Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Prvaki tedna Barbara Cerar: Čustvena inteligenca je tisto, kar me najbolj pritegne pri sočloveku

Predstava v Mladinskem gledališču ji je kot majhni punčki spremenila življenje, čeprav bi si starši bolj želeli, da bi se v domači delavnici oprijela mizarske obrti. Od Šentjakobskega gledališča prek Celja in Trsta je napela svoj gledališki karierni lok. Zdaj je že dve desetletji članica igralskega ansambla v ljubljanski SNG Drami. Na vrhuncu izjemne gledališke kariere se je odločila svoj ustvarjalno kreativni potencial udejaniti tudi med knjižnimi platnicami. Nedavno je na slovenski knjižni trg vstopila z literarnim prvencem z naslovom Pretežno jasno. Kljub številnim nagradam, ki jih je doslej prejela za svoje ustvarjalne dosežke, pravi, da je čez dva dni vsak uspeh samo spomin. Sebe opiše kot optimističnega cinika. Čeprav rada igra in se dobro znajde v vlogah hudobcev, ima raje družbo kamel kot morskih psov. V jutru, po »ta veselem dnevu kulture«, je bila gostja oddaje Prvaki tedna prvakinja ljubljanske Drame in pisateljica Barbara Cerar.

Aktualna tema Poti do koroških planinskih koč so spet prevozne, planinci pa se niso vrnili

Koroško je izmed vseh slovenskih regij poletna ujma najbolj prizadela. Življenje se sicer vrača v ustaljene tirnice, vendar je od stanja, kakršno je bilo pred naravno nesrečo, še vedno daleč. To močno občutijo tudi oskrbnice in oskrbniki gorskih koč, ki so morali s pomočjo pristojnih organov, predvsem pa s svojim delom odpraviti nastalo škodo, da so koče sploh lahko začele delovati. A tukaj se je zataknilo – koče so znova odprte, dostop do njih je zdaj mogoč, obiskovalcev pa ni. Stanje je tako slabo, da poročajo o kar 80% upadu dohodka v nekaterih kočah, ki so zato posledično na pragu zapiranja. Na telefonski zvezi s studiem Prvega je bil Vlado Ovnič, član nadzornega odbora PD Mežica, ki je lastnik dveh znamenitih koč – doma na Peci in koče na Grohotu pod Raduho.

Med štirimi stenami Tekmovala do izgorelosti, da bi dokazala, da je vredna ljubezni.

»Danes vem, da sem v resnici ves čas tekmovala sama s seboj, da bi sebi in drugim lahko dokazala, da sem vredna ljubezni in spoštovanja,« je v svoji knjigi, Izstopi iz izgorelosti in zaživi sebe, zapisala Romana Čolić, ki se je v zgodnji mladosti srečala z izgorelostjo v vrhunskem športu in se potem izobrazila na področju zakonske in družinske psihoterapije, da lahko zdaj pomaga mladim športnikom. Romana Čolić bo gostja Cirile Štuber v oddaji Med štirimi stenami.

Sledi časa Ljubljansko obzidje

Ljubljana je imela vsaj tri obzidja; prvi tak objekt, ki je varoval tudi prvo znano naselbino, je bil na grajskem griču. Glede na doslej odkrite arheološke ostanke naj bi šlo za utrjeno gradišče na vzpetini s precej dobro možnostjo obrambe z nasipi in lesenimi palisadami. Drugo pomembno obzidje je bilo postavljeno ob graditvi antične Emone, ki je bila skrbno načrtovano mesto, urejeno po pravilih rimskih merilcev in gradbincev. Emona je imela obzidje z dvojnimi obrambnimi jarki, zanimivo pa je, da so del tega vzhodnega obzidja v današnji Vegovi ulici uporabili tudi v srednjem veku. In srednjeveško obzidje Ljubljane bomo odkrivali v oddaji Sledi časa. Njen avtor je Milan Trobič.

Aktualna tema Zbirka knjig v lahkem branju o življenju Franceta Prešerna

Ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture, na rojstni dan najpomembnejšega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ter ob svetnem dnevu invalidov in ljudi s posebnimi potrebami, so pri Zvezi Sožitje izdali prav posebno zbirko knjig v lahkem branju, posvečeno življenju in delu največjega slovenskega pesnika. Zbirka knjig bralcu omogoča enostaven in dostopen vpogled v bogato življenje Franceta Prešerna ter njegovo izjemno literarno dediščino. Predstavila jo je Vlasta Stupar iz Zveze Sožitje.

Nočni obisk Maša Golob

Maša Golob je violinistka, ki se širši javnosti namesto s klasično violino predstavlja z električno. Nad tem instrumentom se je navdušila, ko se je po letih študija v Berlinu vrnila v Slovenijo, kjer se je, z naglo naraščajočim številom koncertov, hitro začela uveljavljati kot ena najodmevnejših električnih violinistk pri nas. O tem, kako se je spopadla s tremo in anksioznostjo pred nastopi, pa tudi o tem, kako pomembno je, da v življenju sledimo svojim sanjam in nad njimi ne obupamo, je spregovorila v Nočnem obisku.

Jutro na Prvem

Svetovalni servis Pasti spletnega nakupovanja in potrošniške pravice

Črni petek, spletni ponedeljek, Miklavževi popusti – v zadnjih tednih so nas vse te spodbude vabile k spletnemu nakupovanju z vsaj na videz ugodnimi popusti. A ne gre vedno vse po pričakovanjih, zato se o pasteh spletnega nakupovanja in potrošniških pravicah pogovarjamo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Kaj morate preveriti, preden v spletni obrazec vnesete številko bančne kartice, kaj storiti, če naročeni izdelek ni enak prejetemu ali pa še slabše – če ga kljub plačilu sploh niste prejeli? Na vprašanja bosta odgovarjala Jasmina Mesič iz Si-Certa in vodja Evropskega potrošniškega centra Romana Javornik. Vabljeni k sodelovanju!

Prvaki tedna Barbara Cerar: Čustvena inteligenca je tisto, kar me najbolj pritegne pri sočloveku

Predstava v Mladinskem gledališču ji je kot majhni punčki spremenila življenje, čeprav bi si starši bolj želeli, da bi se v domači delavnici oprijela mizarske obrti. Od Šentjakobskega gledališča prek Celja in Trsta je napela svoj gledališki karierni lok. Zdaj je že dve desetletji članica igralskega ansambla v ljubljanski SNG Drami. Na vrhuncu izjemne gledališke kariere se je odločila svoj ustvarjalno kreativni potencial udejaniti tudi med knjižnimi platnicami. Nedavno je na slovenski knjižni trg vstopila z literarnim prvencem z naslovom Pretežno jasno. Kljub številnim nagradam, ki jih je doslej prejela za svoje ustvarjalne dosežke, pravi, da je čez dva dni vsak uspeh samo spomin. Sebe opiše kot optimističnega cinika. Čeprav rada igra in se dobro znajde v vlogah hudobcev, ima raje družbo kamel kot morskih psov. V jutru, po »ta veselem dnevu kulture«, je bila gostja oddaje Prvaki tedna prvakinja ljubljanske Drame in pisateljica Barbara Cerar.

Klicna koda Rdeči vragi, prvi sneg in volkovi

Rdeči vragi, kot imenujejo belgijsko nogometno reprezentanco, so zadovoljni z žrebom skupin za evropsko nogometni prvenstvo. Minuli konec tedna smo tako v Sloveniji kot v Belgiji dobili prvi sneg v tej zimi, belgijska smučišča začenjajo z obratovanjem s cenami vozovnic od 15 do 20 evrov. Podnebna konferenca COP28 poteka te dni v Dubaju, odzivi na dosežke pogajalcev so različni, v Bruslju je bil kot mrazu in snegu dobro obiskan podnebni protest. V Klicni kodi smo izvedeli tudi, kakšna bo usoda volkov, ki prebivajo na ozemljih pod zastavo Evropske unije.

7. stran Giovannino Guareschi: Don Camillo in Peppone

Situacijska komedija s kombinacijo izvrstnega stila pisanja in robatostjo nasprotujočih si glavnih junakov: karizmatičnega desničarja na eni in komunističnega župana na drugi strani. Kraj in čas: Padska nižina v sredini prejšnjega stoletja. V 7. Strani tokrat spomnimo na knjigo oziroma zbirko knjig, katere zgodbo morda poznate iz znanih črno-belih filmov. Sogovornik: Damjan Šeruga iz Novega mesta .

naPOTki Grad Strmol

Strmol na Gorenjskem, slikovito postavljen na majhni vzpetini na vznožju strmega Dvorjanskega hriba med vasmi Češnjevek, Grad in Dvorje, je eden redkih gradov na Kranjskem, ki je ves čas ohranil slovensko ime. V 13. stoletju so se tu naselili vitezi Strmolski, po katerih je utrdba tudi dobila ime, ob koncu 14. stoletja pa so ti zanimivo ime svojega gradu ponesli tudi na sosednjo Štajersko, kjer danes najdemo Strmol pri Rogatcu. A mi smo se kot rečeno odpravili tokrat kar na Gorenjsko na ogled gradu, ki je eden redkih, ki so nepoškodovani in brez posebnega pretresa preživeli drugo svetovno vojno in leta po njej, morda še posebej zato, ker se je tako lepo vpel v okolico in postal njena nepogrešljiva sestavina. Tja se je odpravila Tadeja Bizilj.

KiKs Naslavljanje nebinarnih oseb

Jezik ni nekaj statičnega in je zaradi družbenih sprememb in tehnološkega razvoja vseskozi podvržen razvoju. Spol je, ko govorimo ali pišemo, prisoten na več ravneh, in sicer kot slovnični spol, skozi besede, ki predstavljajo tudi spol in družbeno dogovorjene pomene, ki jih imajo nekatere besede. V današnji Kratki informativni koristni slovenščini si bomo zastavili vprašanje, kako povedati kaj, kar ne bo razumljeno kot binarno? Kako spoštljivo in vključujoče naslavljati nebinarne osebe?

Dobro jutro, otroci Kaj najmlajši vedo o Francetu Prešernu?

3. decembra praznujemo Ta veseli dan kulture, ko številne kulturne ustanove pripravljajo zanimiv in brezplačen program. Prvič smo obletnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna obeležili leta 2000, nas pa zanima kako dobro pa najmlajši iz Celja poznajo Franceta Prešerna?

Lokalni junak Dunja Bezjak

Tokratna lokalna junakinja spominja na ljudi o katerih dandanes le še beremo v literaturi iz davno minulih dni. Je mecenka, podpornica umetnosti s katero povezuje ljudi. Nekoč je tudi pesnila in obožuje poezijo Karla Destovnika Kajuha. Ob njegovem letu je Mariboru podarila dva pesnikova kipa, ki sta delo akademskega kiparja Marijana Mirta.

Svetovalni servis Popravilo malih gospodinjskih aparatov

Se vam ob okvari malih gospodinjskih aparatov bolj izplača kupiti novega ali poiskati servis za starega? Kaj moramo vedeti oziroma znati, če se popravila lotimo sami? Kaj moramo ob napakah na novih aparatih vedeti o zakonodaji? Vse to in še več v Svetovalnem servisu z gostoma Nastjo Šubic iz družbe ZEOS in elektromehanikom Sinišem Vasiljevićem. Vaša vprašanja pričakujemo na telefonski številki 01/472 22 22, po elektronski pošti ali prek posebnega obrazca na naši spletni strani.

Radiosfera Iz Radiosfere - Vlado Kreslin - Čakaj, sin moj

Izbrana skladba: Vlado Kreslin - Čakaj, sin moj Glasbeni predlogi so bili: Whitney Houston - I Will Always Love You Tamara Kezz - Mostar Vlado Kreslin - Čakaj, sin moj

Jutranja vremenska fronta Kaj pada z neba, ko sneži?

Leta 1611 je Johannes Kepler objavil kratek spis O šesterokotni snežinki, ki ga danes poznamo kot prvo znanstveno delo povezano s snežnimi kristali. Da so torej vse snežinke šesterokotne, vemo že nekaj stoletij, v tokratni Jutranji vremenski fronti pa smo se spraševali, kakšni morajo biti pogoji za njihov nastanek. Na to in druga vprašanja, povezana s skupki oziroma gmotami ledenih kristalov, tokrat odgovarja Matija Klančar z ARSO.

Intelekta

Intelekta

874 epizod

Kavkaški sod smodnika

55 min

ChatGPT je star eno leto. Kje smo in kam gremo?

47 min

Digitalno suverenost si bo treba priboriti

43 min

Gentrifikacija pred našim pragom

49 min

Protestantska etika, kapitalizem in moderni človek

49 min

O položaju žensk v znanosti oziroma o tem, zakaj zveze in poznanstva obvladujejo tudi slovenski akademski prostor

48 min

Informativne vsebine

Aktualna tema Poti do koroških planinskih koč so spet prevozne, planinci pa se niso vrnili

Koroško je izmed vseh slovenskih regij poletna ujma najbolj prizadela. Življenje se sicer vrača v ustaljene tirnice, vendar je od stanja, kakršno je bilo pred naravno nesrečo, še vedno daleč. To močno občutijo tudi oskrbnice in oskrbniki gorskih koč, ki so morali s pomočjo pristojnih organov, predvsem pa s svojim delom odpraviti nastalo škodo, da so koče sploh lahko začele delovati. A tukaj se je zataknilo – koče so znova odprte, dostop do njih je zdaj mogoč, obiskovalcev pa ni. Stanje je tako slabo, da poročajo o kar 80% upadu dohodka v nekaterih kočah, ki so zato posledično na pragu zapiranja. Na telefonski zvezi s studiem Prvega je bil Vlado Ovnič, član nadzornega odbora PD Mežica, ki je lastnik dveh znamenitih koč – doma na Peci in koče na Grohotu pod Raduho.

Jutranja kronika Pogajanja o plačah v javnem sektorju se bodo nadaljevala po skoraj dveh mesecih zastoja

Po skoraj dveh mesecih zastoja se bodo vendarle nadaljevala pogajanja o plačah v javnem sektorju. Na vladni strani jih bo v vlogi začasnega vodje resorja usmerjal finančni minister Klemen Boštjančič. Ta teden bomo po pričakovanjih dobili dva nova ministra; sindikati upajo na dobro sodelovanje s tistim za javno upravo Francem Propsom. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izraelska vojska je potrdila širitev kopenskih operacij v Gazi na jug enklave - O razmerah na mejah Poljske in Slovaške z Ukrajino, kjer je obtičalo več tisoč tovornjakov, bodo govorili evropski ministri za promet - Na podnebni konferenci v Dubaju dve od treh največjih onesnaževalk nista podpisali ključne zaveze za zaustavitev segrevanja ozračja pri stopinji in pol

Jutranja kronika Nadaljevanje plačnih pogajanj za javni sektor

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja bodo danes nadaljevali pogajanja o prenovi plačnega sistema in o odpravi plačnih nesorazmerij. Sindikati, ki med drugim zahtevajo uskladitev plač z inflacijo, želijo, da bi se pogajanjem čim prej pridružil tudi prihodnji minister - zdaj še kandidat za vodenje resorja javne uprave - Franc Props. V Prvi jutranji kroniki tudi: - Izraelske sile stopnjujejo napade po vsej Gazi - Mednarodno sodelovanje mladih s podeželja - Nogometaši Maribora doma premagali Olimpijo

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Več sto ubitih Palestincev v zadnjem dnevu izraelskih napadov

Izraelska vojska nadaljuje silovite napade po vsej Gazi, ki za sabo puščajo uničenje. Samo v zadnjem dnevu poročajo o več sto smrtnih žrtvah, iz palestinske civilne zaščite poročajo o številnih ujetih pod ruševinami, bolnišnice pa so zaradi velikega števila ranjenih preobremenjene. Druge teme: - Na dnevnem redu jutrišnjih pogajanj med predstavniki vlade in javnega sektorja tudi usklajevanje plač z inflacijo - Ob svetovnem dnevu invalidov pozivi vladi k povečanju dialoga - Nogometaši Maribora s 3:1 dobili današnji derbi proti Olimpiji

Aktualna tema "Študentom s posebnimi potrebami bi bilo potrebno nuditi več psihosocialne pomoči"

3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Letos smo pod drobnogled vzeli študente s posebnimi potrebami in njihovo doživljanje študentskih let. S kakšnimi izzivi se ti študenti soočajo? Miha Kosi je strokovni sodelavec Društva študentov invalidov Slovenije, dela na področju svetovanja in informiranja študentov s posebnimi potrebami. Tudi sam je slaboviden in je bil pred nekaj leti študent-invalid. Ajda je študentka Politologije na 2. stopnji Fakultete za družbene vede. Pravi, da se je za študij Politologije odločila, ko se je udeležila prvih protestov za podnebno pravičnost. Je pa prvi predpogoj, da se je za ta študij odločila, to, da je fakulteta fizično dostopna.

Aktualna tema Zbirka knjig v lahkem branju o življenju Franceta Prešerna

Ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture, na rojstni dan najpomembnejšega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ter ob svetnem dnevu invalidov in ljudi s posebnimi potrebami, so pri Zvezi Sožitje izdali prav posebno zbirko knjig v lahkem branju, posvečeno življenju in delu največjega slovenskega pesnika. Zbirka knjig bralcu omogoča enostaven in dostopen vpogled v bogato življenje Franceta Prešerna ter njegovo izjemno literarno dediščino. Predstavila jo je Vlasta Stupar iz Zveze Sožitje.

Dogodki in odmevi Kultura nas v vseh pomenih bogati, na ta veseli dan kulture poudarila ministrica za kulturo Vrečko

Po celotni državi se danes odvija Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstni dan Franceta Prešerna. V čast največjega slovenskega pesnika je v številnih kulturnih ustanovah dan odprtih vrat, k njihovemu obisku pa je pozvala tudi kulturna ministrica Asta Vrečko. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska v Gazi v zadnjih 24-ih urah ubila več kot 700 ljudi. - Stroka opozarja na neusklajenost sprememb zakona o osnovni šoli z nacionalnim programom. - Kljub težki skupini na nogometnem euru v slovenski ekipi ni predaje.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Aktualna tema Dan invalidov v znamenju skrbi, kaj bo z osebno asistenco in dolgotrajno oskrbo

Mednarodni dan invalidov tokrat zaznamujejo neurejena sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence, skoraj 4 tisoč oseb z oviro, ki nimajo volilne pravice, premalo vključujoče šole in nedefiniran proces deinstitucionalizacije. V Sloveniji z invalidnostjo živi 170 tisoč ljudi, ki od vlade pričakujejo več dialoga, ki bi prinesel spremembe v smeri samostojnejšega življenja oseb z oviro. Foto: Pixabay

Jutranja kronika Slovenci na nogometnem Evropskem prvenstvu proti Danski, Srbiji in Angliji

Slovenski nogometaši se bodo na evrospkem prvenstvu, ki bo v Nemčiji prihodnje leto, pomerili z Dansko, Srbijo in Anglijo. Tekme bodo v Stuttgartu, Münchnu in Kölnu. V oddaji pa tudi o tem: - Izrael po propadu dogovora o prekinitvi ognja okrepil napade na jug Gaze - Zgolj zaveze o povečanju obnovljivih virov energije niso dovolj, poudarjajo okoljevarstveniki - Na Prešernov rojstni dan vrata kulturnih ustanov na široko odprta obiskovalcem

Podkasti

Umetnost možnega Platforma na vratih politične arene – Anže Božič (POP TV) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija)

Trije dogodki so zaokrožili politično dogajanje tega tedna. Anže Logar je naredil še en korak vstopu njegove platforme v politično areno. Golob je - medtem ko popolnjuje svojo ministrsko ekipo - skušal skleniti vsaj začasno premirje z gospodarstvom. Prva poslanka Gibanja Svoboda, Mojca Pašek Šetinc, je tudi uradno izstopila iz poslanske skupine največje vladne stranke. Anže Božič in Gregor Drnovšek sta novinarja POP TV in Televizije Slovenija, ki politično dogajanje spremljata čisto od blizu in o tem vsakodnevno tudi poročata. Premiki zadnjega tedna so pomembni, ne pomenijo pa, da se bo zelo hitro kaj spremenilo. Logar je še vedno zaščiten pred napadi medijskega (predvsem spletnega) stroja največje opozicijske stranke. Ni pa nujno, da bo vedno tako – sploh če bodo ankete pokazale, da bi platforma lahko ogrozila primat SDS na desni sredini. Odhod Mojce Pašek Šetinc ni spremenil razmerja sil v parlamentu, vladna koalicija ima, kljub bizarni epizodi s kozmičnim glasovanjem, še vedno trdno večino. Še največ neznank pošilja dogovor Goloba z gospodarstveniki. Se bodo afere torej za nekaj časa umirile? Ugibamo o skrivnostnih centrih moči, ki naj bi, po navedbah Pahorja in Cerarja, vplivali na dogajanje v državi. Nova vprašanja pa odpira tudi »sporazum« med SLS in Peterletom o uradnem prenosu uporabe imena Slovenski krščanski demokrati na prvega predsednika SKD …

Na pravi strani Enako plačilo za enako delo!

Prejšnji teden smo obeležili evropski dan enakega plačila. To je dan, ko ženske simbolno prenehamo prejemati plačilo za enako delo v primerjavi s svojimi moškimi kolegi, čeprav ga bomo opravljale do konca leta. Ženske v EU namreč v povprečju še vedno zaslužijo manj kot moški. Za Slovenijo pa že vrsto let velja napačno splošno prepričanje, da je plačna neenakost majhna, kar pa ne drži. V podkastu Na pravi strani je tokrat beseda tekla o tem, zakaj smo ženske za enako delo plačane manj.

Umetnost možnega Virtualna resničnost za telebane – Jernej Šmajdek, STA

Stampedo slabih novic za vlado Roberta Goloba se ne ustavi, afere še vedno prehitevajo ena drugo. A realno razmerje sil v parlamentu se ni spremenilo in dokler bo tako, so napovedi menjave premiera ali predčasne volitve, nerealne. Z najinim gostom, novinarjem STA Jernejem Šmajdkom analiziramo vzroke za ta strmi padec zaupanja v vlado; koliko je za to kriva sama ter koliko politični tekmeci in interesne skupine. Jernej oceni gospodarsko kondicijo Slovenije in pove, zakaj vsi po vrsti izgubljajo živce – od opozicije do gospodarskih interesnih skupin in celo predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Dotaknemo se še evropskih in ameriških volitev prihodnje leto, iščemo pa tudi ključno sporočilo izida argentinskih volitev, kjer je premočno zmagal Javier Milei, človek, ki se o svojih političnih odločitvah posvetuje s pokojnim psom, v svoji državi, ki jo pesti 140-odstotna inflacija, pa napoveduje ukinitev argentinske narodne banke ter zamenjavo nacionalne valute. Jernej ni pretiran optimist. Prevečkrat se zgodi, da zmaguje človeška neumnost.

Srce bije za posel Peter Čas, Steklarna Hrastnik

Gost 21. epizode Srce bije za posel je generalni direktor skupine Vaider, Peter Čas. Del omenjene skupine je tudi Steklarna Hrastnik. Tamkaj so se usmerili v izdelavo najvišje kakovost steklenic. So energetsko intenzivno podjetje – njihov letni račun za elektriko znaša 10 milijonov evrov. Zaradi ohlajanja gospodarstva bo letošnji dobiček enak lanskemu. Glede evidence delovnega časa direktor pravi, da se moramo vprašati kakšno družbo si želimo: družbo zaupanja ali družbo nadzora? Zanj je družba nadzora preživeta stvar.

ApolloLajka Vesoljska tekma med Sovjeti in Američani skozi oči komentatorja prenosa prvega pristanka na Luni Borisa Berganta

Tekme radi spremljamo, ker so napete, ker je zanje potrebno vse znanje in vrhunska pripravljenost in ker nikoli ne vemo, kako se bodo razpletle. To ne velja samo za šport, velja marsikje, tudi v vesolju. Stvari so postale v zadnjih letih precej bolj napete, ko so se v dogajanje visoko nad Zemljinem površju spet vrnilo tekmovanje, kdo se bo prej uspešno udomačil vsaj na Luni, če ne tudi na Marsu. Potek in razplet aktualne vesoljske tekme, naj bo med državami, kot sta zdaj predvsem ZDA in Kitajska, ali pa med podjetji, ki jih tudi ni malo, utegne pomembno določiti tudi geostrateško moč tu na Zemlji. Tako bi vsaj lahko sklepali na podlagi velikega zgodovinskega precedensa, vesoljske tekme izpred dobrega pol stoletja med ZDA in Sovjetsko zvezo. Zmago ZDA, pristanek Apolla 11 na Luni, je po ocenah spremljalo okoli 650 milijonov ljudi po vsem svetu. Tudi pri nas. Pristanek na Luni je takrat na TV Ljubljana v neposrednem prenosu komentiral Boris Bergant, dolgoletni televizijski novinar, urednik in sploh vsestranski RTV-jevec, tokratni gost Apollolajke.

Na pravi strani »Ženske v književnosti so bile namerno utišane, izbrisane in pozabljene«

V zadnjih sto petdesetih letih smo imeli izjemne pesnice in pisateljice, ki so ostale popolnoma zamolčane in pozabljene. Položaj žensk na področju književnosti pa se tudi v zadnjih nekaj letih ni kaj prida izboljšal; skoraj vse slovenske pisateljice in pesnice so izbrisali iz učnih načrtov, o nepriznavanju dela književnic pa priča tudi šokanten podatek, da je veliko Prešernovo nagrado za literaturo prejelo 67 moških in samo dve ženski. Na pravi strani tokrat o izbrisu slovenskih književnic iz učnih načrtov, o moški dominaciji znotraj literarnega kanona ter o dolgi zgodovini diskriminacije ustvarjalk na področju književnosti. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Slovenskega PEN-a Tanjo Tumo.

Umetnost možnega Ko govorijo številke … - Janja Božič Marolt, Mediana

Podpora vladi Roberta Goloba se je prepolovila. Proces je podoben tistemu v času Cerarjeve vlade – najprej izjemno visoka pričakovanja, nato strm padec, pravi gostja nove epizode direktorica Mediane Janja Božič Marolt. Še več, številke podpore Cerarjevi vladi in Gobovi vladi se po enem letu mandata obeh vlad skorajda ujemajo. Je torej država ujeta v predvidljive politične kroge, v katerih si sledita vlada SDS in neto nov obraz, ki prinese novo razočaranje? Prej gre za spiralo, ki se vrti navzdol, pravi Božič Maroltova. Podpora vladi je tesno vezana na njenega predsednika, podporniki Gibanja Svoboda pa so se preselili med neodločene, tiste, ki na volitve sploh ne bodo šli, pa tudi med podpornike Socialnih demokratov. Podpora SDS je stabilna in se ne premika ne navzgor ne navzdol. Levica še vedno drsi navzdol, podpora NSi ne raste. Se pa odpira široko polje za nove akterje. Bo to lahko Logarjeva Platforma? Bi se lahko k njim, če bi seveda šli na volitve, preselili tudi glasovi, ki so izvolili Gibanje Svoboda? Kaj pravijo številke pa v novi epizodi UM.

Na pravi strani "Temu pravite enakost?"

Če smo v prejšnji epizodi podkasta Na pravi strani govorile o pravici do splava, o pravici žensk do telesne avtonomije ter o tem zakaj je problematično, da določena gibanja javno pozivajo k ukinitvi pravic žensk in k uveljavljanju moške dominacije, smo v tokratni epizodi spregovorile o tem, kako je nasilje nad ženskami povezani s tovrstno patriarhalno miselnostjo. Avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer je pred mikrofon povabila Katjo Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.

Umetnost možnega Politični vrtiljak pogube – Polona Fijavž (TV Slovenija) in Uroš Esih (Delo)

Dogodki v slovenski politiki si sledijo z neverjetno naglico. Še preden se konča prva afera, se razkrije nova. Ministri padajo, iz Gibanja svoboda je neprostovoljno odšla tudi prva poslanka. Zaupanje javnosti v vlado je strmoglavilo. Kako si lahko razlagamo najnovejši politični vrtiljak dogodkov? S komentatorjem Dela Urošem Esihom ugotavljamo, da predčasne volitve v tem mandatu vendarle niso zelo verjetne. Tudi za ugibanja o konstruktivni nezaupnici je ta hip še prezgodaj. Dolgoletna dopisnica TV Slovenija iz Berlina Polona Fijavž, trenutno pa vršilka dolžnosti odgovorne urednice informativnega programa, pove razloge za proteste, ki jih je v Frankfurtu doživel filozof Slavoj Žižek. Pove tudi, kaj bi se v Nemčiji zgodilo s politikom, ki bi pozval državljane naj se legalno oborožijo. Govorimo še o tem, zakaj bodo migracije osrednja tema pred evropskimi volitvami in zakaj izid volitev na Poljskem še zdaleč ne pomeni konec gibanj in strank tako imenovane »neliberalne« demokracije. Na poslušanje!

ApolloLajka Divji šprint na oddaljeno stran Lune – kozmolog Anže Slosar, Brookhaven National Laboratory

LuSee-Night je projekt, katerega namen je na oddaljeni strani Lune postaviti radijski teleskop in z njim ujeti signal iz t. i. vesoljskega temnega veka. To je obdobje, ko je bilo vesolje še zelo mlado, a že dovolj hladno, da sta se snov in svetloba ločili, prve zvezde pa se še niso prižgale. A radijski valovi iz temnega veka so tako šibki, da so praktično neslišni. Oddaljena stran Lune lahko ponudi določeno zaščito pred hrupom z Zemlje, a je za kakršno koli tehnologijo izredno zahtevno okolje. 14 dni je tam namreč dan in 14 dni noč, ni atmosfere, temperatura pa niha od -170 C do 120 C. Da niti ne omenjamo težav, ki jih prinaša izredna odmaknjenost izbrane lokacije. Toda največja težava pionirskega eksperimenta je morda pomanjkanje časa, s katerim se soočajo znanstveniki in inženirji. LuSee-Night bo pristala na Luni januarja 2026. Tja jo bo dostavilo zasebno podjetje Firefly z misijo Blue Ghost 2. Prvi preizkus, ali je kos zahtevnemu manevru pristanka, to podjetje sicer šele čaka, toda potencialnih znanstvenih zamudnikov menda ne bodo čakali. Spremenjena strategija Nase, da vesoljske misije na Luno prepusti zasebnemu sektorju, naj bi prinesla nižje stroške. Ali se bo tudi obrestovala, pa je v tem trenutku še povsem odprto. O temnem veku, radijskem teleskopu, novih pogojih znanstvenega dela v spremenjenem kontekstu in številnih zakulisnih zgodbah intrigantnega in ambicioznega projekta, sva se Aljoša in Nina v Apollolajki pogovarjala z znanstvenim vodjo projekta, kozmologom Anžetom Slosarjem.

Na pravi strani "Shodi proti pravicam žensk so odraz nestrpnosti in nasilja«

Potem, ko je prejšnji teden v Ljubljani potekal Pohod za življenje, katerega udeleženci si prizadevajo za ukinitev pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, so se v organizaciji Katoliške mladine zgodile tudi prve javne množične molitve, ki se sicer odvijajo tudi na Hrvaškem. Na oba dogodka se je odzvala tako širša javnost kot tudi politični vrh. Več v tokratni epizodi podkasta Na pravi strani avtorica in voditeljica Tita Mayer z gostjami.

Iz glasbenega uredništva

Pop panorama Nedelja, 3. 12. 2023

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 3. 12. 2023

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, kubanske in portoriške glasbe ... Vodilo so zgodbe, dobre zamisli in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 3. 12. 2023

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Koncert: In memoriam Enzo Hrovatin

Radio Koper se ob prvi obletnici smrti spominja izjemnega primorskega avtorja številnih zimzelenih skladb. Na koncertu v spomin Enza Hrovatina, ki ga bomo na radiu v soboto, 2. decembra, ob 20-ih neposredno prenašali iz kulturnega doma v Izoli, bodo nastopali Drago Mislej - Mef, Rudi Bučar, Gregor Ravnik, Kompanija Izolana, Martina Feri, Manica Smrdelj, Stevo Vujić in Lean Kozlar Luigi. Enzo Hrovatin je bil pevec, kitarist in avtor skladb skupine Faraoni, ene najuspešejšnih skupin pri nas, ki je kar trikrat slavila na odru festivala Melodije morja in sonca. Prenos so pripravili na Radiu Koper.

Pesem v žepu Najlepši šansoni 2023, 2. del: ogledalo družbe

V Pesmi v žepu v dveh zaporednih oddajah predstavljamo deseterico izbranih šansonov, ki so se 28. oktobra predstavili na zaključni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023 in isti dan tudi izšli na istoimenski kompilaciji pri ZKP RTV Slovenija. V drugem delu so na vrsti skladbe, ki se obračajo k naši družbi in njenim problemom, pri tem pa včasih nastavijo ogledalo tudi nam poslušalcem. Šansone izvajajo Jure Ivanušič, Violoncelli Itineranti, Zajtrk, Primož Vidovič in Tomaž Hostnik.

Godbe z zgodbo Ditka Haberl

Oddajo posvečamo Ditki Haberl. Največje uspešnice je izvajala v zlatih letih slovenske popevke. Javnosti je najverjetneje najbolj znana s skladbo Samo nasmeh je bolj grenak, s katero je leta 1976 zmagala na Slovenski popevki. Že pred solo kariero pa je na odru Popevke stala z zasedbo Bele vrane. Po razpasu skupine so ustanovili skupino Pele in Kri. Obe zasedbi sta bili znani po večglasbem vokalnem prepevanju z instrumentalno podlago.

41 stopinj vročine Unexpected Reversal

V oddaji poslušamo skladbe Unexpected Reversal (Alex Sipiagin/Lojze Krajnčan) - solisti Alex Sipiagin, Lenart Krečič, Kristijan Krajnčan; Knightingale Cabaret (Zvjezdan Ružić/Aleš Avbelj) - solisti Zvjezdan Ružić, Lenart Krekčič, David Jarh; Sunflower Chant (Peter Herbolzheimer/Jože Privšek) - solist Jiggs Whigham ter Yarbird Suite (Charlie Parker/Jože Privšek) - solist Milan Ferlež.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Od ljudskega gledališča do uprizarjanja dediščine

"Najbolj me je vedno zanimalo, zakaj to počnejo. Zanimiv mi je bil ravno tak odgovor. Ko so mi rekli, 'ker je to naše'.” V oddaji se posvetimo večplastnemu in kompleksnemu vprašanju (sodobnega) ljudskega gledališča na Slovenskem. Bi pod to kategorijo uvrstili pustne obhode? Kaj pa Škofjeloški pasijon! "Zakaj pravzaprav sploh igra?" Natančnejše odgovore iščemo v pogovoru z etnologinjo in kulturno antropologinjo dr. Ano Vrtovec Beno, katere monografsko delo pod naslovom Od ljudskega gledališča do uprizarjanja dediščine je pred kratkim izdal Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.

Prva vrsta Tamara Kezz

V Prvi vrsti je nastopila DJ-ka, pevka in producentka Tamara Kezz, ki s svojim prepletanjem tradicionalne in elektronske glasbe že nekaj let navdušuje klubsko sceno.

Etnofonija Brìghde Chaimbeul: Carry Them With Us

Brìghde Chaimbeul: Carry Them With Us. V skladbah z albuma ni možno postavljati časovnih ločnic. Stara ljudska tradicija je tudi moderno izražanje novega tisočletja. In obratno. Novodobni minimalizem zveni arhaično, kot trden del tradicije. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2023/11/23/brighde-chaimbeul-carry-them-with-us/

Pop panorama Nedelja, 26. 11. 2023

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Orkester spet igra

Mrožek dobi očala. Pripovedujeta: Silva Čušin in Brane Grubar. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.

RIO radijska igra za otroke Nina Kokelj: V vesolju

Igra je namenjena hospitaliziranim otrokom, ki morajo opraviti magnetno resonanco. Ker je ta pregled ne le za najmlajše, temveč tudi za odrasle pogosto stresen in neprijeten, je namen igre na zabaven in sproščujoč način predstaviti postopek magnetne resonance, male pacientke in paciente pa opolnomočiti in jih podpreti pred preiskavo. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Goran Krmac Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovna svetovalka: dr. Ivana Kreft Hausmeister Mark – Mark Vidrih Kolar Lara – Luiza Rakovec Zdravnica – Ana Urbanc Tiger – Lotos Vincenc Šparovec Napovedovalec – Igor Velše Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih radia Slovenija septembra 2023. Igra je nastala v okviru projekta B-AIR, Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in ministrstvo za kulturo RS.

Lahko noč, otroci! Zvezda Danica

Kako je, če se princ zaljubi v zvezdo z neba? Pripoveduje: Karel Brišnik. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.

Hudo! Ta veseli dan kulture z učenci OŠ Vojke Šmuc Izola

Z učenci iz Izole bomo govorili o kulturi. V nedeljo namreč praznujemo Ta veseli dan kulture, zato smo na radijskih novinarskih delavnicah na OŠ Vojke Šmuc posneli veliko zanimivih sogovornikov – od članov banda Vesoljski bureki do številnih učencev, ki so dejavni na kulturnem področju. Šola se namreč ponaša z nazivom naj kulturna šola.

Kulturomat Knjigomat 3

V tretjem Knjigomatu bomo spoznali pasjo biografijo o kužku Švrku, se potopili med nove dogodivščine Pasjega moža, z miškami iskali ženina, spoznali globalno segrevanje in odšli v Medsvet.

Hudo športni Športni veslač Yari Korošec

Na Osnovni šoli Vojke Šmuc Izola je tudi kar nekaj zelo uspešnih mladih športnikov. Ker je morje na njihovem pragu, se nekateri izmed njih seveda ukvarjajo z vodnimi športi. Aleš se je pogovarjal s športnim veslačem, ki ga boste spoznali v tokratni rubriki Hudo športni.

Zakajček Za kaj sloni uporabljajo trobec?

Ste vedeli, da imajo sloni trobce in ne rilce? Trobec je pri prednikih slonov nastal kot združitev in podaljšanje zgornje ustnice ter nosu. Je večnamenski organ. Sloni skozi trobec dihajo, z njim si pomagajo pri vohanju, vanj zajamejo do 10 litrov vode in se škropijo, ali vodo nesejo v usta in tako pijejo. Z njim lahko primejo in prenašajo stvari, trobijo in se tako sporazumevajo, z njim se spopadajo ali medsebojno ljubkujejo.V trobcu slona je veliko število mišičnih vlaken potekajočih v različne smeri, zaradi česar je izredno gibljiv. V trobcu je več kot 40.000 mišic, kar je več kot v vsem našem telesu.

Radijski ringaraja Obisk otrok v studiu

Mesec december je tukaj - verjetno za marsikoga od vas eden najlepših in najboljših mesecev v letu … V mestih se prižgejo novoletne lučke, da je vse pravljično in čarobno … Otroci pišete pisma dobrim trem možem … Naši domovi zadišijo po cimetu, piškotih in ostalih dobrotah, vsa družina pa zbrana okrašuje svoje domove z venčki, smrekicami, snežinkami in še čim … Mesec december je prav poseben tudi za našo oddajo Radijski ringaraja – prvo soboto v mesecu zdaj že skoraj tradicionalno vsako leto v studio povabimo tudi naše najmlajše poslušalce. In tudi letos je tako – v studiu se nam bodo pridružili otroci, s katerii bomo klepetali, skupaj zapeli in zaigrali.

Dobro jutro, otroci Kaj najmlajši vedo o Francetu Prešernu?

3. decembra praznujemo Ta veseli dan kulture, ko številne kulturne ustanove pripravljajo zanimiv in brezplačen program. Prvič smo obletnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna obeležili leta 2000, nas pa zanima kako dobro pa najmlajši iz Celja poznajo Franceta Prešerna?

Lahko noč, otroci! Snežna vrana

Vrana sanjari, kako skupaj z otroki dela snežne angele. Pripoveduje: Damjana Černe. Napisal: Bruno Hächler. Prevedla: Mojca Mandeljc Pengov. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Lahko noč, otroci! Mihčeve lastovke

Sreča je tam doma, kjer lahko gnezdijo lastovke. Pripoveduje: Maja Končar. Napisala: Nada Arh. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Naše skupnosti

Slovencem po svetu "Pred božičem prekadijo hišo, da preženejo slabe sile"

Z začetkom decembra vstopamo v praznično vzdušje, ko se po vsej Sloveniji prižigajo praznične luči. Prihodnji teden bo otroke obiskal Miklavž, tradicijo miklavževanja pa ohranjajo tudi številni Slovenci, ki živijo v tujini. V Belgiji je slovenske otroke Miklavž že obiskal, in sicer sinoči v Bruslju – na čarobnem večeru, obarvanem tudi s humanitarno noto, se je zbralo 150 Slovencev iz vse Belgije. V oddaji gostimo tudi Evo Šprager, ki že 20 let živi v Bolgariji in razloži, kakšni so tam praznični običaji. 20-ega decembra recimo Bolgari prekadijo hišo, da odženejo slabe sile, kar je zanje nekakšen uvod v praznovanje božiča. Poklicali pa smo tudi na Nizozemsko, saj je tamkajšnja Slovenska folklorna skupina praznovala 70-letnico delovanja.

Naše poti Kako se soočimo z žalovanjem in izgubo?

V zadnji novembrski oddajo bomo govorili o žalovanju in izgubi. Proces žalovanja je boleč, vendar je sestavni del življenja, ki poteka skozi več faz in navadno vodi do sprejemanja izgube. V teku je mednarodni projekt osmih držav, ki bo med drugim naslovil fizično in dušeno zdravje pripadnikov romske skupnosti. Zasedba Romano Glauso predstavlja nov video izdelek za skladbo Šoha, ki ji bomo premierno tudi prisluhnili. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki prinaša rezultate nacionalne analize o ohranjanju romskega jezika.

Sotočja Središče je v obrobju

Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.

Slovencem po svetu V Sarajevu že sedmič Dnevi slovenskega filma

Najprej se odpravljamo v Nemčijo, naša gostja pa je Ljubljančanka Valentina Gregorčič, ki tam biva in dela že nekaj let, po študiju marketinga in trajnostnega poslovanja na ljubljanski ekonomski fakulteti jo je nadaljnja izobraževalna pot odpeljala v tujino. Ustavljamo se še v bosansko hercegovski prestolnici Sarajevo, kjer se bodo začeli Dnevi Slovenskega filma, podrobnosti o letošnjem programu te prireditve nam bo povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi Pavel Ocepek. Potujemo pa tudi k slovenskim rojakom v ameriški Ohio in se ustavljamo na tradicionalnem festivalu slovensko ameriške polke, ki se začenja v Clevelandu.

Sami naši Režiserki Aleta Rajič in Sara Ristić

Nocoj v oddaji Sami naši predstavljamo bosansko - hercegovski režiserki Aleto Rajič in Saro Ristić, ki sta nedavno gostovali v ljubljanski Slovenski kinoteki. Prisluhnite pogovoru s Petrom Štoko, avtorjem knjige Ilirska božanstva v Istri: Identiteta in kult. Z dr. Lano Zdravković in Katjo Utrešo pa bomo razkrili strategije in priporočila, s katerimi slovenski predstavniki vplivajo na oblikovanje politik integracije migrantov.

Sotočja Več svetlobe v naša življenja

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?

Naše poti Rome v Sloveniji obiskali tuji delegati in predstavniki različnih manjšin

Romski akademski klub je organiziral petdnevno srečanje ter obisk delegatov ter predstavnikov romske skupnosti na Slovaškem, predstavnic judovske manjšine in iraške skupnosti na Švedskem ter predstavnika srbske manjšine na Hrvaškem. Hiša vzhajajočega sonca iz Murske Sobote pa je v začetku novembra izvedla devetdnevno mladinsko izmenjavo z naslovom »Me Som Rom in Diversity«, ki je združila dvajset mladih iz več evropskih držav. Kočevje je obiskal še motivacijski govorec iz ZDA, Jabari Smith, ki je v sklopu štiritedenskega usposabljanja delal s strokovnimi delavci, ki se vsakodnevno ukvarjajo z romsko skupnostjo.

Slovencem po svetu "Slovenija niso le polka, kranjske klobase in slivovec"

Tokrat gostimo Matejo Borec Povirk, Štajerko, ki že 15 let živi v bližini Clevelanda v ameriški zvezni državi Ohio. Sprva je študirala navtiko, zdaj je zaposlena v logistiki. Med potomci Slovencev v Clevelandu si prizadeva širiti zavedanje o najpomembnejših slovenskih običajih, ki, kot pravi, niso le polka, kranjske klobase in slivovec. Prav ta teden so se sicer Slovenci v Clevelandu znova pridružili akciji tradicionalnega slovenskega zajtrka in ga razdeljevali ameriškim šolarjem. V Torontu v Kanadi je pred vrati zimski market, na katerem so na voljo slovenski izdelki, v Tuzli v Bosni in Hercegovini pa so imeli srečanje slovenskih pevskih zborov.

Sotočja dr. Bufon: 'Novi govorci so priložnost za razvoj narodne skupnosti'

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?

Naše poti Romski nogometni klubi na Goričkem opozarjajo na diskriminacijo v športu

Dodatna nenamenska sredstva za urejanje razmer v romskih naseljih občine porabljajo različno. Tokrat preverjamo, kako bo 365 tisoč evrov za več kot 1000 Romov porabila murskosoboška občina. Romska društva na Goričkem opozarjajo na diskriminacijo romskih nogometnih klubov pri vključevanju v lokalno nogometno ligo. Tetovaže so kot modna muha zelo priljubljene tudi v romski skupnosti, zato prinašamo odgovore na vprašanja, kdo in kdaj naj se za tetovažo odloči ter kako varna je tetovaža.

Slovencem po svetu Vesela martinovanja pripravljajo tudi v številnih slovenskih skupnostih po svetu

V oddaji gostimo novinarja in urednika slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo Mirka Vasleta iz Argentine, ki se te dni mudi v Sloveniji. Pozornost namenjamo 11. Dnevom slovenske kulture, ki jih pripravljajo Slovenci v Novem Sadu, ustavljamo se na 22. Srečanju učencev slovenskega dopolnilnega pouka v Bosni in Hercegovini, ki je v organizaciji slovenskega društva Triglav potekalo v Banja Luki, v oddaji pa nekaj prostora namenjamo tudi veselim martinovanjemu, ki jih pripravljajo v slovenskih skupnostih v tujini.

Studio ob 17.00

Studio ob 17.00

4453 epizod

Tedenski aktualni mozaik s Sandro Krišelj

47 min

RTV Slovenija v prihodnje brez regionalnih centrov?

42 min

Priprave na smučarsko sezono

52 min

Vrhunska znanost se pri nas v prvi vrsti dela na etični pogon

53 min

Katastrofa človečnosti v Gazi

54 min

Tedenski aktualni mozaik z Natašo Mulec

47 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Aktualna tema Poti do koroških planinskih koč so spet prevozne, planinci pa se niso vrnili

Koroško je izmed vseh slovenskih regij poletna ujma najbolj prizadela. Življenje se sicer vrača v ustaljene tirnice, vendar je od stanja, kakršno je bilo pred naravno nesrečo, še vedno daleč. To močno občutijo tudi oskrbnice in oskrbniki gorskih koč, ki so morali s pomočjo pristojnih organov, predvsem pa s svojim delom odpraviti nastalo škodo, da so koče sploh lahko začele delovati. A tukaj se je zataknilo – koče so znova odprte, dostop do njih je zdaj mogoč, obiskovalcev pa ni. Stanje je tako slabo, da poročajo o kar 80% upadu dohodka v nekaterih kočah, ki so zato posledično na pragu zapiranja. Na telefonski zvezi s studiem Prvega je bil Vlado Ovnič, član nadzornega odbora PD Mežica, ki je lastnik dveh znamenitih koč – doma na Peci in koče na Grohotu pod Raduho.

Med štirimi stenami Tekmovala do izgorelosti, da bi dokazala, da je vredna ljubezni.

»Danes vem, da sem v resnici ves čas tekmovala sama s seboj, da bi sebi in drugim lahko dokazala, da sem vredna ljubezni in spoštovanja,« je v svoji knjigi, Izstopi iz izgorelosti in zaživi sebe, zapisala Romana Čolić, ki se je v zgodnji mladosti srečala z izgorelostjo v vrhunskem športu in se potem izobrazila na področju zakonske in družinske psihoterapije, da lahko zdaj pomaga mladim športnikom. Romana Čolić bo gostja Cirile Štuber v oddaji Med štirimi stenami.

Svetovalni servis Pasti spletnega nakupovanja in potrošniške pravice

Črni petek, spletni ponedeljek, Miklavževi popusti – v zadnjih tednih so nas vse te spodbude vabile k spletnemu nakupovanju z vsaj na videz ugodnimi popusti. A ne gre vedno vse po pričakovanjih, zato se o pasteh spletnega nakupovanja in potrošniških pravicah pogovarjamo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Kaj morate preveriti, preden v spletni obrazec vnesete številko bančne kartice, kaj storiti, če naročeni izdelek ni enak prejetemu ali pa še slabše – če ga kljub plačilu sploh niste prejeli? Na vprašanja bosta odgovarjala Jasmina Mesič iz Si-Certa in vodja Evropskega potrošniškega centra Romana Javornik. Vabljeni k sodelovanju!

Prvaki tedna Barbara Cerar: Čustvena inteligenca je tisto, kar me najbolj pritegne pri sočloveku

Predstava v Mladinskem gledališču ji je kot majhni punčki spremenila življenje, čeprav bi si starši bolj želeli, da bi se v domači delavnici oprijela mizarske obrti. Od Šentjakobskega gledališča prek Celja in Trsta je napela svoj gledališki karierni lok. Zdaj je že dve desetletji članica igralskega ansambla v ljubljanski SNG Drami. Na vrhuncu izjemne gledališke kariere se je odločila svoj ustvarjalno kreativni potencial udejaniti tudi med knjižnimi platnicami. Nedavno je na slovenski knjižni trg vstopila z literarnim prvencem z naslovom Pretežno jasno. Kljub številnim nagradam, ki jih je doslej prejela za svoje ustvarjalne dosežke, pravi, da je čez dva dni vsak uspeh samo spomin. Sebe opiše kot optimističnega cinika. Čeprav rada igra in se dobro znajde v vlogah hudobcev, ima raje družbo kamel kot morskih psov. V jutru, po »ta veselem dnevu kulture«, je bila gostja oddaje Prvaki tedna prvakinja ljubljanske Drame in pisateljica Barbara Cerar.

Jutranja kronika Pogajanja o plačah v javnem sektorju se bodo nadaljevala po skoraj dveh mesecih zastoja

Po skoraj dveh mesecih zastoja se bodo vendarle nadaljevala pogajanja o plačah v javnem sektorju. Na vladni strani jih bo v vlogi začasnega vodje resorja usmerjal finančni minister Klemen Boštjančič. Ta teden bomo po pričakovanjih dobili dva nova ministra; sindikati upajo na dobro sodelovanje s tistim za javno upravo Francem Propsom. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izraelska vojska je potrdila širitev kopenskih operacij v Gazi na jug enklave - O razmerah na mejah Poljske in Slovaške z Ukrajino, kjer je obtičalo več tisoč tovornjakov, bodo govorili evropski ministri za promet - Na podnebni konferenci v Dubaju dve od treh največjih onesnaževalk nista podpisali ključne zaveze za zaustavitev segrevanja ozračja pri stopinji in pol

Klicna koda Rdeči vragi, prvi sneg in volkovi

Rdeči vragi, kot imenujejo belgijsko nogometno reprezentanco, so zadovoljni z žrebom skupin za evropsko nogometni prvenstvo. Minuli konec tedna smo tako v Sloveniji kot v Belgiji dobili prvi sneg v tej zimi, belgijska smučišča začenjajo z obratovanjem s cenami vozovnic od 15 do 20 evrov. Podnebna konferenca COP28 poteka te dni v Dubaju, odzivi na dosežke pogajalcev so različni, v Bruslju je bil kot mrazu in snegu dobro obiskan podnebni protest. V Klicni kodi smo izvedeli tudi, kakšna bo usoda volkov, ki prebivajo na ozemljih pod zastavo Evropske unije.

Duhovna misel Janez Vodičar: Kaj čakamo

Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, v teh temačnih dneh se že navsezgodaj sprašujemo, ali bo danes svetleje kot včeraj. Želimo si svetlobe, ki bi razsvetlila te decembrske dni. Primeren čas, bi lahko rekli, za novo pričakovanje, upanje in pripravo načrtov. Pred kratkim sem bil priča pogovoru o življenjskem zadovoljstvu. V majhni skupini smo se spraševali, ali je res smiselno stalno tehtati svoje odločitve. Vzemimo primer. V soboto bi se lahko usedli v avto in odpeljali proti morju, si privoščili sprehod z malo več sonca, sproščeno popili kavo in pozabili na vsakdanjik. A kaj, ko imamo kopico pomislekov. Celo morje! Kdo bi stal v koloni, da bo preživel nekaj časa na obali? To ni niti ekološko, še manj prijazno do tistih, ki si česa takega ne morejo privoščiti. Hkrati bi ta čas doma lahko izkoristili za kaj pametnejšega. Da ne govorimo o varčevanju. Vsi ti pomisleki nas vežejo, da ostanemo doma. To pa prinese le to, da smo potem slabe volje, ker si nismo privoščili tega, kar toliko ljudem pomeni sprostitev, užitek in vir novih moči. Pogovor ni prinesel zadovoljivih rešitev in verjetno smo vsi kdaj v podobnem razcepu. Nič novega na svetu. Že stari grški misleci so se spraševali o tem. Čeprav je bil starogrški mislec Epikur na svojem razvpitem vrtu prepričan, da je veliko užitka znamenje dobrega življenja, je hkrati učil, da morajo biti užitki taki, da je zanje potrebno čim manj napora. Zato je po njegovem, in to je tudi počel, najbolje ostati doma in uživati v tistem, kar je pri roki. Lahko bi rekli, da je morje postalo zanimivo, ker večina rine tja. Kar vsi hočejo, hočem tudi sam. Redko se vprašamo: ali me bo to res napolnilo z vsem, po čemer hrepenim? Prav ti temačni dnevi so primerni za tuhtanje o tem. Čas pred božičem je tako in tako čas pričakovanja. Vedno pričakujemo koga ali kaj. Ob iskanju odgovora na vprašanje, kaj bo napolnilo moje življenje, je pametno, da se vprašam, ali sploh vem, kaj je moj zadnji cilj. Gotovo ne smemo prezirati ekoloških vidikov, prijateljskih in drugih obveznosti. Najbolj pa moramo imeti pred očmi vse življenje, če seveda želimo najti odgovor na to, ali je pametneje ostati doma ali iti na morje. Ob tem ne pozabimo, da imamo doma kopico možnosti, ki so veliko bolj pri roki kot morje. Naj se vam danes utrne vsaj ena misel, ki vam bo odprla možnost, da to, kar je pri roki, izkoristite za lepši dan zase in za druge.

Jutranja kronika Nadaljevanje plačnih pogajanj za javni sektor

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja bodo danes nadaljevali pogajanja o prenovi plačnega sistema in o odpravi plačnih nesorazmerij. Sindikati, ki med drugim zahtevajo uskladitev plač z inflacijo, želijo, da bi se pogajanjem čim prej pridružil tudi prihodnji minister - zdaj še kandidat za vodenje resorja javne uprave - Franc Props. V Prvi jutranji kroniki tudi: - Izraelske sile stopnjujejo napade po vsej Gazi - Mednarodno sodelovanje mladih s podeželja - Nogometaši Maribora doma premagali Olimpijo

Nočni obisk Maša Golob

Maša Golob je violinistka, ki se širši javnosti namesto s klasično violino predstavlja z električno. Nad tem instrumentom se je navdušila, ko se je po letih študija v Berlinu vrnila v Slovenijo, kjer se je, z naglo naraščajočim številom koncertov, hitro začela uveljavljati kot ena najodmevnejših električnih violinistk pri nas. O tem, kako se je spopadla s tremo in anksioznostjo pred nastopi, pa tudi o tem, kako pomembno je, da v življenju sledimo svojim sanjam in nad njimi ne obupamo, je spregovorila v Nočnem obisku.

Nočni obisk Miro Kokol

Skladatelj in zborovodja Miro Kokol se je že v otroštvu navduševal za glasbo. Po diplomi iz kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo se je v veliki meri posvečal mladinskemu zborovodstvu. Vrsto let je vodil različne zbore, v spominu mnogih generacij mladih pevcev pa je ostal tudi kot avtor in urednik zbirke pesmi Prek sveta odmeva pesem, ki se je dvajset let uporabljala kot učbenik v osnovnih šolah. O svoji bogati glasbeni poti bo Miro Kokol pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma v noči na nedeljo.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt