Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Razkošje v glavi Jože Mihelič: "Imam se za Bohinjca!"

Bohinj je ena najlepših dolin v vseh Alpah, je prepričan gost oddaje Razkošje v glavi. To je Jože Mihelič alpinist, fotograf, turni smučar, pedagog, naravovarstvenik in avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov ter več monografij. Predvsem pa človek, za katerega se zdi, da na življenje gleda z radovednostjo znanstvenika, razumevanjem antropologa in strastjo alpinista. Še vedno rad odide v gore, ima še kar nekaj idej za pisanje in se z vsemi podrobnostmi spominja svojega otroštva, alpinističnih prijateljev in podvigov, pa tudi 25-letnega obdobja, ko je bil zaposlen v Triglavskem narodnem parku, in skoraj štiri desetletja dolgega sodelovanja z ljubljansko Fakulteto za šport.

Sobotno branje Aleksej Salnikov: Petrovi v časih gripe

Tematsko raznolik roman enega najbolj markantnih ruskih pisateljev naše sodobnosti, ki literarno-kritično pisanje spretno spaja z elementi trilerja, kriminalke, fantastike in celo mita

Aktualna tema Človekovo dostojanstvo ob iztekanju življenja

Vsi ljudje bomo v nekem trenutku umrli, do takrat pa je prav, da živimo čim bolj polno življenje, tudi ko smo resno bolni in se naše življenje izteka. Kako lahko izkažemo spoštovanje ter ohranimo dostojanstvo resno bolnim in umirajočim? Kako dojemamo smrt danes in zakaj jo odrivamo iz našega življenja? Zakaj je pomembno, da človek ne umre sam? Zakaj je v tej luči izjemno pomembna krepitev paliativne oskrbe? O tem v tokratni posebni praznični oddaji v terminu ob 17.00 na Prvem. Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, vodja paliativnega tima na Onkološkem inštitutu in državna koordinatorica paliativne oskrbe; dr. Gabriel Kavčič, župnik v Župniji Vipava in moralni teolog; Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic.

Aktualna tema Skrivnosti ljubljanskih Plečnikovih Žal

Plečnikove Žale, ki se nahajajo nekoliko stran od centra Ljubljane, predstavljajo največje pokopališče v Sloveniji. Odprle so se leta 1906, danes pa obsegajo 38 hektarjev površin s 40 tisoč grobovi in več kot 150 tisoč pokopanimi. Poleg vloge pokopališča pa imajo še veliko umetniško in arhitekturno vrednost. Večino Žal je zasnoval Jože Plečnik, pri ureditvi pokopališča in nagrobnikov pa so sodelovali tudi drugi pomembni arhitekti, kot so Ivan Vurnik, Edvard Ravnikar, Vlasto Kopač in drugi. Po ljubljanskih Žalah se je sprehodila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.

Aktualna tema Kako duh protestantizma 16. stoletja še danes nagovarja slovenstvo?

Osrednje vprašanje posebne praznične oddaje ob dnevu reformacije je, kako revolucionarni duh protestantizma 16. stoletja nagovarja sociokulturni in duhovni okvir slovenstva v današnjem času. Gostje: mag. Leon Novak, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji; akademik dr. Marko Jesenšek, slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika; dr. Borut Holcman, prof. pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru; dr. Klaudija Sedar, jezikoslovka, direktorica murskosoboškega Zavoda Primož Trubar.

Aktualna tema Kako doseči, da bo družba vključujoča za vse?

Lahko bi rekli, da je bil to skupen imenovalec posveta in konference, ki sta potekala ta mesec v Ljubljani. Na posvetu v Državnem svetu z naslovom Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše – povezovanje znanj in izkušenj za vključujočo družbo - so strokovnjaki predstavili različne vidike mobilnosti invalidov in starejših ter rešitve, ki jih želijo povezati v enotno državno platformo z imenom Zgodba petih prostorov. Ta bo omogočila boljšo kakovost življenja oseb z različnimi invalidnostmi. Na konferenci Vključujoča in dostopna družba – Nove investicije in skupni razvoj pa so predstavili dosedanje delo na področju dostopnosti in se zavzeli, kako v lokalnem okolju spodbuditi sodelovanje pri načrtovanju novih investicij.

Jutro na Prvem

KiKs Zelena luč za trojanskega konja

Frazemi so besedne zveze, za katere je značilno, da so sestavljene vsaj iz dveh besed, pomena frazema ne moremo razbrati iz posameznih besed, in tretja značilnost gre za stalne zveze besed, ki so zapisane v slovar frazemov in jih zato ne moremo spreminjati. Kako je s prevzemanjem frazemov iz drugih jezikov, kdaj se nek frazem ustali v jeziku, kaj pomeni soobstajanje frazemov in iz katerih jezikov je slovenščina najpogosteje prevzemala frazeme, nekoč in danes?

Lokalni junak Edis Vehabović, dobrotnik leta

Med 7. kandidati so mu Slovenci omenjeni naslov podelili, ker je po lanskoletnem julijskem neurju s sodelavcema ves mesec brezplačno pomagal ljudem, ki jim je v apaški dolini odneslo ali poškodovalo strehe. Tako so z njegovim Gradbenim servisom Tajči popravili kar 35 hiš. Sicer pa Edisu, ki je v Slovenijo prišel s trebuhom za kruhom iz Bosne in Hercegovine, dobrodelnost ni tuja, saj je s slovenskim podjetjem, pri katerem je bil zaposlen prej, pomagal tudi ljudem po potresu v hrvaški Petrinji. Danes živi Edis z ženo Sanito in petimi otroki v Stogovcih v občini Apače, kjer ga vsi poznajo. Kot pravi, pa se še ni odločil, kako bo razdelil oziroma komu bo poklonil 100 kilogramov kruha, za katerega mu je kot dobrotniku leta bon izročilo podjetje Žito. »Zdaj bo kmalu veseli december in to je pravi čas za obdarovanja,« z nasmehom dodaja Edis Vebahović.

Jutranja vremenska fronta Kaj sploh je vreme?

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je zračni tlak na letni ravni med leti 1961 in 2011 v Sloveniji v povprečju zrastel za 1,5 hPa, najbolj pozimi. Dr. Gregorja Skoka, tokratnega gosta Jutranje vremenske fronte, smo zato povprašali o tej meteorološki spremenljivki - zakaj zračni tlak sploh imamo, kje je višji in kje nižji ter kakšno vreme prinaša visok in nizek zračni tlak. Obenem pa odgovorimo na vprašanje - kaj sploh je vreme.

Petek brez pravila Genetsko rodoslovje: družinsko drevo iz vzorca sline

V zadnjih desetih letih je razvoj genetskih raziskav pridobil globalne značilnosti. Ne samo, da je DNK uporabna zadeva recimo v kriminologiji, zelo koristna je tudi v rodoslovju. Na podlagi vzorca svoje sline, ki ga pošljete izbranemu ponudniku, lahko svoj genski zapis primerjate z ostalimi, ki so v njihovi bazi. Tako si ustvarjate svoje družinsko drevo in recimo ugotovite, da ste v šolo hodili z bratrancem v šestem kolenu. Sogovornika: Vlasta Knapič in Uroš Ocepek, ki sodelujeta s Slovenskim rodoslovnim društvom. Celoten pogovor z Vlasto Knapič lahko poslušate na: https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutro/173251485/175083252

Jutro Vlasta Knapič o genetskem rodoslovju: "Še vedno po svetu hodimo enaki kot pred 1000 leti"

Ste kdaj razmišljali, da bi svoje prednike raziskovali tudi s pomočjo genetike oziroma vzorca vaše sline? Kako deluje tovrstno raziskovanje, torej genetsko rodoslovje, in ali lahko tako ugotavljamo tudi, kakšne so populacijske značilnosti Slovencev? Sogovornica: članica Slovenskega rodoslovnega društva Vlasta Knapič.

Radiosfera Dr. Maše Sterle je za svojo doktorsko nalogo prejela eno od petih velikih Krkinih nagrad

Mlada farmacevtka dr. Maša Sterle zaskrbljeno pravi: »Alarmantno je, da že štiri desetletja ni bil odkrit noben nov razred antibiotikov.« Opozarja, da je vedno več bakterij odpornih nanje in da je tudi zato zdravljenje nekaterih bolezni že oteženo. Ni naključje , da se je dr. Sterle v doktorski nalogi posvetila prav razvoju in sintezi novih protibakterijskih spojin. Za svojo študijo je pred dnevi prejela eno od petih letošnjih velikih Krkinih nagrad. Ali bo torej naslednji nov antibiotik prišel iz Slovenije?

Lokalni čas Na Kmetiji Pr Jurju že več let pišejo uspešno zgodbo o bučah

Zanimanje za rezljanje buč in ustvarjanje se na Gorenjskem iz leta v leto povečuje. In to dobro ve Franci Vilfan, največji tamkajšnji pridelovalec okrasnih in jedilnih buč, na njegovi kmetiji je te dni še posebej živahno.

Svetovalni servis Požarna varnost – bodi pripravljen, bodi varen

Ali poskrbite za požarno varnost pri kajenju? Ali veste, s katerimi priročnimi sredstvi lahko pogasite začetni požar? Imate morda doma gasilni aparat? Letošnji oktober – tudi mesec požarne varnosti – so gasilci posvetili prav preprečevanju požarov v gospodinjstvu. Ključno sporočilo pa je: Bodi pripravljen, bodi varen. Gost bo Jure Bosnar, v. d. predsednika Komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Ljubljana.

Radiosfera Medicinske gobe namesto kave - FeelRooty

FeelRooty je slovensko podjetje, ki deluje na področju biohackinga, optimizacije možganov in prehranskih dopolnil. Slovenski trg so navdušili s svojim napitkom, s katerim lahko nadomestimo kavo. Na njegovem seznamu sestavin bomo našli adaptogena zelišča in medicinske gobe - o okusu, vonju, izzivih pri lansiranju izdelka pa se pozanimamo v tokratni podjetniški Radiosferi.

Pod pokrovko Siri na mizi

V tem mesecu se je na Brdu pri Kranju odvijal že 4. festival sira, na katerem je nekaj več kot tisoč ljubiteljev sira uživalo v pestrih okusih sedemdesetih različnih sirov. Na festivalu se je predstavilo šestindvajset sirarjev, pripravili pa so tudi delavnico z naslovom »Siri in pivo«, ki sta jo vodila Jernej Lubej in Mojca Polak. S slednjo smo se v današnji oddaji Pod pokrovko pogovarjali o sirih, kombinacijah z njimi in pravilni postrežbi. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.

Svetovalni servis Zagotovljena vdovska pokojnina in druga vprašanja za generalnega direktorja ZPIZ

Konec tega leta se izteče rok, do katerega je na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še možno vložiti zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine. Kdo so upravičenci? Gost v studiu Prvega je Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Intelekta

Intelekta

512 epizod

Vse več mladih je že doživelo spletno nasilje

54 min

Koga si voditelji Rusije, Kitajske in ključnih bližnjevzhodnih držav želijo videti v Beli hiši?

60 min

Medtem ko smo dekleta spodbujali k emancipaciji, smo pozabili na fante

44 min

Životarjenje slovenskega umetnostnega trga

41 min

Od sočutnega dojemanja starosti do sovražnega starizma

47 min

Religije v času ekonomije pozornosti

41 min

Informativne vsebine

Zrcalo dneva Srbske oblasti preiskujejo smrtonosno zrušenje nadstreška železniške postaje v Novem Sadu

V Srbiji je dan žalovanja v spomin na 14 smrtnih žrtev včerajšnje nesreče v Novem Sadu, kjer se je zrušil nadstrešek železniške postaje. Trije poškodovani se še bojujejo za življenje. Oblasti so sprožile preiskavo, med približno 20 zaslišanimi je bil tudi prometni minister Goran Vesić.

Radijski dnevnik Zahteve po kaznovanju odgovornih za tragedijo v Novem Sadu

Prebivalci Novega Sada so se danes znova zbrali na kraju nesreče, kjer je v zrušenju nadstreška železniške postaje umrlo 14 ljudi, še trije se borijo za preživetje. Ob tem izražajo nezadovoljstvo, ker nihče ne odgovarja za tragedijo. V Radijskem dnevniku tudi: - Na poplavljena območja v Španiji dodatnih 10 tisoč vojakov, policistov in pripadnikov civilne zaščite - Fatah in Hamas v Kairu o povojni ureditvi Gaze - Golfistka Pia Babnik tretja na turnirju v Savdski Arabiji

Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi 15:30

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika V Srbiji dan žalovanja za žrtvami včerajšnje nesreče na železniški postaji v Novem Sadu

V Srbiji je danes dan žalovanja za žrtvami včerajšnje nesreče na železniški postaji v Novem Sadu, kjer se je zrušil del betonskega nadstreška in pod sabo pokopal 14 ljudi, trije so huje poškodovani. V Novem Sadu so razglasili tridnevno žalovanje. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v sinočnjem nagovoru sporočil, da je med žrtvami osem državljanov Srbije, ena žrtev je iz Severne Makedonije, identiteta petih žrtev pa še ni znana. V oddaji tudi o tem: - V Združenih narodih opozarjajo, da so razmere na severu Gaze po skoraj mesecu dni obleganja apokaliptične - Občina Ajdovščina z bogato rimsko dediščino postala točka na zemljevidu Feničanske kulturne poti Sveta Evrope - Hokejisti Olimpije premagali Vorarlberg, v alpski ligi uspešni tudi Jeseničani in Celjani

Zrcalo dneva Ob dnevu spomina na mrtve po državi potekale številne slovesnosti v spomin na pokojne

Na današnji dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, so številni obiskali grobove najbližjih ter tam položili rože in prižgali sveče. Državni vrh s predsednico republike Natašo Pirc Musar je na Kongresnem trgu v Ljubljani položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam.

Radijski dnevnik Predsednica republike ob prazniku pozvala k razmisleku o solidarnosti

Današnji praznik - dan spomina na mrtve - zaznamujejo množični obiski pokopališč in polaganje cvetja na grobove najbližjih. Ena od slovesnosti, ki so potekale po državi, je bila tudi pri spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani. Kot je ob položitvi venca dejal predsednik državnega sveta Marko Lotrič, je prav, da se spomnimo tistih, ki so za nas dali svoje življenje. Drugi poudarki oddaje: - Število smrtnih žrtev zrušenja dela železniške postaje v Novem Sadu narašča, reševalci odstranjujejo ruševine. - Po uničujočih poplavah v Španiji očitki, da so vremenska opozorila prišla prepozno. - Evropska unija in Japonska napovedali obsežno varnostno in obrambno partnerstvo.

Aktualna tema Človekovo dostojanstvo ob iztekanju življenja

Vsi ljudje bomo v nekem trenutku umrli, do takrat pa je prav, da živimo čim bolj polno življenje, tudi ko smo resno bolni in se naše življenje izteka. Kako lahko izkažemo spoštovanje ter ohranimo dostojanstvo resno bolnim in umirajočim? Kako dojemamo smrt danes in zakaj jo odrivamo iz našega življenja? Zakaj je pomembno, da človek ne umre sam? Zakaj je v tej luči izjemno pomembna krepitev paliativne oskrbe? O tem v tokratni posebni praznični oddaji v terminu ob 17.00 na Prvem. Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, vodja paliativnega tima na Onkološkem inštitutu in državna koordinatorica paliativne oskrbe; dr. Gabriel Kavčič, župnik v Župniji Vipava in moralni teolog; Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic.

Dogodki in odmevi Državni vrh ob prazniku položil vence na Kongresnem trgu v Ljubljani

Na današnji dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, številni na grobove sorodnikov in prijateljev prinašajo rože in prižigajo sveče. Državni vrh s predsednico republike Natašo Pirc Musar je na Kongresnem trgu v Ljubljani položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Drugi poudarki oddaje: - Iran napoveduje obsežen povračilni napad na Izrael. - V Španiji že več kot 200 smrtnih žrtev poplav. - Zdravstveni zavodi bodo merili obremenitve zdravnikov.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Aktualna tema Skrivnosti ljubljanskih Plečnikovih Žal

Plečnikove Žale, ki se nahajajo nekoliko stran od centra Ljubljane, predstavljajo največje pokopališče v Sloveniji. Odprle so se leta 1906, danes pa obsegajo 38 hektarjev površin s 40 tisoč grobovi in več kot 150 tisoč pokopanimi. Poleg vloge pokopališča pa imajo še veliko umetniško in arhitekturno vrednost. Večino Žal je zasnoval Jože Plečnik, pri ureditvi pokopališča in nagrobnikov pa so sodelovali tudi drugi pomembni arhitekti, kot so Ivan Vurnik, Edvard Ravnikar, Vlasto Kopač in drugi. Po ljubljanskih Žalah se je sprehodila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.

Podkasti

Srce bije za posel Joc Pečečnik, Skupina Elektronček

Gost 30. epizode Srce bije za posel, je lastnik skupine Elektronček Joc Pečečnik. Brez dlake na jeziku pove, da je Slovenija postala država, ki nima več občutka za poštene posle, saj da je pri nas vedno več »državnih kapitalistov«, ki prek plačevanja provizij dobivajo naročila. Glede podjetništva pa pove, da če boste stvari v življenju delali zaradi denarja, ne boste nikoli uspešni in bogati. Če boste delali za vaše kupce in bodo vaši poslovni partnerji z vami zadovoljni, potem bo denar logična posledica. V podkastu še o JEK-2, davkih, o tem zakaj je skupina registrirana na Nizozemskem in kaj se dogaja z bežigrajskim stadionom.

Umetnost možnega Veliki poraz velike koalicije - Uroš Esih, Delo, dr. Marko Hočevar, FDV

Vrstni red tem, o katerih bomo govorili v tokratni epizodi, smo morali kar naprej popravljati. Dogodki in afere na političnem prizorišču si namreč sledijo z naglico, ki ji celo politični analitiki komaj še sledimo. Referendumski fiasko – tu, pravi najin gost politolog dr. Marko Hočevar, se je znova pokazalo, da politično zgodbo v državi vodi SDS, čeprav bo višjo ceno plačala Svoboda. Prerivanje na desnici – Uroš Esih, komentator Dela, dvomi v iskrenost Janševih puščic, ki jih namenja odpadnikoma Logarju in Irglovi, bolj lahko verjamemo, da so lahko zaskrbljeni v vrhu NSi. Marko opozori na jasno namero predvsem finančnih, energetskih in drugih centrov moči, da bo naslednja vlada v Sloveniji velika koalicija. Uroš pa oceni, da je spor med Golobom in Bobnar zagotovo političen, da pa se je anti-janšist Golob na ovadbo odzval – kot janšist. Na poslušanje!

ApolloLajka Čigava bo zemlja na Luni in drugi pravni paradoksi v novi vesoljski dobi – Iva Ramuš Cvetkovič

Mednarodna pogodba o vesolju (angl. Outer Space Treaty) je nastala leta 1967 in še vedno velja. Med drugim določa, da mora biti raziskovanje in uporaba vesolja v korist vseh držav in da si nihče v vesolju ne more ničesar prilastiti. A razpon tega, kaj danes je mogoče, se je od časa prve vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo temeljito razširil, odprle so se povsem nove in še nedavno nepredstavljive možnosti. Načrtuje se postojanke na Luni in Marsu ter zasebne vesoljske postaje, nič presenetljivega niso več niti ideje o rudarjenju na asteroidih, število načrtovanih satelitov v orbiti pa gre v več deset tisoč. Vse bolj očitno postaja, da vedno več zainteresiranih strani, naj gre za države ali zasebna podjetja, razmišlja o tem, kako bi pogodbo o vesolju zaobšli oziroma postavili v oklepaj, ter si postavili nove, tudi pravne, temelje za nova vesoljska osvajanja. Vesoljsko pravo in poskusi njegovega spreminjanja so v središču tokratne ApolloLajke, v kateri je gostja Iva Ramuš Cvetkovič, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Evolucija užitka "D best mi je, da se lahko pogovarjava o seksu"

Pogovori o seksu so podčrtani z ranljivostjo, zato so najtežji.

Umetnost možnega V živo na Avdiofestivalu: Suzana Lovec (N1 Slovenija), Suzana Kos (Delo) in Blaž Petkovič (Večer)

Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!

Umetnost možnega Politični vrvež ob modrih lučkah - Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V drugi epizodi te sezone se uvodoma na kratko še spotaknemo ob komisarsko zgodbo, ki je se medtem že nekoliko umaknila v ozadje. Zato najina sogovornika Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol) napovedujeta, da je do zaslišanja na odboru evropskega parlamenta še dovolj časa, da se Marti Kos ne ponovi zgodba Alenke Bratušek. Zdi se tudi, da je predsednica evropske komisije tokrat politično bolj spretno postavila figure na šahovnico bodoče komisije. Nobenega dvoma ni – resor za širitev je pomemben, tudi če domača opozicija trdi drugače, poudari Jernej. Sploh zato, ker je vanj vključeno tudi pridruževanje Ukrajine. V domači politiki so strasti pregrete. Gašper se sprašuje, zakaj Golob tako dolgo vztraja pri ministrici Emiliji Stojmenov Duh, ki je zaradi vrste razlogov že nekaj časa politično na izhodnih vratih. Ali se bo sploh odvijala interpelacija v petek ali bo Stojmenova Duh v vlogi ministrice za digitalno preobrazbo že preteklost? V tokratni epizodi tudi o gneči gospodarstvenikov pred političnimi vrati in o tem, zakaj tokratni proračun ne bo zamajal koalicije.

ApolloLajka Sonce, vesoljsko vreme in tista uničujoča nevihta, ki se bo nekega dne zagotovo spet zgodila – astrofizik Primož Kajdič, UNAM

Sonce je tako običajna zvezda, da ga pogosto kar nekoliko zanemarjamo. Konec koncev, vesolje je polno najbolj čudnih pojavov. A brez Sonca ne bi mogli kaj dosti razmišljati o tem čudnem vesolju. Pa seveda tudi ne brez Zemlje in njenega magnetnega ščita (ki je nekoč, 500 milijonov nazaj, skoraj povsem ugasnil, kar - mimogrede - sumljivo sovpada s časom t. i. kambrijske eksplozije življenja).

Evolucija užitka Najin seks je boljši, odkar nisva več tolk na telefonih

Spletna polarizacija in radikalizacija vplivata na odnose v fizičnem prostoru.

Srce bije za posel Boštjan Bandelj, Belektron

Gost 29. epizode Srce bije za posel, je ustanovitelj in direktor podjetja Belektron, Boštjan Bandelj. Skupaj z ekipo, se je povzpel v svetovni vrh trgovanja z emisijskimi kuponi. Je strokovnjak s področja energetike, zagovarja postopen zeleni prehod in vozi električen avto. Kakšno je njegovo mnenje o aktualnih razmerah v slovenski in svetovni energetiki, o prihodnjih investicijah ter kaj mu pomeni denar – o vsem tem v tokratni epizodi.

Umetnost možnega Išče se dama - Barbara Eržen (Delo) in Luka Mlakar (N1 Slovenija)

Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj, zaganjamo peto sezono! Po dolgem vročem poletju, še pred prvim jesenskim deževjem, se je slovenska politika znašla v središču evropske komisarske zgodbe. Z gostoma, novinarjema Barbaro Eržen (Delo) in Luko Mlakarjem (N1) gremo po vrsti: od obiska Ursule Von der Lyen na Bledu, do njenega pisma vladi, ki ga menda ni bilo, od odstopa Tomaža Vesela, do odločitve Marte Kos, da so zamere z Golobom pozabljene. Barbara in Luka spremljata politične dogajanje na terenu in poznata tudi zakulisje političnih zgodb. Povesta, v kakšnih okoliščinah je Tanja Fajon spregledala ali »spregledala« elektronsko pošto premiera s predlogom soglasja za njeno kandidaturo za komisarko. Govorimo tudi o vlogi SDS v komisarski zgodbi. Zakaj niso ostro nasprotovali kandidaturi Vesela? In zakaj sedaj zavirajo kandidacijski postopek za Marto Kos? Pa tudi o tem, zakaj velikih kadrovskih premikov v vladi, ki je še brez obrambnega ministra in ministrica Stojmenova duh pa je pred interpelacijo, za zdaj še ni pričakovati. Na poslušanje!

Evolucija užitka Na seznamu skrbi nikoli ni bilo, kako bomo določili spol dojenčka

DSD, Difference in sex development oziroma razlike v razvoju spola ima eden na 4 tisoč 500 novorojenčkov.

Iz glasbenega uredništva

Sobotni glasbeni večer Koncert malijskega bluesa - Boubacar Traore s festivala Druga godba (urednik: Jane Weber)

Koncert Boubacarja Traoreja z Druge godbe je vzorčen primer bolj akustičnega malijskega bluesa, ki ga imajo nekateri za osnovo ameriškega bluesa in s tem za temelj sodobne popularne glasbe. Sodobni etnomuzikologi z Gerhardom Kubikom na čelu pa so ugotovili, da je blues dokončno obliko dobil v ZDA in da so se malijski glasbeniki učili tudi ob ploščah bluesa. Ta glasba jim je bila blizu in mislili so, da je tiisto, kar igrajo sami, prototip bluesa. Še večjo zmedo je leta 1992 z albumom "The Source" povzročil Ali Farka Toure, saj so neuki glasbeni novinarji tedaj na široko pisali o malijskih koreninah bluesa, ki naj bi jih poosebljal Toure. Boubacar Traore je očitno veliko poslušal in preigraval mandinško pentatonično glasbo, med bluesovskimi umetniki, ki so vplivali nanj, gre verjetno omeniti imeni, kot sta Skip James in Robert Pete Williams, v Maliju pa je bil zelo priljubljen tudi John Lee Hooker, ki ga je ob Traoreju cenil in včasih posnemal tudi omenjeni Ali Farka Toure. V glasbi Traoreja je kajpak čutiti tudi vplive različnih arabskih tradicijskih glasb. Sledi seznam skladb: Radio Slovenija Glasbeni program/Music Program Tavcarjeva 17 1550 Ljubljana Slovenia, Europe CONCERT Artist/Izvajalec: Boubacar Traore "Kar Kar" Venue/Studio/Dvorana: Križanke, Festival Druga godba 1998 Date/Datum: 11. junij 1998 Sound Technican/Mojster: Miran Kazafura Producer/Producent & Urednik: Jane Weber Musicians/Glasbeniki/Zasedba: Boubacar Traore: guitar, lead vocal Sidiki Camarra: calebasse, vocal pgm Song Tittle/Naslov pesmi Author/Publisher/Avtor Instruments/Glasbila Time I. trak 1 "Kar Kar" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" 2 "Mariama Kaba" Boubacar Traore, z albuma "Mariama" 3 "Kevalle" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" 4 "Kavana" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" II. trak 1 "Yafa Ma" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo" 2 "Mouso Teke Soma Ye" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo" 3 "Santa Maria" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" 4 "Je Chanteroi Pour Toi" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo" 5 "Unknown" (no available on any cd's) avtor je verjetno Boubacar Traore. Te skladbe očitno ni na ploščah tega glasbenika Tel: +386 1 475 2406; Fax: +386 1 475 2399 E-Mail: weber.jane@rtvslo.si www.rtvslo.si Jane Weber, Radio Slovenija©

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Tihi prazniki spomina

Tokratni večer namenjamo spominu na najdražje, ki so odšli med zvezde, ki jih še vedno neizmerno ljubimo in prav zato ostajajo še vedno med nami. Minevanje je pač del našega življenja, bolečino, ki jo ob tem čutimo, pa seveda vedno lajšata glasba in izbrana beseda. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo filmske uspešnice

V Godbah z zgodbo tokrat skladbe, ki so v različnih obdobjih navduševale na glasbenih lestvicah in na filmskem platnu. Gre za pesmi, ki so jih različni režiserji uporabili za podlago za svoje filme. Med drugimi bosta Simon in Garfunkel izvedla skladbo Mrs. Robinson, ki smo jo slišali v filmu Diplomiranec, skupina Steppenwolf skladbo Born to be wild iz filma Goli v sedlu, Lou Reed bo s prijatelji zapel skladbo Perfect day , ki jo je režiser Danny Boyle uporabil v filmu Trainspotting, Bobby Vinton skladbo Blue velvet iz filma Modri žamet ter Cardigans pesem Lovefool, ki jo je režiser Buz Luhrmann uvrstil v film Romeo in Julija.

41 stopinj vročine Silvester Stingl

Silvester Stingl je bil predstavnik modernega swinga in eden najboljših jazzovskih pianistov pri nas, njegovo igranje je v orkestru pustilo pomemben pečat, njegova solistična improvizacija je bila izvirna, dodelana in navdihujoča. Poslušamo odlomke oddaje Večerni utrinek, ki jo je leta 1996 s Silvom Stinglom pripravila Elza Budau.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Aldo Kumar

Oddaja se poklonja Aldu Kumarju. Skladatelj, ki vedno znova črpa motiviko ljudske glasbe in je za 50. obletnico naše oddaje napisal Slovensko suito, je dopolnil sedmo jesen. Ob tej priložnosti mu je Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj poklonil koncert. Radijska produkcijska ekipa je ta koncert posnela Večji del skladb so Kumarjeve priredbe ljudskih pesmi.

Prva vrsta KiKi

Kantavtorica KiKi predstavlja album KriKi Extended. V studiu 13 z njo nastopajo kitarist Jan Kopač, bobnar Martin Jocif, klaviaturist Matevž Košutnik ter spremljevalni pevki Nika Trdin in Gala Pregel.

Etnofonija Bab L’ Bluz: Swaken

Bab L’ Bluz: Swaken. Skladbe na albumu »Swaken« osvojijo ušesa z močnim, dobro prepletenim etnofuzijskim rokom, v katerem ni mogoče postavljati prostorskih in časovnih ločnic. Sporočila pesmi ostajajo zemeljska. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/10/24/bab-l-bluz-swaken/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 27. 10. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 27. 10. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Steve Wynn v ekskluzivnem koncertu na Prvem (urednik: Jane Weber)

Steve Wynn ima večje zasluge, kot se zdi. Bil je namreč boter glasbenega gibanja in sloga, imenovanega paisley underground. Iz istih glasbenih kleti sta vzniknili vsaj dve znameniti zasedbi: The Bangles in še veliko bolj znani R. E. M., katerega kitarist Peter Buck je pozneje sodeloval na več Wynnovih snemanjih. Vendar Steve Wynn ne živi od stare slave. Skoraj vsako leto izda novo ploščo, je ploden pisec pesmi, predvsem pa veliko nastopa. To jesen znova pride na evropsko turnejo. Vrtimo ljubljanski koncert Stevea Wynna.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Tihi jesenski dnevi

V prvem delu oddaje bi glasbeno vsebino lahko povzeli po dveh naslovih skladb, ki jih tokrat poslušate: Tihi jesenski dnevi in Škrnicelj kostanja. jesensko torej, z nekaj malega Gozdne samote. Drugi del večerapa posvečamo trem avtorjem, pravzaprav dvema avtoricama - ene glasbe, druge besedil in enega avtorja glasbe, vsem trem pa je skupno, da v teh dneh praznujejo ali pa bi praznovali rojstne dneve. To so: Ivanka Kraševec Prešern, Majda Rebernik in Jože Ekart. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Dežuje, dežuje

Kljub temu pri Mihcu sije sonce! Pripoveduje: Barbara Krajnc. Napisala: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Kulturomat Violinistka Lenja Plajnšek

V tokratnem Kulturomatu gostimo mlado violinistko in skladateljico Lenjo Plajnšek. Se je violino res težko naučiti? Katero roka ima težjo nalogo? Tista, ki drži violino, ali tista, ki prijema strune? Ali med mladimi še obstaja zanimanje za klasično glasbo? V svet not in harmonij je z mlado glasbenico odplavala Kaja Čelan. Besedilo je prebrala Lana Furlan. Vabljeni k poslušanju!

Hudo športni Nogometaš Taj Steinman

V športnih minutah oddaje Hudo tokrat gremo na nogometno zelenico. Pred mikrofon rubrike Hudo športni smo povabili mladega obetavnega nogometaša Taja Steinmana, ki igra za Nogometni klub Vrhnika, njegove sanje pa so, da bi nekoč postal profesionalni nogometaš.

Hudo! Radijski navdušenci iz OŠ Danile Kumar

V oddaji Hudo smo se družili z mladimi radijskimi navdušenci iz OŠ Danile Kumar v Ljubljani. In zakaj ravno radio? 28. oktobra 1928 je začel uradno oddajati prvi radio na Slovenskem, Radio Ljubljana, zato tokrat gostimo mlade novinarje, ki nam bodo povedali, zakaj je radio sploh pomemben v tem digitalnem svetu, zakaj jim je všeč in ali imajo kaj treme, ko nastopajo na radiu.

Zakajček Zakaj jeseni listi spreminjajo barvo?

Danes bomo v našem Zakajčku skočili v gozd med drevesa. Listnati gozdovi so večji del leta zeleni. Spomladi, ko se drevesa olistajo, so svetlo zeleni, potem potemnijo in do jeseni ostanejo bolj ali manj temno zeleni. Jeseni, ko se drevesa začnejo pripravljati na zimo, pa listi spremenijo barvo. Pa veste, otroci, zakaj spremenijo barvo? Odgovor je skupaj s sogovorniki poiskala Tadeja Bizilj.

Radijski ringaraja Potovanje v vesolje

Tokrat se bomo odpravili na potovanje daleč v nebo. Pogovarjali se bomo o vesolju, zvezdah, planetih in še marsičem, kar najdemo "tam zgoraj". 3. novembra namreč mineva 67 let od prvega vesoljskega poleta okoli Zemlje, ko je bilo na krovu živo bitje. Leta 1957 je tako prvič v vesolje poletela psička Lajka.

Lahko noč, otroci! Bambi išče mamo

Pogovor o smrti v živalskem in človeškem svetu. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Lahko noč, otroci! V deželi duhcev

Kako so duhci pregnali čarovnico Kunigundo. Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Nina Bradaškja. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Lahko noč, otroci! Abra in Kadabra

Mogoče bosta ugotovila, da jima čarovnija uspe le, če čarata skupaj. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Lahko noč, otroci! Pod medvedovim dežnikom

Za razliko od lisice vzame medved živali pod dežnik. Pripoveduje: Nika Juvanova. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! Mojca Pokrajculja

Mojca v svoj piskrček prijazno sprejme živali, saj je zunaj mraz … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Režiserka: Špela Kravogel. Koroška ljudska pripovedka. Premierna izvedba ob 90 letnici Radia v živo iz Slovenske filharmonije, »Na perotih duha« 17.10.2018.

Naše skupnosti

Slovencem po svetu "Irska je čudovita, a pred selitvijo tja se je treba dobro pripraviti"

Tokratno oddajo v celoti namenjamo sogovornici z Irske. Ines Zdešar se je na zeleni otok preselila pred 12.leti in tam skupaj z možem vodi kmečki turizem. Pred nekaj leti je obudila delovanje društva Deteljica, ki povezuje na Irskem živeče Slovence; tistim, ki bi želeli na Irskem delati ali študirati, pa redno nudi nasvete. Niso tako redke situacije, ko Ines Zdešar osebno pomaga slovenskim študentom, ki so prišli na izmenjavo na Irsko in se tam iz različnih razlogov znašli v težavah. Nekatera območja so dvojezična, še zlasti Dublin pa je zelo drag in po brexitu, ko so se iz Združenega kraljestva številni preusmerili na Irsko, je v glavnem mestu izjemno težko najti primerno namestitev. O vsem tem se pogovarjamo v tokratni oddaji, pa tudi o življenju na tradicionalnem irskem podeželju, irskih šolah ter navadah Ircev.

Naše poti Repriza: 30 let skupine Šukar

V današnji oddaji Naše poti se bomo spomnili pred mesecem dni umrlega pevca skupine Šukar Igorja Misdarisa. Skupina Šukar velja za eno bolj znanih zasedb pri nas, ki izvaja romsko glasbo. Vrnili se bomo v leto 2020, ko je skupina obeležila trideset let delovanja. V prvih dneh januarja leta 2020 je izšel studijski album Baro ilo oziroma Veliko srce. Nastal je na snemanjih, ki so potekala v studijih Radia Slovenija. Od prvotne zasedbe sta v njej ostala le še Igor Misdaris in Nenad Ljubotina, s katerima se je konec decembra leta 2020 pogovarjal Sandi Horvat. Spomnimo, da je bila leta 2020 epidemija koronavirusa, ki je zelo omejila delo glasbenikov in zaznamovala tudi obeleževanje obletnice skupine Šukar.

Sotočja 'Poznati moramo tudi temne plati zgodovine, da se ne bi več dogajale'

Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.

Slovencem po svetu Tri desetletja slovenskega združenja France Prešeren v Skopju

V oddaji se odpravljamo k rojakom v Severno Makedonijo, kjer so Slovenci v Skopju v začetku tedna proslavili tri desetletja delovanja združenja France Prešeren, obiskal pa jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Ustavljamo se na srečanju Mavrica v Subotici, ki je združilo učence slovenskega dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Seznanjamo vas z dogajanem na tem tradicionalnem srečanju slovenskih učencev, izveste pa tudi, kako so v programu sodelovali otroci iz Beograda. Pogovarjali pa smo se tudi z novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v nemškem Tübingenu Petro Seitl.

Sami naši Od knjižnega sejma v Beogradu do trajnostne mode in sodobnega sevdaha Divanhane

V tokratni oddaji Sami naši na Prvem se bomo najprej ustavili na 67. Mednarodnem beograjskem sejmu knjig, enem največjih knjižnih dogodkov v regiji. Pogovarjali se bomo z umetniško direktorico Sanjo Milić, ki nam bo predstavila ključne poudarke letošnjega programa. Nato se bomo spustili v svet mode z znamko LUDUS iz Skopja, ki slovi po brezspolnih kolekcijah iz 100-odstotno naravnih materialov. Za konec pa glasba. Spoznali boste člane bosansko-hercegovske skupine Divanhana, ki s svojo sodobno fuzijo tradicionalne, džezovske in pop glasbe osvaja svet.

Naše poti V Dobruški vasi so odprli nov večnamenski romski center

V romskem naselju Dobruška vas v občini Škocjan so v četrtek slovesno odprli nove prostore večnamenskega romskega centra, v okviru katerega deluje tudi romski vrtec. Center upravlja Center šolskih in obšolskih dejavnosti, ki mu zagotavlja učiteljico in romsko prevajalko. Aktivnosti v centru bodo tako prioritetno namenjene izvedbi predšolske vzgoje. Mariborsko društvo Loli Luludi pa je predstavilo izsledke dvoletne raziskave s področja delovanja romskih nevladnih organizacij pri nas. Pogovarjali smo se še z Vinkom Cenerjem, ki živi v sosednji Avstriji. Tam se je posvetil predvsem prostovoljnemu delu v eni od humanitarnih ustanov.

Sotočja Izginotje izgnanstva – Ars teatralis v celovškem iKultu

Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.

Slovencem po svetu S slovesnostjo zaznamovali jubilej slovenskega lektorata v Sarajevu

V oddaji se odpravljamo v Sarajevo, kjer na Filozofski fakulteti sarajevske univerze že vrsto let deluje slovenski lektorat in širi vedenje o slovenskem jeziku, kulturi in literaturi tudi v osrčje Bosne in Hercegovine. Ta teden so na Univerzi pripravili slovesnost ob obletnici slovenskega lektorata in pomembni pridobitvi za študij slovenistike. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Ingolstadtu, ki jih druži društvo Lastovka in so bili minuli konec tedna organizatorji 36. Folkloriade - srečanja slovenskih folklornih skupin v Nemčiji. Naš gost pa je tudi zgodovinar in eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v ameriškem Clevelandu Joe Valenčič, ki se te dni mudi v Sloveniji.

Sami naši Zlati krog časa s poezijo Aca Šopova, Nepopolne: miti o ženskih duševnih boleznih in njihovem zdravljenju Lidije Vasiljević, Anđelka Nikolić je režirala dramo Povišica v Drami Ljubljana

Nocoj v oddaji Sami naši se z nami lahko sprehodite po kulturnih poteh pesnikov, pisateljev ter tudi dramatikov. Obiskali smo Makedonsko kulturno društvo sv. Cirila in Metoda iz Kranja, ki je zaznamovalo izid knjige Zlati krog časa s poezijo Aca Šopova. Naslednja postaja, kjer smo se ustavili, sta bila pogovor in predstavitev knjige Nepopolne: miti o ženskih duševnih boleznih in njihovem zdravljenju avtorice Lidije Vasiljević. Za konec smo obiskali SNG Drama Ljubljana, kjer nas je počakala Anđelka Nikolić, režiserka drame Povišica.

Naše poti Aleksander Mencingar: Pomembno je, da vsem učencem na šoli predstavimo romsko kulturo

V tednu otroka je osnovna šola Sv. Jurij v občini Rogašovci en dan namenila spoznavanju romske kulture. V letošnjem šolskem letu kar 18 odstotkov učencev predstavljajo učenci iz romske skupnosti. Marcel Baranja je izdal novo pesniško zbirko z naslovom Tvoj ciganski obraz bledi, v kateri se spogleduje s tem kaj on, kot posameznik lahko ponudi romski kulturi in kaj je kultura dala njemu. Rominje iz Maribora pa so z društvom Kralji ulice obiskale romski muzej in vrtec na Pušči.

Sotočja Od alternativne proslave 10. oktobra do Slovenskega pozdrava Barkovljanki

Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!

Radio GA - GA

Radio GA - GA

448 epizod

Vsak mesec, en Mesec

51 min

En Logar na dan odžene Janeza stran

51 min

Robi in Tina, to je lepi par, ona njega slika, on ima denar

49 min

Dva Gorenjca, dva Slovenca, ne pozna ju abstinenca

52 min

Emilja gre, a njen Duh ostaja

51 min

Varno je hitro (ne)varno.

51 min

Najnovejše

Zrcalo dneva Srbske oblasti preiskujejo smrtonosno zrušenje nadstreška železniške postaje v Novem Sadu

V Srbiji je dan žalovanja v spomin na 14 smrtnih žrtev včerajšnje nesreče v Novem Sadu, kjer se je zrušil nadstrešek železniške postaje. Trije poškodovani se še bojujejo za življenje. Oblasti so sprožile preiskavo, med približno 20 zaslišanimi je bil tudi prometni minister Goran Vesić.

Sobotni glasbeni večer Koncert malijskega bluesa - Boubacar Traore s festivala Druga godba (urednik: Jane Weber)

Koncert Boubacarja Traoreja z Druge godbe je vzorčen primer bolj akustičnega malijskega bluesa, ki ga imajo nekateri za osnovo ameriškega bluesa in s tem za temelj sodobne popularne glasbe. Sodobni etnomuzikologi z Gerhardom Kubikom na čelu pa so ugotovili, da je blues dokončno obliko dobil v ZDA in da so se malijski glasbeniki učili tudi ob ploščah bluesa. Ta glasba jim je bila blizu in mislili so, da je tiisto, kar igrajo sami, prototip bluesa. Še večjo zmedo je leta 1992 z albumom "The Source" povzročil Ali Farka Toure, saj so neuki glasbeni novinarji tedaj na široko pisali o malijskih koreninah bluesa, ki naj bi jih poosebljal Toure. Boubacar Traore je očitno veliko poslušal in preigraval mandinško pentatonično glasbo, med bluesovskimi umetniki, ki so vplivali nanj, gre verjetno omeniti imeni, kot sta Skip James in Robert Pete Williams, v Maliju pa je bil zelo priljubljen tudi John Lee Hooker, ki ga je ob Traoreju cenil in včasih posnemal tudi omenjeni Ali Farka Toure. V glasbi Traoreja je kajpak čutiti tudi vplive različnih arabskih tradicijskih glasb. Sledi seznam skladb: Radio Slovenija Glasbeni program/Music Program Tavcarjeva 17 1550 Ljubljana Slovenia, Europe CONCERT Artist/Izvajalec: Boubacar Traore "Kar Kar" Venue/Studio/Dvorana: Križanke, Festival Druga godba 1998 Date/Datum: 11. junij 1998 Sound Technican/Mojster: Miran Kazafura Producer/Producent & Urednik: Jane Weber Musicians/Glasbeniki/Zasedba: Boubacar Traore: guitar, lead vocal Sidiki Camarra: calebasse, vocal pgm Song Tittle/Naslov pesmi Author/Publisher/Avtor Instruments/Glasbila Time I. trak 1 "Kar Kar" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" 2 "Mariama Kaba" Boubacar Traore, z albuma "Mariama" 3 "Kevalle" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" 4 "Kavana" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" II. trak 1 "Yafa Ma" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo" 2 "Mouso Teke Soma Ye" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo" 3 "Santa Maria" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" 4 "Je Chanteroi Pour Toi" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo" 5 "Unknown" (no available on any cd's) avtor je verjetno Boubacar Traore. Te skladbe očitno ni na ploščah tega glasbenika Tel: +386 1 475 2406; Fax: +386 1 475 2399 E-Mail: weber.jane@rtvslo.si www.rtvslo.si Jane Weber, Radio Slovenija©

Lahko noč, otroci! Dežuje, dežuje

Kljub temu pri Mihcu sije sonce! Pripoveduje: Barbara Krajnc. Napisala: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Radijski dnevnik Zahteve po kaznovanju odgovornih za tragedijo v Novem Sadu

Prebivalci Novega Sada so se danes znova zbrali na kraju nesreče, kjer je v zrušenju nadstreška železniške postaje umrlo 14 ljudi, še trije se borijo za preživetje. Ob tem izražajo nezadovoljstvo, ker nihče ne odgovarja za tragedijo. V Radijskem dnevniku tudi: - Na poplavljena območja v Španiji dodatnih 10 tisoč vojakov, policistov in pripadnikov civilne zaščite - Fatah in Hamas v Kairu o povojni ureditvi Gaze - Golfistka Pia Babnik tretja na turnirju v Savdski Arabiji

Razkošje v glavi Jože Mihelič: "Imam se za Bohinjca!"

Bohinj je ena najlepših dolin v vseh Alpah, je prepričan gost oddaje Razkošje v glavi. To je Jože Mihelič alpinist, fotograf, turni smučar, pedagog, naravovarstvenik in avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov ter več monografij. Predvsem pa človek, za katerega se zdi, da na življenje gleda z radovednostjo znanstvenika, razumevanjem antropologa in strastjo alpinista. Še vedno rad odide v gore, ima še kar nekaj idej za pisanje in se z vsemi podrobnostmi spominja svojega otroštva, alpinističnih prijateljev in podvigov, pa tudi 25-letnega obdobja, ko je bil zaposlen v Triglavskem narodnem parku, in skoraj štiri desetletja dolgega sodelovanja z ljubljansko Fakulteto za šport.

Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi 15:30

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Sobotno branje Aleksej Salnikov: Petrovi v časih gripe

Tematsko raznolik roman enega najbolj markantnih ruskih pisateljev naše sodobnosti, ki literarno-kritično pisanje spretno spaja z elementi trilerja, kriminalke, fantastike in celo mita

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Kulturomat Violinistka Lenja Plajnšek

V tokratnem Kulturomatu gostimo mlado violinistko in skladateljico Lenjo Plajnšek. Se je violino res težko naučiti? Katero roka ima težjo nalogo? Tista, ki drži violino, ali tista, ki prijema strune? Ali med mladimi še obstaja zanimanje za klasično glasbo? V svet not in harmonij je z mlado glasbenico odplavala Kaja Čelan. Besedilo je prebrala Lana Furlan. Vabljeni k poslušanju!

Hudo športni Nogometaš Taj Steinman

V športnih minutah oddaje Hudo tokrat gremo na nogometno zelenico. Pred mikrofon rubrike Hudo športni smo povabili mladega obetavnega nogometaša Taja Steinmana, ki igra za Nogometni klub Vrhnika, njegove sanje pa so, da bi nekoč postal profesionalni nogometaš.

Hudo! Radijski navdušenci iz OŠ Danile Kumar

V oddaji Hudo smo se družili z mladimi radijskimi navdušenci iz OŠ Danile Kumar v Ljubljani. In zakaj ravno radio? 28. oktobra 1928 je začel uradno oddajati prvi radio na Slovenskem, Radio Ljubljana, zato tokrat gostimo mlade novinarje, ki nam bodo povedali, zakaj je radio sploh pomemben v tem digitalnem svetu, zakaj jim je všeč in ali imajo kaj treme, ko nastopajo na radiu.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt