? Kako se z njo sklada novela zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bo državni zbor odločal ta teden? Namenjena je strožjemu omejevanju vlade pri epidemičnih ukrepih, ki bi lahko posegli v pravice posameznika, a kljub temu buri duhove, češ da dopušča možnost obveznega cepljenja. O načrtih, dilemah in strahovih voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: - Daniel Bešič Loredan, minister za zdravje, - dr. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, - dr. Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, - Biserka Ilin, psihiatrinja in psihoterapevtka iz Iniciative slovenskih zdravnikov.

Dogodki in odmevi Nova posvetovalna skupina za covid bo o ukrepih presojala glede na resnost epidemije

Strokovna skupina za covid v novi zasedbi je prenovila tudi strategije spopadanja z epidemijo. Pripravila je tri scenarije poteka epidemije, na podlagi katerih bo oblikovala ukrepe. V osnovnem naboru neobveznih ukrepov so sicer med drugim zračenje prostorov, delo na domu in uporaba zaščitnih mask. Drugi poudarki oddaje: - Kandidatka za predsednico Marta Kos: Sloveniji je treba povrniti ugled. - Vrhunska srečanja skupine G7 in zveze Nato v znamenju pomoči Ukrajini. - Ocena: Zgodba z zahodne strani na odru Križank ni povsem izpolnila pričakovanj.

Po Sloveniji V Mariboru se obeta podražitev vode

Še drugi poudarki iz oddaje: - 3-odstotna podražitev ogrevanja jeseni v Velenju - Hrastnik kmalu občina z največ sončne električne energije - Gorenjska s strategijo za zeleni in digitalni prehod - Suša skrbi kmete tudi v Vipavski dolini in širšem Primorskem

Danes do 13:00 Mandat začela nova strokovna skupina za covid

Nova strokovna skupina za covid, ki bo delovala v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se bo prvič sešla v začetku julija, prve usmeritve pa bodo predstavili avgusta. Ob vnovičnem hitrejšem širjenju koronavirusa zaradi novih podrazličic njen vodja Mario Fafangel poudarja, da so epidemične razmere sicer resne, a ne tako grozne, saj nove podrazličice ne povzročajo hujših potekov bolezni. Dodal je, da je za zaščito pred covidom na voljo vrsta ukrepov, za katere se bodo posamezniki prostovoljno odločali sami. Drugi poudarki oddaje: - Marta Kos s predsedniško kandidaturo napoveduje vrnitev ugleda in spoštovanja Sloveniji. - Erdogan od Finske in Švedske pričakuje konkretna dejanja za odpravo blokade pri vstopu v Nato. - Slovenski rokometaši vendarle dobili vabilo za nastop na svetovnem prvenstvu 2023.

Podkasti

Na pravi strani Sovraštvo do žensk v politiki

Ženske v politiki in mizoginija gredo v slovenskem prostoru z roko v roku. Več kot je političark, več je vulgarnih napadov nanje in seksizma. Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v novi vladi je štirideset odstotkov poslank in sedem ministric, znane so že tri kandidatke za predsednico države, kar pomeni prelom z dolgo tradicijo razumevanja politike kot moške domene, vendar je večje število žensk v politiki prineslo tudi porast mizoginije, seksizma, osebnih napadov in verbalnega nasilja v javni sferi. Ne mine dan, da ne bi v javnosti komentirali videza in pojavnosti političark. O mizoginiji, nizkotnih načinih diskreditacij političark in o odnosu medijev do žensk, v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila novinarko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.

ApolloLajka Natisni mi hišo na Luni

Kako bomo gradili naselbine na Luni in Marsu? Če verjamete ali ne, jih bomo kar natisnili. 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja je pristop, ki v vesolju edini res pride v poštev.

Umetnost možnega Konec prvega polčasa - Jernej Šmajdek (STA) in Borut Mekina (Mladina)

Prvi polčas super volilnega leta končujemo z analizo najpomembnejšega političnega dogodka zadnjih let – spremembo oblasti na državnozborskih volitvah. To, kar se je zgodilo v Sloveniji, je bilo bolj pomembno od izida francoskih volitev, pravi Borut Mekina, novinar in komentator Mladine. Kako se bo nova vlada soočila s (pre)visokimi pričakovanju ta hip seveda še ne vemo, bo pa zelo pomembno, opozarja Jernej Šmajdek, novinar in analitik Slovenske tiskovne agencije, kaj in kako bo sporočala javnosti. Zadnja tiskovna konferenca o regulaciji cen bencina je bil že tak primer, ko so morali novinarji počakati na sporočilo za javnost, da so lahko razbrali, kaj pravzaprav načrtuje vlada. Da o dveh ministrih, ki nista dobila besede, niti ne govorimo. Velik del epizode (žal) namenjamo tudi razmeram na RTV, na koncu pa vsi skupaj ugotavljamo, da bo očitno novi predsednik Slovenije – predsednica. To je zadnja epizoda te sezone, preden vsi skupaj odidemo na počitnice. Ampak nekaj je v teh negotovih časih gotovo – septembra, pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami, se podkast Umetnost možnega vrača!

Srce bije za posel Enzo Smrekar, Atlantic Droga Kolinska

Enzo Smrekar, glavni direktor podjetja Atlantic Droga Kolinska, podpredsednik za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo v Atlantic Grupi, odgovarja na vprašanja o prehranski in energetski draginji, inflaciji, izvozu, dodani vrednosti, zaposlenih, trajnosti, vodenju in avtentičnosti, o nekaj idejah iz koalicijske pogodbe in o športu (je tudi predsednik Smučarske zveze). O sebi pove, da je jutranji človek, zadostuje mu štiri do pet ur spanja, ob sedmih je na delovnem mestu, vendar nima rutinskega urnika. Ves čas je v življenjskem ritmu in miselnem toku, ki prepleta intenzivno poklicno in aktivno zasebno življenje. Zdajšnje poslovne pogoje v prehrambni panogi opiše kot popolno nevihto in pove, kako podjetje krmari skozi težke čase.

Evolucija užitka S punco se veliko pogovarjava, zato je seks boljši

V tretji sezoni podkasta posebna raziskovalca Eva in Luka raziskujeta spolne, seksualne in reproduktivne pravice žensk

Umetnost možnega Odkrito o politiki in medijih – Silvester Šurla

Dobili smo novo vlado, njene prve poteze pa so zamenjave kadrov. To je pričakovano in transparentno, pravi gost nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega odgovorni urednik tednika Reporter Silvester Šurla. Ivan Simič in Franci Matoz sta to razumela, Milan Krek pa ne, še dodaja. A do katere ravni naj sežejo politične menjave, da državna uprava še lahko strokovno deluje? Na to vprašanje politika nima odgovora. Silvester Šurla, ki je pred kratkim napisal knjigo Ozadje Reporterja in Maga, tudi natančno opiše, kako je nastal medijski imperij stranke SDS in s kakšnim namenom. Od blizu je spremljal, kako se je radikalizirala stranka, ki obvladuje desni politični prostor. Na tem političnem polu ostaja prostor za urbano konservativno stranko, neke vrste Državljansko listo 2.0. Kdaj bo nastala in kdo jo bo vodil, še ni znano, verjetno pa ni dvoma, da se bo to slej ko prej zgodilo.

Na pravi strani Pravica do splava v ZDA in EU

Potem, ko je pred dnevi ameriška zvezna država Oklahoma, v celoti in brez izjem, prepovedala pravico do splava ter s tem postala država z najbolj restriktivno politiko v zvezi z reproduktivnimi pravicami žensk v razvitem svetu, ji bodo, po oceni poznavalcev tamkajšnjih razmer, najbrž zelo kmalu sledile še druge zvezne države. Trend, ki se izkazuje v ZDA je seveda zaskrbljujoč, saj se dogajanje v ZDA praviloma prenese tudi v EU, vendar velja poudariti, da imamo v osrčju Evrope že zdaj vsaj dve državi, ki eklatantno kršita pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu. O pravici do splava v ZDA in v EU, sta tokrat spregovorila dopisnik iz ZDA Andrej Stopar in dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Podkast o pravicah žensk pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer.

Umetnost možnega Prva preigravanja in prepovedani položaji – Suzana Kos in Gregor Drnovšek

Dve tretjini v sicer za Slovenijo značilnem dolgotrajnem procesu oblikovanja vlade sta že končani. Dobili smo nov parlament in mandatarja, čez dober teden zelo verjetno tudi vlado. In videli smo tudi že prve politične praske – ne v novi vladni koaliciji, ampak v opoziciji. Stranki SDS in NSI sta najprej napadli Golobov šprint skozi parlamentarne procedure s paketom zakonskih predlogov. Po tem pa je NSi v minulih dneh nepričakovano prehitela SDS po levi pri sestavljanju parlamentarnih odborov. Najina gosta, novinarja in komentatorja Dela in Tv Slovenija, Suzana Kos in Gregor Drnovšek, sta vse to spremljala iz prve vrste. Suzana v novi epizodi podkasta pove, kaj pomeni Gallupov test in zakaj so nekateri ljudje modre, drugi pa kakšne drugačne barve. Gregor pa opiše prva preigravanja in nekaj ofsajdov v novi politični igri. Kot se za politični podkast spodobi, pokomentiramo tudi zaključek fuzbalskega prvenstva. Ker o sta politika in nogomet edini disciplini, v katerih smo vsi predsedniki in selektorji. Na poslušanje!

ApolloLajka Človek v vesolju

Kaj človeka čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavić.

Srce bije za posel Aleksander Mervar, ELES

ELES je v lasti države. Prenosni operater skrbi, da električna energija od proizvajalcev pride do porabnikov, vpet je v omrežja sosednjih držav in evropski energetski sistem. Od leta 2013 je na njegovem čelu Aleksander Mervar, ki pojasnjuje, zakaj bomo šele po počitnicah deležni visokih zneskov na položnicah: »Če ste imeli danes mesečno 100 evrov položnice za elektriko, boste imeli po mojih izračunih 2023 nekje 350-400 evrov.« Pove tudi, zakaj so cene nevzdržne in kako se bodo po njegovem umirile, nikdar pa ne več na ravneh, ki smo jih bili vajeni še pred letom dni.

Evolucija užitka Nosečnost je cela znanost

"Živijo, sem Živa, stara sem 29 let. Delam v arhitekturnem biroju. Nismo največji, smo pa kar znani, veliko nagrad smo dobili, tudi na razpisih zmagujemo. Sem najmlajša, pri njih delam že 6 let, takoj po faksu so me vzeli. Sej mi je ok, sam res veliko delam. In ker sem trenutno noseča, mi ni najlažje. Čez en mesec imam rok in mi je že precej neudobno. S kolesom se ne vozim več, tko da hodim peš. Počasi. Zadnjič so mi trobili na prehodu za pešce, k sm šla tok počas. In pol sem se obrnla, pokazala na svoj trebuh in fakiča. Pizda, ne gre, ne morm hitreje. Fak, kr trije bomo! Jst bom rodila otroka in potem ga bova mela. Tko, kr odnesla ga bova domov iz porodnišnice. In bo najin. Celo življenje sem se mogla učit in delat izpite in pisat teste in dokazovat, da zmorem in sem sposobna in imam znanje. Ampak otroka pa lahko kr maš. Tko, noben ne preveri, če ga boš znal vzgajat. Men je to čist noro!"

Umetnost možnega Preludij za politično sredino – Metka Majer in Uroš Esih

Robert Golob je v otroštvu menda rad igral šah. Prav zdaj igra simultanko – na eni šahovnici sta obe prihodnji koalicijski partnerici, SD in Levica, na drugi dve stranki koalicije KUL, ki sta ostali pred parlamentarnimi vrati, LMŠ in SAB. Obe igri sta povezani – če bosta v vladi ministra tudi Bratuškova in Šarec, bo Golobu uspelo združiti stranke politične sredine, ki je od razpada LDS, skoraj dve desetletji, razbita med številne politične igralce. Tako se je prvotna zamisel o vitki vladi spremenila v predlog ekipe, v kateri bo verjetno celo več ministrov kot v prejšnji vladi, pravi novinarka POP TV Metka Majer. Gibanje Svoboda je dobilo toliko sedežev v parlamentu, da bo dobesedno posrkalo tudi vse strokovne sodelavce, opozarja Uroš Esih, komentator časopisa Delo. To pa pomeni neke vrste zlitje, ki se bo morda zelo kmalu končalo z združitvenim kongresom. Kajti lokalne volitve so blizu. Oba tokratna gosta podkasta Umetnost možnega te dni delata več kot običajno – sestavljanje koalicije so neke vrste olimpijske igre notranjepolitičnih novinarjev. Kljub temu nista zamudila Studio 9.maj in Marcela Štefančiča v Mladinskem gledališču. In imata tudi o ukinitvi Studia City zelo jasno stališče.

Iz glasbenega uredništva

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Koncert okteta Suha

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Etnofonija Oysterband: Read The Sky

Oysterband: Read The Sky. Vitalna in sveža izdaja družbeno osveščenega folkrocka, ki beži iz časovno zamejenih kategorij.

Sobotni glasbeni večer Sobotni glasbeni večer

V Sobotnem glasbenem večeru na Prvem, ki ga ureja Jane Weber, na praznični večer, predvajamo koncert slovenske skupine Mala Mestna Muzika, ki jo vodi skladatelj in pianist Rudi Pančur. Lahko ste ga slišali v petkovi rubriki Iz glasbenega uredništva na Prvem. Koncert smo posneli 29. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru festivala Druga Godba, ki mu letos na Prvem posvečamo večjo pozornost. Mala mestna muzika nas popelje na glasbeni sprehod po obrobju Slovenije, kot ga še nismo poznali. Lep repertoar sestavljajo uglasbljene pesmi Žalostinke po razkriško Vlada Žabota, seveda v razkriškem narečju. Uigran manjši orkester, na čelu katerega sta pevca Brina Vogelnik in Metod Banko, pretkano povezuje besedila z novo glasbo, ki deluje lirično, baladno, na trenutke mogoče nekoliko groteskno in predvsem nostalgično. Ploščo Male Mestne Muzike lahko nedvomno štejemo med boljše slovenske glasbene stvaritve zadnjih nekaj let. Na koncertu smo slišali tudi nekaj še neizdanih skladb.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

Jutri bo na gradu Vurberk jubilejni 30. Festival narodno-zabavne glasbe, tokrat vam za pokušino v posluh ponujamo posnetek oddaje, v kateri smo leta 2017 predstavili skladbe s takratnega 26-ega festivala in v kateri je svoj pogled na festival predstavil dolgoletni vodja prireditve gospod Janez Toplak. Skladbe z letošnjega festivala pa vam bomo predstavili v eni prihodnjih oddaj. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Marino Kranjac, istrijanska duša

Za majhnimi očmi umirjenega obraza je skromen človek, ki dela dolgoročne načrte in počasi melje svoj vsakdan. Razmišljujoč in pristen. Nocoj je v naši sredi prejemnik Maroltove plakete, najvišjega priznanja za področje folklorne dejavnosti za leto 2021 – Marino Kranjac. Obiskali smo ga na njegovem domu med vinogradi nad Koprom, a sebe nima za Primorca. Marino Kranjac je svojo življenjsko pot je posvetil slovenski ljudski glasbi, specializiral se je za istrsko ljudsko glasbo, saj ga z njo povezuje okolje, v katerem živi in deluje. Marino velja za odličnega interpreta, glasbenika in umetniškega vodjo, avtorja glasbenih priredb, je soustanovitelj številnih prepoznavnih glasbenih skupin – Istranova, Pišćaci, Tolovaj Mataj, Marušić Istrio, Zingelci, Vruja, Adriavox, Cappella Justinopolitana, zaradi katerih je istrska ljudska glasba presegla meje arhivskega gradiva in zaživela v novih podobah, v zvoku, ki združuje pokrajinsko specifiko s sodobnimi glasbenimi pristopi in hkrati s starimi, npr. srednjeveškimi praksami ki so omogočili, da so te glasbene priredbe doživele širšo prepoznavnost in priljubljenost med ljudmi. V oddaji ga bomo pobliže spoznali, o njem pa bodo spregovorili tudi dr. Mojca Kovačič, mag. Simona Moličnik in g. Janez Jocif. Ob vsem tem bomo poslušali posnetke Marinove glasbene zakladnice - Istranova, Vruja, Cappella Justinopolitana, Zingelci iz Kopra, ...

Etnofonija Brencl Banda: Čarovniški lov

Brencl Banda: Čarovniški lov. Brencl Banda od albuma do albuma avtorsko in glasbeniško dozoreva v vedno prepričljivejši in privlačnejši odziv na sodobni fuzijski folk z različnih koncev Evrope.

Sobotni glasbeni večer Sobotni glasbeni večer

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Pesem v žepu Noreia, Jani Kovačič, Laura Krajnc: Kilt Roberta Burnsa

Najpopularnejši škotski pesnik Robert Burns je v svojem dokaj kratkem, a burnem življenju napisal precej pesmi, v katere je ujel duh svojega časa. Hitro so ponarodele in segle preko prostorskih in časovnih meja, nedavno pa so oživele tudi v slovenščini, in sicer kot »Kilt Roberta Burnsa«. V tem projektu so združili moči člani zasedbe Noreia, ki sta se jim pridružila kantavtor Jani Kovačič in pevka ter violinistka iz zasedbe Zajtrk Laura Krajnc. V središče svojega programa so postavili Burnsovo kantato »Veseli berači« iz leta 1785, dodali pa so ji še nekaj drugih ponarodelih Burnsovih pesmi. Koncertni album »Kilt Roberta Burnsa« nam v Pesmi v žepu predstavlja Anej Ivanuša, eden od članov zasedbe Noreia.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

Kot že naslov pove, tokratno oddajo posvečamo dvema slavljencema, ki sta v začetku meseca junija praznovala rojstni dan. Prvi je basist in vodja Alpskega kvinteta, 9. junija je dopolnil 75 let, drugi, Jure Valjavec, pa 10. junija 56 let, sicer pa je klarinetist, član ansambla Gašperji, producent in še kaj bi se našlo. .. Na koncu oddaje pa vse dobro želimo tudi Otu Pestnerju, ki trenutno okreva po srčnem infarktu. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi France Marolt - Poklon, 2. del

Bili smo na 74. letni produkciji najbolj znanega folklornega ansambla v državi, Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, z naslovom France Marolt – Poklon. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma smo si jo lahko ogledali v nedeljo, 15. maja 2022. Več kot 50 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v plesni predstavi, ki je bila tokrat posvečena ustanovitelju Francetu Maroltu. Naj spomnimo: prejšnji torek smo poslušali prvi del koncerta, Uverturo, Ziljske svatbene plese in skladbo Lipa zelenela je v izvedbi Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča, Ovo selo zdravo i veselo in Plese ljubljanskega predmestja. Plesna predstava 'Poklon' je v 10 točkah prikazala začetek, razvoj in koreografske novosti Luke Kropivnika, dr. Tomaža Simetingerja in Mirka Ramovša. Predstavo povezujejo kratki izseki iz pogovorov z nekdanji člani skupine in raziskovalci dela in življenja Franceta Marolta. Pogovor z umetniškim vodjem, Luko Kropivnikom, ki bo opisal dogajanje na odru, bo vodila Nika Rožanc.

Prva vrsta Povzetek 5. sezone

V peti sezoni oddaje je živo nastopilo 48 različnih zasedb. Tokrat se bomo spomnili nekaterih najbolj zanimivih nastopov.

Etnofonija Brina: To je to

Brina: To je to. Četrti studijski album cenjene slovenske sodobne etnofuzijske skupine.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt