Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Intelekta Arhitektura: besedo naj imajo uporabniki

V Ljubljani je pretekli teden potekal festival Big Arhitektura, ki je na enem mestu povezal arhitekte, notranje oblikovalce, inženirje, urbaniste, pa tudi odločevalce, investitorje in študente arhitekture. Edinstvena priložnost na enem mestu slišati različne poglede na grajeni prostor in oblikovanje, preveriti odnos politike do prostora ter se seznaniti z inovacijami: tehnološkimi, pa tudi tistimi v razmišljanju. V tokratni Intelekti govorimo o arhitekturnih zgodbah onkraj ustaljenih okvirov, s poudarkom na praksah, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja vključujejo končne uporabnike arhitekture in prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž. Gostja in gostje Intelekte so: - arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb Budja arhitekti - Borbála Marosán, raziskovalka na Centru za inovacije MOME z Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti - arhitekt Gregor Mljač, Zavod Big

Ob osmih Karmen Švegl: Iran navzven deluje enotno, znotraj veliko negotovosti

V nedeljo je v nesreči helikopterja umrl iranski predsednik Ebrahim Raisi, z njim pa tudi preostalih sedem ljudi na krovu, med drugim iranski zunanji minister. Zaradi tragedije so pretreseni tako Iranci kot državljani sosednjih držav, v Libanonu in Siriji so na primer razglasili tridnevno žalovanje za umrlim predsednikom, ki je veljal za morebitnega naslednika vrhovnega verskega vodje Alija Hameneja. O Iranu danes in o posledicah, ki jih bo smrt Raisija imela za notranjo in globalno politiko smo govorili v oddaji Ob osmih.

Lahko noč, otroci! Bojan Varjačič – Rajko: O pujsku, ki je imel kratek spomin

Med 20. in 26. majem v počastitev svetovnega dneva čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov 20. maja praznuje ves svet, na Prvem že sedmo leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Na situ letošnje, sedme sezone so se naključno, če naključja sploh obstajajo, znašle basni. V prvem večeru zgodba Bojana Varjačiča – Rajka: O pujsku, ki je imel kratek spomin. O tem, kaj je pravo prijateljstvo in pomoč, in tem, da se tistega, kar je v srcu, nikdar ne pozabi. Pripovedovalka: Gaja Filač. Avtor besedila: Bojan Varjačič – Rajko. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.

Studio ob 17.00 Posledice razprodaje prehranskega sektorja

Prodaja večinskega deleža Panvite hrvaški družbi Mplus in napoved prodaje Celjskih mesnin hrvaškemu mesnemu podjetju Pivac sproža številne bojazni. Kaj dolgoročno pomeni razprodaja strateško pomembnega prehranskega sektorja, ki se postopno dogaja že vse od osamosvojitve dalje? Je to priložnost za razvoj agroživilstva pri nas ali samo za lastnike, ki prodajajo podjetja? Kam bo hrvaški lastnik usmerjal nadaljnji razvoj? Kakšna so tveganja za oskrbo prehranskih verig? Zdi se, da je na kocki prehranska suverenost države, a politika presenetljivo molči. O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Toni Balažič, izvršni direktor Panvite Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške Fakultete Ervin Kosi, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, predstavnik Državnega sveta.

Prvaki tedna Dr. Janko Božič: Čebele sprejemajo odločitve s skoraj popolnim konsenzom.

Če bi na katerikoli točki časovne premice vpogledali v njegov življenjepis, bi hitro naleteli na besedo čebela. S krnajsko sivko se je prvič seznanil v petem razredu osnovne šole, ob maturi je po številu čebeljih družin že spadal med povprečno velike slovenske čebelarje. Študiral je biologijo, prevzel ga je čebelji ples in postal tema njegove diplomske naloge, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Kot Fulbrightov štipendist je doktoriral v ZDA, seveda spet na temo čebel. O moči in učinkovitosti čebeljega sporazumevanja, o motivacijskih modelih v čebeljem panju, o tem, kako doseže konsenz družina, ki šteje od 40 do 60 tisoč članov v tokratni epizodi Prvakov tedna. Ali je ekološko čebelarstvo čebelarska prihodnost, ali bi morali uživati več medu in čebeljih pridelkov, ali je Janšev čebelarski nauk aktualen tudi 250 let pozneje? Gost Prvakov tedna na Svetovni dan čebel je bil dr. Janko Božič, profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – specialist za področje vedenja živali, med njimi tudi čebel.

Jutro na Prvem

Svetovalni servis Stres ob koncu šolskega leta

V šolah je maj zelo deloven mesec. Številna ocenjevanja znanja in spraševanja, ki odločajo o končnih ocenah pri posameznem predmetu, ter zaključevanje različnih šolskih projektov so na urniku učencev in dijakov, ki bodo morali pred koncem šolskega leta opraviti vse svoje šolske obveznosti, da bodo lahko brezskrbno stopili v počitnice. Kako si porazdeliti šolske obveznosti in učenje, kako se sprijazniti s slabo oceno ali slabšim uspehom? Kako lahko stres ob koncu šolskega leta vpliva na družinsko dinamiko? Govorili pa bomo tudi o tehnikah pomnenja, ki lahko pomagajo ne le šolarjem, temveč tudi vsem ostalim. O tem se bomo pogovarjali s psihologinjo Anjo Vidmar iz svetovalne službe na Gimnaziji Ledina.

Radiosfera Iščemo progastega goža

Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v tokratni Radiosferi.

Drugi pogled Joanna Blejwas, Poljska

Joanno Blejwas je v Slovenijo prvič leta 2014 pripeljala študentska izmenjava. Opravila jo je, se vrnila domov, tam dokončala dodiplomski študij, se nato vrnila v Ljubljano na podiplomski študij in tu tudi ostala. 33-letnica pravi, da je »po izobrazbi in duši glasbenica, po duši pa tudi plesalka.« Poučuje namreč saksofon in pleše swing. Več pa v Drugem pogledu, ki ga je pripravila Darja Pograjc. Foto: Ksenija Mikor.

Torkov kviz "Čmrlja matica lahko gnezdo ogreje za 20 stopinj nad temperaturo okolice"

Včeraj, ob svetovnem dnevu čebel, so bile v ospredju medijskih vsebin čebele. Zato se danes spodobi, da opozorimo na prav tako pomembne (divje) opraševalce, ki jim ponavadi namenjamo manj pozornosti: čmrlje. Po krivici se jih držijo pridevniki kot so "debel", "len" in "počasen". Čmrlji so hitri in spretni letalci, so pa tudi opraševalci paradižnika, ki ga čebele ne morejo oprašiti. Še več zanimivih dejstev iz življenja čmrljev je v Torkovem kvizu opisal dr. Danilo Bevk, raziskovalec opraševalcev z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Prvaki tedna Dr. Janko Božič: Čebele sprejemajo odločitve s skoraj popolnim konsenzom.

Če bi na katerikoli točki časovne premice vpogledali v njegov življenjepis, bi hitro naleteli na besedo čebela. S krnajsko sivko se je prvič seznanil v petem razredu osnovne šole, ob maturi je po številu čebeljih družin že spadal med povprečno velike slovenske čebelarje. Študiral je biologijo, prevzel ga je čebelji ples in postal tema njegove diplomske naloge, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Kot Fulbrightov štipendist je doktoriral v ZDA, seveda spet na temo čebel. O moči in učinkovitosti čebeljega sporazumevanja, o motivacijskih modelih v čebeljem panju, o tem, kako doseže konsenz družina, ki šteje od 40 do 60 tisoč članov v tokratni epizodi Prvakov tedna. Ali je ekološko čebelarstvo čebelarska prihodnost, ali bi morali uživati več medu in čebeljih pridelkov, ali je Janšev čebelarski nauk aktualen tudi 250 let pozneje? Gost Prvakov tedna na Svetovni dan čebel je bil dr. Janko Božič, profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – specialist za področje vedenja živali, med njimi tudi čebel.

Svetovalni servis Zaščita lesa

Kakšna je učinkovita zaščita lesenih površin? Na to vprašanje dobimo odgovor v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Izbiramo lahko med olji, voski, lazurami, laki in drugimi premazi. Kako zaščititi leseno stavbno pohištvo, obnoviti parket ali prebarvati leseno balkonsko ograjo, kakšno impregnacijo recimo izbrati pri obnovi vrtnega pohištva? Sogovornik: prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Klicna koda Ali bo Stranka piva postala parlamentarna stranka?

Avstrijci bodo v Evropski parlament volili 9. junija, v jeseni pa bodo zvezne parlamentarne volitve. Kako poteka predvolilni boj, kaj kažejo javnomnenjske raziskave? S svojo kandidaturo na zvezni parlamentarnih volitvah pa je presenetila Stranka piva. Za zdaj kaže, da ji bo uspel vstop v parlament, za kakšno stranko gre?

7. stran Ilan Pappé: Ten Myths About Israel

Nedelja je dan za prebiranje. Tokrat se bomo v 7. strani lotili aktualne knjige. Prebirali bomo 10 mitov o Izraelu avtorja Ilana Pappeja. Slovenskega prevoda še nimamo. Lana Furlan je pred mikrofon povabila Maruško Nardoni, asistentko na oddelku za kulturne študije na fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

naPOTki 'Srčece moje ljubi srčece tvoje'

'Lectarstvo je rokodelska dejavnost, povezana z izdelovanjem in prodajo lecta, poltrajnega medenega peciva v obliki ploščic in okrašenih figuralnih piškotov, izdelanih s pomočjo pločevinastih modelov,' je zapisano v nacionalnem Registru nesnovne kulturne dediščine. Lectarska obrt se lahko povezuje z medičarstvom in svečarstvom, med nosilci te dejavnosti pa sta najbolj znani družina Perger iz Slovenj Gradca in Gostilna Lectar v Radovljici. Lectarsko delavnico v slednji je obiskala Andreja Čokl.

KiKs O dogajanju je poročal "zadarski" radio

Pred kratkim je prišel v javno razpravo predlog 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa. Novo je poglavje organizacijsko združuje dileme določene vrste pod enim naslovom, prinaša pa tudi nekaj sprememb glede na dosedanje pisne in govorne prakse. »V poglavju Glasovno-črkovne premene so zdaj pod eno streho združene vse težave, ki jih ima slovensko govoreči, ko se srečuje s tujimi imeni,« razlago začne dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.

Lokalni junak Natalija Planinc

Študijski krožki ponujajo neprecenljiva znanja in možnosti za vsakogar. Natalija Planinc je, kot pravi, zaljubljena v študijske krožke, življenjskih vodil pa ima kar nekaj. Vselej se povezujejo s prostovoljstvom, medgeneracijskim sodelovanjem, kulturno dediščino in vseživljenjskim učenjem. Prve študijske krožke je organizirala za starše že kot vzgojiteljica, po upokojitvi pa je poiskala vsebine, ki bi bile zanimive in po prvih restavratorskih delavnicah je postala predsednica na novo ustanovljenega Društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot v Piranu, kjer je tudi doma. Za svoje delo je prejela številna priznanja. "Dokler znam in zmorem, delim tudi z drugimi." je njen moto. Obiskuje starejše dnevnega centra Doma upokojencev Izola v Portorožu in dijake piranskih šol, s katerimi se pogovarja o prostovljstvu.

Intelekta

Intelekta

512 epizod

Arhitektura: besedo naj imajo uporabniki

42 min

Kako je v naši domovini biti mlad?

46 min

Katere so največje ovire za ženske v znanosti?

49 min

Od črnih lukenj do temne energije: kaj vemo o velikih neznankah vesolja

50 min

Izpod pepela Vezuva se kot feniks dvigujejo izgubljene velike knjige grško-rimske antike

57 min

Konoplja: Pasti in prednosti legalnega samozdravljenja in rekreativne rabe

50 min

Informativne vsebine

Po Sloveniji V Mariboru štirje dodatni zobozdravstveni programi

Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Hrpelje-Kozina še letos nova montažna športna dvorana. - V Škofji Loki bodo nagradili najboljše izdelke dijakov. - V Gornji Radgoni razmišljajo, da bi na zapuščenem zemljišču nekdanje farme zgradili stanovanjske bloke. - na Postojnskem opozarjajo na pomen mejic.

Danes do 13:00 Gen energija predstavila oceno ekonomike projekta Jek 2

Državno podjetje Gen energija, investitor v drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, je danes predstavilo prvo oceno ekonomike projekta. Novi reaktor bi imel med 1000 in 1650 megavati moči, študija o priključitvi drugega bloka na omrežje je pokazala, da bi bila s tega vidika njegova optimalna velikost do 1300 megavatov. Ocenjena investicijska vrednost brez stroškov financiranja je med 9,3 in 15,4 milijarde evrov, odvisna bo od moči reaktorja, so pojasnili. Drugi poudarki oddaje: - Vlada namerava jutri podpisati pismo o nameri za vzpostavitev nove medicinske fakultete. - Mednarodno javnost deli zahteva za izdajo naloga za aretacijo voditeljev Hamasa in Izraela. - Na Opčinah mogoče vnovič kupiti knjige v slovenskem jeziku.

Ob osmih Karmen Švegl: Iran navzven deluje enotno, znotraj veliko negotovosti

V nedeljo je v nesreči helikopterja umrl iranski predsednik Ebrahim Raisi, z njim pa tudi preostalih sedem ljudi na krovu, med drugim iranski zunanji minister. Zaradi tragedije so pretreseni tako Iranci kot državljani sosednjih držav, v Libanonu in Siriji so na primer razglasili tridnevno žalovanje za umrlim predsednikom, ki je veljal za morebitnega naslednika vrhovnega verskega vodje Alija Hameneja. O Iranu danes in o posledicah, ki jih bo smrt Raisija imela za notranjo in globalno politiko smo govorili v oddaji Ob osmih.

Jutranja kronika Slovenija brez prehranske strategije; po Panviti hrvaški lastniki prevzemajo tudi Celjske mesnine

Slovenija nima strategije na prehranskem področju, čeprav je hrana za vsako državo strateškega pomena. Vrstijo se prodaje prehranskih podjetji. Potem ko je pred kratkim Panvita prodala 51-odstotni delež hrvaški skupini M Plus s finančnimi skladi v ozadju, so včeraj iz Celjskih mesnin uradno sporočili, da prodajajo 40-odstotni delež hrvaškemu strateškemu partnerju, mesni industriji Pivac. Drugi poudarki oddaje: - Združene države Amerike z ostrimi odzivi na zahtevo tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za aretacijo voditeljev Izraela in Hamasa - V Iranu žalne slovesnosti ob smrti predsednika Ebrahima Raisija, njegov položaj bo začasno zasedel podpredsednik Mohamed Mohber - Plečnikovo nagrado, najvišje arhitekturno priznanje, dobil projekt nadkritja ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji

Jutranja kronika Buren odziv ZDA na ICC ob izdaji naloga za prijetje izraelskega premierja in obrambnega ministra ter treh voditeljev Hamasa

Zahtevi glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča Karima Khana za izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja in obrambnega ministra ter treh voditeljev Hamasa so med drugim neneklonjene izraelske, ameriške in italijanske oblasti. Slovenija medtem odločno pozdravlja napredek pri preiskavi razmer v Palestini. Ostali poudarki oddaje: - Zelenski: razmere na bojiščih so zahtevne, a obvladljive - Pred današnjim pogrebom iranskega predsednika Raisija iz sveta odzivi sožalja - V Ptujskem vrtcu drugo leto zapored prisiljeni krčiti kader in število oddelkov.

Zrcalo dneva Ameriški predsednik Biden kritičen do zahteve tožilca ICC za aretacijo izraelskih voditeljev

Odmeva sporočilo glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča Karima Kana, da zaradi suma vojnih zločinov zahteva nalog za prijetje izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta ter treh vodij Hamasa. Ameriški predsednik Joe Biden je zahtevo označil za nezaslišano. Obsodil jo je tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken in opozoril, da bi poteza lahko ogrozila pogajanja o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom.

Radijski dnevnik Slovenija podprla zahtevo za aretacijo vodij Hamasa ter izraelskega premierja in obrambnega ministra

Odmeva sporočilo glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča Karima Kana, da zahteva nalog za prijetje izraelskega premiera in obrambnega ministra ter treh vodij Hamasa zaradi suma vojnih zločinov. Kot je dejal, so danes na najbolj jasen način poudarili, da mednarodno pravo in zakoni oboroženih spopadov veljajo za vse. Kot je dejal Khan, noben vojak, noben poveljnik, noben civilni voditelj, nihče ne more delovati nekaznovano. Slovenske oblasti odločno podpiraj odločitev in pozivajo k pregonu zločinov v Izraelu in na palestinskih ozemljih. Druge teme: - Vlada v reševanje pomanjkanja zdravnikov tudi z novo medicinsko fakulteto. - Ladja, ki naj bi prevažala orožje za Izrael in pluje v koprski zaliv, izpolnjuje pogoje za vplutje. - Nova sodna zmaga Assangea proti ameriškim oblastem.

Studio ob 17.00 Posledice razprodaje prehranskega sektorja

Prodaja večinskega deleža Panvite hrvaški družbi Mplus in napoved prodaje Celjskih mesnin hrvaškemu mesnemu podjetju Pivac sproža številne bojazni. Kaj dolgoročno pomeni razprodaja strateško pomembnega prehranskega sektorja, ki se postopno dogaja že vse od osamosvojitve dalje? Je to priložnost za razvoj agroživilstva pri nas ali samo za lastnike, ki prodajajo podjetja? Kam bo hrvaški lastnik usmerjal nadaljnji razvoj? Kakšna so tveganja za oskrbo prehranskih verig? Zdi se, da je na kocki prehranska suverenost države, a politika presenetljivo molči. O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Toni Balažič, izvršni direktor Panvite Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške Fakultete Ervin Kosi, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, predstavnik Državnega sveta.

Dogodki in odmevi Tožilec Meddržavnega sodišča v Haagu predlaga nalog za aretacijo izraelskega premierja in obrambnega ministra ter treh voditeljev Hamasa

Glavni tožilec Meddržavnega kazenskega sodišča Karim Khan zahteva nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, obrambnega ministra Joava Galanta in treh vodij Hamasa zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Khan je med zločini omenil tudi namerno stradanje prebivlstva. Izraelski politični vrh je obtožbe označil za aburdne. Netanjahu je ob tem zatrdil, da nobena odločitev sodišča ne bo ustavila Izraela pri uresničitvi končnega cilja - uničenju Hamasa. Drugi poudarki oddaje: - Po smrti iranskega predsednika Raisia v nesreči helikopterja se pojavljajo vprašanja o morebitnih prihodnjih odnosih Irana z državami v regiji in širše. Po mnenju analitikov ni pričakovati večjih političnih obratov. - Zdravstvo ostaja prednostna naloga vlade, je v državnem zboru zagotovil premier Robert Golob. Ob tem je napovedal, da bodo na Obali kmalu odprli tretjo medicinsko fakulteto pri nas. Medtem je slišati kar nekaj kritik na napoved ostrejše ločitve zasebnega in javnega zdravstva. - Po nedavni prodaji Panvite prehajajo v hrvaške roke tudi Celjske mesnine. Prevzema jih mesna industrija Braća Pivac.

Po Sloveniji Na Bledu se obeta nova turistična ponudba, a ne brez zapletov

Drugi poudarki iz oddaje: - Kakšna bo usoda treh zemljišč na območju parka Lakeness v Volčji Dragi na Goriškem, ki jih prodaja občina Renče - Vogrsko? - V Mariboru opažajo vse več napačno parkiranih vozil na pločnikih, povečano tudi število prekrškov na parkiriščih za invalide - Po dnevu muzejev boste slišali utrinke iz Brežic in z Bleda

Danes do 13:00 Vrstijo se odzivi po smrti iranskega predsednika Raisija

V Iranu so razglasili petdnevno žalovanje po smrti predsednika države Ebrahima Raisija in zunanjega ministra Hosejna Amirja Abdolahjana v nesreči helikopterja. Predsedniške dolžnosti bo začasno prevzel prvi podpredsednik Mohamed Mohber, ki mora v 50-ih dneh pripraviti vse potrebno za izvedbo predsedniških volitev. Medtem se iz sveta vrstijo izrazi sožalja. Druge teme: - Izrael napovedal okrepitev kopenske ofenzive v Rafi. - Premier Golob do konca meseca pričakuje zaključek stebrnih, do poletja pa tudi krovnih pogajanj o plačah v javnem sektorju. - Na srečanju v Murski Soboti svoje raziskovalne naloge predstavljalo 390 mladih.

Podkasti

Na pravi strani Primož Bezjak in Klemen Janežič

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.

Srce bije za posel Aleša Mižigoj, Medex

Gostja 27. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in izvršna direktorica družbe Medex Group Aleša Mižigoj. Kot zgled komunikacije, učinkovitega dela in sodelovanja izpostavi čebeljo skupnost. Medex je družinsko podjetje, ki ga je sogovornica leta 2001 prevzela po očetu. Ob tem doda, da je bil pri tem najpomembnejši prenos vrednot: poštenosti in odgovornosti.

Evolucija užitka Nisem vedla, a je že skos tko razmišljal al je pač postal naci

Sovraštvo se s spleta prenaša v intimnopartnerske odnose.

Umetnost možnega Iz tragedije v farso - Luka Lisjak Gabrijelčič (Razpotja)

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Na pravi strani Dijana Matković o legalizaciji izkoriščanja

V podkastu Na pravi strani je bila pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica portala Disenz, Dijana Matković. Letošnja prejemnica nagrade Ženske o ženskah za neomajni angažma v krepljenju kritične in politične misli je ena redkih, ki v javnem prostoru nagovarja medpresečnost pozicij kot so ženskost, priseljenstvo, revščina in prekarnost. V podkastu je spregovorila o delavskih pravicah, o sistemski legalizaciji izkoriščanja, o razredni razslojenosti, o feminizmu in položaju žensk ter o nastajanju nove knjige. Dijano Matković je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Prvi na maturi Vse o maturitetnem eseju 2024 - ujeti ali svobodni?

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

ApolloLajka Zgodovina galaksije je skrita v svetlobi zvezd – Janez Kos, FMF UL

V drobcu svetlobe je skrito ogromno informacij. Če jih seveda znaš prebrati. Če pa svetlobni drobci do nas prihajajo skozi prostranstva vesolja z oddaljenih zvezd, lahko v njih razberemo zgodovino celotne galaksije in razvoj vesolja. S tovrstnim branjem zvezdne svetlobe se ukvarja astronomska spektroskopija in tokratni gost ApolloLajke dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kako so torej izgledali večji in manjši trki galaksij in kakšne sledi so zapustili? Zakaj bi bilo zanimivo priti na sled sestrskim zvezdam našega sonca in zakaj je to skoraj nemogoče? Kako bi bilo živeti nekje v središču galaksije ali v zvezdni kopici? In kaj bi se zgodilo ob hipotetičnem scenariju, da v naše osončje prileti kakšna zvezda? To je nekaj zanimivih vprašanj, ki smo se jih lotili v ApolloLajki.

Prvi na maturi Maturanti in Tjaša Mislej o ujetosti in svobodi v Našem skladišču in drugih dramah za maturo

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

Prvi na maturi Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

Na pravi strani Tjaša Železnik o položaju žensk v družbi

"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Srce bije za posel Peter Curk, Iconomi

Gost 26. epizode Srce bije za posel, je generalni direktor Iconomi-ja, platforme za upravljanje kripto premoženj. Pravi, da ni tipičen kriptomilijonar in da največje tveganje zanj predstavljata motor in smučanje. Dodaja, da imajo mnogi, ki vstopajo v kritpstovet, prevelika pričakovanja: »Ko gre vse gor, postanejo vsi pohlepni, in ko gre dol, se prestrašijo.« Sogovornik komentira tudi aktualno dogajanje, torej četrti halvnig bitcoina ter vstop ameriških ETF-ov.

Iz glasbenega uredništva

Prva vrsta Kimmo Pohjonen (v sodelovanju z Drugo godbo)

V sodelovanju s festivalom Druga godba tokrat v oddaji nastopa finski harmonikar Kimmo Pohjonen.

Etnofonija Druga godba – v tretje

Druga godba – v tretje. S koncertno ponudbo sobote in nedelje. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/05/16/druga-godba-v-tretje/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 19. 5. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 19. 5. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Vieux Farka Touré v koncertu z Druge godbe (urednik: Jane Weber)

Petnajst let po prvem nastopu na Drugi godbi se je Puščavski Hendrix lani vrnil, da bi pozdravil stare prijatelje in očaral nove generacije. Čeprav so mu takoj po začetku uspešne poti leta 2006 nadeli vzdevek Puščavski Hendrix, pa je Vieux Farka Touré požel globalno prepoznavnost šele ob sodelovanju z ameriško popularno zasedbo Khruangbin. Z njo je leta 2022 izdal album Ali, posvečen njegovemu očetu in enemu najbolj legendarnih afriških glasbenikov, Aliju Farki Touréju. Pri tem se mu ni bilo treba prav nič prilagajati. Če na tem planetu obstaja kakšen sin, ki lahko očetovo zapuščino prenaša v prihodnost z bistvom tradicije malijske glasbe in jo nadgradi z lastnim glasbenim izrazom, je to prav Vieux. Takšnega smo spoznali že leta 2008, ko je prvič nastopil na Drugi godbi, podobo pa je ohranil vse do danes. Lani je izdal tudi ploščo "Les Racines", prvi album za založbo World Circuit - ta je izdala vse očetove albume - in tako so se vezi med njima še okrepile. Kot bi se vsakič znova srečala na obrežju reke Niger in skupaj osvajala Afriko in svet. Glasba Vieuxa Farke Touréja je poslušanje najlepšega sončnega zahoda, v kar se boste lahko prepričali čez nekaj trenutkov. Igra in poje vam Vieux Farka Touré s svojim triom. Želimo vam prijetno poslušanje.

Pesem v žepu Iz zakladnice šansonov: ptice, lisice in druge metafore

V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj šansonov z metaforiko iz živalskega sveta, ki vsak na svoj način odslikavajo naš odnos do narave in samih seboj. Z nami bodo Andrej Trobentar in Same babe, Drajnarjuva vampa, Jure Ivanušič, Bakalina Velika in Vita Mavrič, glasbenim izvedbam pa se s svojo interpretacijo pridruži pesnik Dane Zajc.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Štirje kovači praznuje 70 let

V tokratni oddaji poslušate pogovor glasbenega urednika Tomaža Gučka s pevko in ženo vodje Ansambla Štirje kovači Hermino Šegovc. In razlog, zakaj? Ansambel praznuje sedemdesetletnico nepretrganega delovanja (v Guinnessovo knjigo rekordov je vpisan kot najstarejši delujoči narodno-zabavni ansambel), njegov vodja in soustanovitelj Franc Šegovc pa ravno na dan oddaje šestnajstega maja oseminsedemdeseti rojstni dan. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Zimzelene rokovske skladbe

V Godbah z zgodbo bomo slišali nekaj večno zelenih rokovskih uspešnic, ki jih izvajajo The Rolling Stones, Eagles, Journey, Supertramp, Bruce Springsteen, David Bowie, Eric Clapton in Led Zeppelin.

41 stopinj vročine Mario Rijavec

V oddaji poslušamo skladbe: Majhen je ta svet (Mario Rijavec/Tone Pavček/Mario Rijavec) I Was Doing All Right (George Gershwin/Mario Rijavec), solist Ati Soss Concertino (Jože Privšek) The Ringside Suite (Ron Roullier/Jože Privšek), solisti Mojmir Sepe, Ati Soss, Franci Puhar

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Rex, Kralj, kozolec

Oddaja tokrat upira pogled v malo manj znano plat industrijskega oblikovalca Nika Kralja. Kralj je širši javnosti dobro poznan kot avtor masovno izdelovanega povojnega pohištva. Če ne prav poimensko, vsaj preko svojih velikih uspešnic kot sta stola Rex in Lupina. Manj pa se danes ve o njegovem večplastnem, tudi znanstvenem, zanimanju za kozolce. Ti so dodobra zaznamovali obdobje njegove profesure na tedanji Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sam interes pa je oblikovalec želel opredmetiti tudi v prijavljeni a nikoli dokončani doktorski nalogi. Nekoliko zasenčeno poglavje Kraljevega dela odkrivamo skupaj z etnologinjo Alenko Stražišar Lamovšek, kustosinjo v Dolenjskem muzeju, etnologom Miho Špičkom, vodjo oddelka za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja in umetnostno zgodovinarko Špelo Šubic, kustosinjo za industrijsko oblikovanje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Fotografija: Kraljev avtomobil, prepoznavna "žaba", pred kozolcem v Jelšah pri Kostanjevici marca 1971 (Niko Kralj, hrani Dežela kozolcev / NK 2082/M260).

Etnofonija Druga godba – v drugo

Glasbena oddaja prinaša sveže informacije in nove skladbe vrhunskih glasbenikov s področja svetovne etno glasbene scene.

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Bojan Varjačič – Rajko: O pujsku, ki je imel kratek spomin

Med 20. in 26. majem v počastitev svetovnega dneva čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov 20. maja praznuje ves svet, na Prvem že sedmo leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Na situ letošnje, sedme sezone so se naključno, če naključja sploh obstajajo, znašle basni. V prvem večeru zgodba Bojana Varjačiča – Rajka: O pujsku, ki je imel kratek spomin. O tem, kaj je pravo prijateljstvo in pomoč, in tem, da se tistega, kar je v srcu, nikdar ne pozabi. Pripovedovalka: Gaja Filač. Avtor besedila: Bojan Varjačič – Rajko. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.

Lahko noč, otroci! Čmrlj in piščalka

Pravljica o čmrlju, piščalki, čričku in komarju … Pripoveduje: Janja Majzelj. Napisala: Anja Štefan. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.

RIO radijska igra za otroke Mirče Šušmel: Tisti s sosednjega pločnika

Tisti s sosednjega pločnika so različne na tla narisane figure, ki imajo to smolo, da jih otroci niso narisali do konca. Zato sklenejo, da si bodo pomagale kar same. Režiserka: Rosanda Sajko Tonski mojster: Bojan Stopar Kostanjar - Slavo Švajger Kavboj - Tone Homer Pajac - Janez Čuk Punčka - Jana Osojnik Teta - Vera Pantič Tisti, ki nekaj je - Janez Hočevar Vojak - Franček Drofenik Dimnikar - Milan Kalan Trebušnik - Janez Rohaček Gasilec - Ludvik Pečar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1963.

Lahko noč, otroci! Na Luno

Fantek je vsak večer gledal luno … Pripoveduje: Branko Miklavc. Napisal: Lojze Kovačič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Kulturomat Raperica in pisateljica Zala Kodrič

Spoznajte 14-letno raperico in nadobudno pisateljico Zalo Kodrič z OŠ Pobočje. Mlada kulturnica rada bere fantazijske romane, piše pesmi in se navdušuje nad gledališčem. Med svoje največje uspehe pa šteje nastop na Slovenija ima talent leta 2023 in izid njenega fantazijskega romana. Čeprav je v življenju doživela že marsikaj, imajo njena besedila vedno pozitivno sporočilo.

Hudo! O prijateljstvu in psihičnem nasilju z novinarkami z OŠ Podbočje

Z novinarkami z OŠ Podbočje, kjer smo izpeljali radijske novinarske delavnice, smo govorili o prijateljstvu in medosebnih odnosih. Kdo je pravi prijatelj? Kaj je psihično nasilje? Kako rešiti nesporazum in kako se naučiti pogovarjati in poslušati? Več smo izvedeli od njih in njihovih sogovornikov.

Hudo športni Atlet Domen Prah Šoba

V rubriki Hudo športni smo se ustavili na OŠ Podbočje. Tam smo spoznali atleta Domna Praha Šobo, ki tekmuje za Atletski klub Brežice, dokazuje pa se v mnogoboju. V kateri atletski disciplini je najboljši, izveste v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.

Radijski ringaraja Spoznajmo muzeje in čebele

Na mednarodni dan muzejev bomo preverili, kako dobro otroci poznajo muzeje, njihovo poslanstvo in kdo dela v njih, ker pa se bliža tudi svetovni dan čebel, se bomo z otroki z OŠ Podbočje pogovarjali tudi o čebelah in medu. Poznamo 20 tisoč vrst čebel, v Sloveniji jih živi 550, mi pa se bomo vprašalai, zakaj te živali potrebujejo svoj dan, zakaj so tako pomembne za naš ekosistem in življenje na Zemlji.

Lahko noč, otroci! Zakaj ljudje ne padejo

Noč je čas za posteljo, ampak zakaj … Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Liljana Praprotnik Zupančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov

O preglavicah in sreči, ki jo prinašajo dolgi nohti … Pripoveduje: Blaž Šef. Napisal: Peter Svetina Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.

Gymnasium Kako je potekala evropska olimpijada eksperimentalnih znanosti?

Naši gosti so bili dijaki, ki močno obvladajo naravoslovne znanosti, bolj konkretno biologijo, kemijo in fiziko. Udeležili so se namreč Evropske olimpijade eksperimentalnih znanosti, ki je potekala med 7. in 14. aprilom v Luksemburgu, na njej pa je sodelovalo 45 ekip iz 23 evropskih držav. Razdeljeni so bili v dve ekipi, domov pa so prinesli zlato in srebrno medaljo. Kako je potekalo tekmovanje, kakšno znanje zahteva in kaj so doživeli v Luksemburgu? Naši gosti so bili dijaki Tisa Lombar, Izadora Kopač, Maj Bombek, Primož Markovič, Anže Markovič, Luka Filak in mentor dr. Matej Huš.

Naše skupnosti

Naše poti Naše poti 21:05 - koncert romunske romske skupine Mahala Rai Banda leta 2011 v ljubljanskih Križankah.

V Naših poteh nas čaka skok na kar trinajst let let star glasbeni dogodek, ki se je odvil v vročih ljubljanskih Križankah julija leta 2011. Prisotni se še dobro spomnimo izvrstnega koncerta romske glasbe, na katerem se je predstavila tudi takrat superuspešna romunska romska novovalovska zasedba Mahala Rai Banda.

Sotočja Od pozivov k poenotenju slovenske manjšine do prebrisane lisičke iz Rezije

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?

Slovencem po svetu Slovenci v Srbiji se počutijo bolj zamejci kot izseljenci

Tokrat v oddaji gostimo Sabino Sečnik, ki živi v Torontu, sicer pa je po rodu iz Celja. V knežjem mestu je nekaj časa tudi živela, potem pa se je preselila nazaj v Kanado . V oddaji poročamo tudi o obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona med Slovenci v Srbiji. Pogledali bomo v Sarajevo, kjer potekajo Cankarjevi dnevi. Ne bomo pa pozabili niti na pomen čebel. V ponedeljek bomo namreč praznovali Svetovni dan čebel in ob tej priložnosti v nekaterih slovenskih skupnostih ta konec tedna potekajo prireditve. Svetovni dan čebel zaznamujejo v Sarajevu, pa tudi v ameriškem Clevelandu. Slovenci v Belgiji pa se bodo družili na spomladanskem kolesarjenju.

Sami naši Mesec srbske kulture v Ljubljani, legendarni režiser Slobodan Šijan se vrača na Grossmanov festival, končana je zasedba velike predavalnice FDV

V oddaji Sami naši na Prvem nocoj o tretjem Mesecu srbske kulture v Ljubljani. Poslušajte tudi pogovor z Markom Mehtsunom o jubilejnem, dvajsetem Grossmanovem festivalu fantastičnega filma in vina, na katerega se letos vrne legendarni režiser Slobodan Šijan. Na začetku pa reportaža s fakultete za družbene vede v Ljubljani, na kateri so študentke in študenti po šestih dneh končali zasedbo velike predavalnice na fakulteti za družbene vede.

Naše poti Burzu Yasin: Romska glasba ne izumira, vprašati se moramo kaj izginja v romski glasbi

Romska glasba že od nekdaj navdušuje ljudi po vsem svetu. Kaj jo dela tako privlačno in prepoznavno, da jo lahko ločimo od preostalih zvrsti? To v Carigradu raziskuje doktorska študentka etnomuzikologije Burzu Yasin in med njenim obiskom v Ljubljani smo se pogovarjali z njo. Podrobno smo pregledali še zadnje poročilo ameriškega ministrstva za zunanje zadeve o praksah človekovih pravic, ki je sprožilo zaskrbljenost zaradi protiromskega rasizma po Evropi.

Sotočja Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?

Slovencem po svetu Slovenski jezik in kultura v tujini povezujeta z domovino tudi mlajšo generacijo

Slovenska dopolnilna šola v nemškem Frankfurtu ima dolgoletno tradicijo, junija bodo zaznamovali že pol stoletja delovanja. O tem in pomenu učenja slovenskega jezika med našimi rojaki v Nemčiji beseda teče z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu Brigito Lovenjak, poučevanje in položaj slovenskega jezika v Banjaluki pa je osrednja tema v pogovoru z novo lektorico slovenščine na banjaluški Filološki fakulteti Barbaro Hanuš. Ustavljamo se tudi na 10. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, pozornost pa namenjamo tudi praznovanju 45.letnice slovenskega društva Drava v Augsburgu.

Sami naši Veran Matić o obletnici smrti otrok v Beogradu, Dejan Aleksić o otrocih in branju ter Flurina Ametaj o delavnicah Ženske: vključenost, znanje, glas

V oddaji Sami naši na Prvem se nocoj pogovarjamo z pesnikom, dramatikom in avtorjem otroške in mladinske literature Dejanom Aleksićem, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo. Obiskali smo tudi Velenje, kjer so ta teden začeli izvajati enomesečne delavnice Ženske: vključenost, znanje, glas. V oddaji se bomo spomnili grozovitih umorov otrok v beograjski osnovni šoli Vladislava Ribnikarja. O tem, kaj se je v tem letu naredilo, in o tem, kaj bi se dejansko moralo narediti, govorimo z novinarjem iz Srbije Veranom Matićem.

Naše poti Borko Horvat: Ljubezen res ne pozna kromosomov

Pogovarjali smo se z Borkom Horvatom iz Murske Sobote. Leta 2007 je imel hudo poškodbo glave in je pristal na invalidskem vozičku. Sledila je dolga rehabilitacija v Ljubljani. Že od nekdaj se je zanimal za glasbo, zato je svoj glasbeni prvenec z naslovom Ljubezen ne šteje kromosomov posvetil svoji punci Andreji, ki ima Downov sindrom. Preverili smo do kakšnih zaključkov so prišli izvajalci v sklopu projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov ter kateri so izzivi, ki se porajajo med enakopravnostjo in enakostjo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Margherita zasedbe Balkan Boys in Hegevuda skupine Romano Glauso. Na tujem delu pa se bosta pomerila Sebas de la Calle s skladbo Quien no sufre no ama in Jan Bendig s skladbo Avilem.

Sotočja Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.

Slovencem po svetu Zapuščina prekmurskih izseljencev se iz ZDA vrača v domovino

Tokrat bomo govorili o dragocenem prekmurskem tovoru, ki je - varno shranjen v ladijskih kontejnerjih - na poti čez Atlantik iz Združenih držav proti Sloveniji. Gre za pisno gradivo in sakralne predmete evangeličanske cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred stoletjem zgradili prekmurski izseljenci. Ker so cerkev prodali, bo njihova zapuščina novi dom našla tam, od koder so prišli njeni ustvarjalci – v Prekmurju torej. O tem so za oddajo spregovorili državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, doktorica Klaudija Sedar, ki je sodelovala pri pregledovanju arhivov in predmetov, ter generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alena Jerak. Iz Clevelanda se bo oglasil tudi Mark Tomc, rojen v Združenih državah, a zelo ponosen na svoje dolenjske in notranjske korenine. Med drugim zelo rad peče potico. Zoran Jovičić iz srbske Rume pa bo povedal, kako so se Slovenci tam znašli potem, ko jim je lastne prostore, namenjene druženju, uničil požar.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

455 epizod

Slovenska enajsterica za obračun z Evropo

52 min

Kdor poje, z(e)lo ne misli

51 min

Saj je vseen', sam' da teče

49 min

Prihodnost na avtomatu, Golob v blatu, NLB na magistratu

52 min

Ti moja srnica, ti še ne veš, da najlepša, si ko spiš

51 min

»Rajš primte se za nos, drek bo tle teku skoz.«

50 min

Najnovejše

abcEU Š kot širitev - 1. del

Širitev Evropske unije pred 20imi leti se je v zgodovino evropske integracije zapisala kot širitev vélikega poka. Povezavi se je tedaj po dolgotrajnih pogajanjih priključila 10erica novink. Kako se tistih časov spominja ena ključnih političnih osebnosti in kako gleda na nadaljnji proces širitve? Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Prva vrsta Kimmo Pohjonen (v sodelovanju z Drugo godbo)

V sodelovanju s festivalom Druga godba tokrat v oddaji nastopa finski harmonikar Kimmo Pohjonen.

Novice Radia Slovenija Novice ob 14h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Po Sloveniji V Mariboru štirje dodatni zobozdravstveni programi

Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Hrpelje-Kozina še letos nova montažna športna dvorana. - V Škofji Loki bodo nagradili najboljše izdelke dijakov. - V Gornji Radgoni razmišljajo, da bi na zapuščenem zemljišču nekdanje farme zgradili stanovanjske bloke. - na Postojnskem opozarjajo na pomen mejic.

Danes do 13:00 Gen energija predstavila oceno ekonomike projekta Jek 2

Državno podjetje Gen energija, investitor v drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, je danes predstavilo prvo oceno ekonomike projekta. Novi reaktor bi imel med 1000 in 1650 megavati moči, študija o priključitvi drugega bloka na omrežje je pokazala, da bi bila s tega vidika njegova optimalna velikost do 1300 megavatov. Ocenjena investicijska vrednost brez stroškov financiranja je med 9,3 in 15,4 milijarde evrov, odvisna bo od moči reaktorja, so pojasnili. Drugi poudarki oddaje: - Vlada namerava jutri podpisati pismo o nameri za vzpostavitev nove medicinske fakultete. - Mednarodno javnost deli zahteva za izdajo naloga za aretacijo voditeljev Hamasa in Izraela. - Na Opčinah mogoče vnovič kupiti knjige v slovenskem jeziku.

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Svetovalni servis Stres ob koncu šolskega leta

V šolah je maj zelo deloven mesec. Številna ocenjevanja znanja in spraševanja, ki odločajo o končnih ocenah pri posameznem predmetu, ter zaključevanje različnih šolskih projektov so na urniku učencev in dijakov, ki bodo morali pred koncem šolskega leta opraviti vse svoje šolske obveznosti, da bodo lahko brezskrbno stopili v počitnice. Kako si porazdeliti šolske obveznosti in učenje, kako se sprijazniti s slabo oceno ali slabšim uspehom? Kako lahko stres ob koncu šolskega leta vpliva na družinsko dinamiko? Govorili pa bomo tudi o tehnikah pomnenja, ki lahko pomagajo ne le šolarjem, temveč tudi vsem ostalim. O tem se bomo pogovarjali s psihologinjo Anjo Vidmar iz svetovalne službe na Gimnaziji Ledina.

Ob osmih Karmen Švegl: Iran navzven deluje enotno, znotraj veliko negotovosti

V nedeljo je v nesreči helikopterja umrl iranski predsednik Ebrahim Raisi, z njim pa tudi preostalih sedem ljudi na krovu, med drugim iranski zunanji minister. Zaradi tragedije so pretreseni tako Iranci kot državljani sosednjih držav, v Libanonu in Siriji so na primer razglasili tridnevno žalovanje za umrlim predsednikom, ki je veljal za morebitnega naslednika vrhovnega verskega vodje Alija Hameneja. O Iranu danes in o posledicah, ki jih bo smrt Raisija imela za notranjo in globalno politiko smo govorili v oddaji Ob osmih.

Radiosfera Iščemo progastega goža

Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v tokratni Radiosferi.

Intelekta Arhitektura: besedo naj imajo uporabniki

V Ljubljani je pretekli teden potekal festival Big Arhitektura, ki je na enem mestu povezal arhitekte, notranje oblikovalce, inženirje, urbaniste, pa tudi odločevalce, investitorje in študente arhitekture. Edinstvena priložnost na enem mestu slišati različne poglede na grajeni prostor in oblikovanje, preveriti odnos politike do prostora ter se seznaniti z inovacijami: tehnološkimi, pa tudi tistimi v razmišljanju. V tokratni Intelekti govorimo o arhitekturnih zgodbah onkraj ustaljenih okvirov, s poudarkom na praksah, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja vključujejo končne uporabnike arhitekture in prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž. Gostja in gostje Intelekte so: - arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb Budja arhitekti - Borbála Marosán, raziskovalka na Centru za inovacije MOME z Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti - arhitekt Gregor Mljač, Zavod Big

Drugi pogled Joanna Blejwas, Poljska

Joanno Blejwas je v Slovenijo prvič leta 2014 pripeljala študentska izmenjava. Opravila jo je, se vrnila domov, tam dokončala dodiplomski študij, se nato vrnila v Ljubljano na podiplomski študij in tu tudi ostala. 33-letnica pravi, da je »po izobrazbi in duši glasbenica, po duši pa tudi plesalka.« Poučuje namreč saksofon in pleše swing. Več pa v Drugem pogledu, ki ga je pripravila Darja Pograjc. Foto: Ksenija Mikor.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt