Radio GA - GA Varno je hitro (ne)varno.

V novi oddaji Radia Ga Ga - Nova generacija so tokrat voditeljsko vlogo prevzeli bivši in bodoči obrambni ministri. Janez Janša, Karel Erjavec in Marjan Šarec v eminentno družbo sprejemajo novega člana Boruta Sajovica, ki pa bo za to moral preživeti prav poseben krst. V goste prihaja Emilija Stojmenova Duh, ki predstavlja prvega digitalnega ministra in Svetlana Makarovič, ki razloži, kako je investirala denar Prešernove nagrade. Kako zveni nova Applova pomočnica Siri zdaj ko govori slovensko, kako Zoran Janković draži hišice za kostanj, kaj bomo zares počeli s Teš 6 in kako Angelca Likovič svinjino pripravlja na kulturen način. Vse to izvemo v petek dopoldne na Prvem programu radia Slovenija.

Labirinti sveta Podnebna apokalipsa

Ob izjemno visokih temperaturah Sredozemskega in tudi Črnega morja je srednjo Evropo zajel ciklon Boris in povzročil zgodovinske poplave. Na takšne dogodke se moramo v resnici začeti navajati in prilagajati. O blaženju podnebnih sprememb se medtem govori vse manj, še zlasti pa je očitno to, da se tudi naredi zelo malo. Kako bo svoje delo na tem področju nadaljevala nova Evropska komisija? Prvi koraki ne zbujajo velikega optimizma. Še več pesimizma zbuja razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu.

Ob osmih Mojca Balant: Preveč javnega prostora je namenjenega avtomobilom

Končuje se teden mobilnosti, ki je namenjen predvsem spodbujanju sprememb vedenja v korist aktivne mobilnosti, javnega prevoza in drugih pametnih in čistih rešitev. Še vedno se velika večina prevaža z avtomobili, premalo uporablja javni promet. Ponekod tudi zato, ker je ta zastarel in neprilagojen današnjim potrebam. Preveč se pogovarjamo o širitvi avtocest, premalo je govora o javnih površinah namenjenih pešcem, kolesarjem, javnemu prevozu. Za oddajo Ob osmih se je Jure Čepin odpravil na urbanistični inštitut, kjer se je pogovarjal z raziskovalko Mojco Balant.

Lahko noč, otroci! Čopka in Zofka, najboljši prijateljici – premiera pravljice Toma Kočarja

V okviru skupnega projekta Prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija Pravljice za sladek sen nas v pravljici Toma Kočarja čakata Čopka in Zofka, najboljši prijateljici. Veverica in lastovka vse dni preživita skupaj, a ob koncu poletja lastovka odleti na jug. Kako bo veverica premagala svojo žalost, izvemo v pravljici, ki jo interpretira dramska igralka Maja Končar. Pripovedovalka: Maja Končar. Avtor besedila: Tomo Kočar. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladek sen v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2024.

Aktualna tema JEK2 in njegova odprta vprašanja

Novembra se bomo izrekali o 9 do 15 mliijard evrov vrednem projektu drugega bloka nuklearke. Kako se izogniti scenariju Teša 6, kaj bomo z odpadki, kaj pa že videne podražitve po Evropi? In nenazadnje, novega bloka še 15 ali 20 let ne bo - treba bo najti rešitve tudi za vmesno obdobje.

Studio ob 17.00 Bi se lahko NPZ v 9. razredu spremenil v malo maturo?

Novela zakona o osnovni šoli je prinesla tudi nekaj sprememb nacionalnega preverjanja znanja. Največ vprašanj in skrbi prinašajo preizkusi v 9. razredu, ki bodo po novem šteli pri vpisu v srednješolski program z omejitvijo vpisa, kar naj bi rešilo težavo inflacije odličnih ocen v osnovni šoli. Ali ta rešitev zmanjšuje stres učencev ali ga kljub vsemu povečuje, zakaj ni drugega roka pisanja in ali so imele šole dovolj časa za seznanitev s spremembami in prilagoditve? Je opozorilo staršev, da bi se lahko NPZ v 9. razredu spremenil v malo maturo, utemeljeno? Odgovore iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, sicer ravnateljica OŠ Danile Kumar v Ljubljani; dr. Janez Vogrinc, predsednik državne komisije za vodenje NPZ, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja; dr. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra.

Svetovalni servis Javni potniški promet

Ko govorimo o trajnostni mobilnosti, je v javnem potniškem prometu ogromen potencial. Nedavno so novi vozni redi razburili tako zaposlene kot dijake. Kako se uvajajo nove linije, kako se oblikujejo vozni redi, se avtobusni in železniški usklajujejo med seboj? Kolikšna mora biti kritična masa pobud, da se bo neka sprememba uveljavila na osnovi pobud potnikov? Kdo določa cene prevozov in kakšen bo slovenski javni potniški promet v bližnji prihodnosti? Gost petkovega svetovalnega servisa bo Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa.

Jutranja vremenska fronta Do kod sega in iz česa je sestavljena naša atmosfera?

V Jutranji vremenski fronti se bomo tokrat ozrli v nebo in pri sogovorniku, dr. Gregorju Skoku s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani preverili, do kod sega naša atmosfera, zakaj ji pravimo tudi ozračje in kateri plini jo sestavljajo. Bi znali našteti najpogostejše?

Petek brez pravila Country ples v vrsti – škornji, jeans in klobuk

Slovenci smo plesni narod. V mnogih zvrsteh sodimo v sam vrh. In celo kavbojski ples v vrsti ni izjema. Okrog 2000 Slovencev obiskuje različne tečaje tovrstnih skupin pri nas, tako začetne kot nadaljevalne, in tudi na tekmovanjih so zelo uspešni.

Lokalni čas Urbano čebelarstvo

Botanični vrt v Ljubljani, Center kulture Španski borci v Mostah, Hotel Park, Center Rog, zunanje ministrstvo, Tivoli park, Cankarjev dom, Petrolova stavba, gimnazija Jožeta Plečnika… kaj imajo omenjene stavbe in institucije skupnega? Ne le to, da so locirane v prestolnici, temveč predvsem to, da vse gostijo čebelje družine in panje. Znotraj avtocestnega obroča jih lahko naštejemo približno 800, za vsaj 50 od teh skrbijo pri društvu Urbani čebelar, ki letos obeležuje 10. obletnico delovanja. Med drugim so letos pridelali tudi prvi ljubljanski med z ekološkim certifikatom, kar je eden od pomembnejših mejnikov urbanega čebelarjenja v Sloveniji. V tokratni oddaji Lokalni čas skupaj s predsednikom društva Urbani čebelar Gorazdom Trušnovcem obiščemo čebele na strehi Centra Rog. Vabljeni k poslušanju.

Svetovalni servis Priprava tal na jesenske setve in sajenje

"Zemlja je v kmetijstvu in vrtnarstvu osnovno orodje in z njo je treba delati, ko je pripravljena in ne takrat, ko mi želimo delati," pravi Davor Špehar s spletnega portala Zeleni svet. Kot gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo pojasnil, da je treba biti zaradi vremenskih razmer na zelenjavnem vrtu v teh dneh še posebej previden in inovativen, govoril pa bo tudi o optimalni vlažnosti tal, najprimernejši temperaturi in obdobju jesenske priprave tal, pravilni uporabi organskih gnojil in jesenskih setvah. Pripravite vprašanja, sprejemamo jih na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega.

Radiosfera Okoljske družabne igre

Kako okoljska vprašanja in njihovo prepletenost predstaviti na najbolj enostaven način? Ena izmed možnosti je z družabno igro. Danes bomo predstavili dve okoljski igri, razviti v Sloveniji. Prva – Trade Jack – je izšla že leta 2018, njena tema pa je pravična trgovina. Druga – Ni planeta B –je prvič izšla lani, pred kratkim pa je na trg prišla nekoliko prenovljena, druga izdaja. V tej igri se lotevamo reševanja podnebne in biodiverzitetne krize.

Možgani na dlani Prof. Robert Zorec: Nevroni so izredno energetsko potratni

V Ljubljani te dni poteka 15. mednarodni kongres o energetski presnovi v možganih. Kako naši možgani presnavljajo in porabljajo energijo, kaj se zgodi, ko jim zagodi nevrodegenerativna bolezen, kot je Alzheimerjeva bolezen. O vsem tem se je Mojca Delač pogovarjala z akademikom, prof. dr. Robertom Zorcem, enim od organizatorjev konference.

Svetovalni servis Daj se na seznam in reši življenje

Ob svetovnem dnevu darovalcev krvotvornih matičnih celic bomo v sredinem svetovalnem servisu govorili o njihovih presaditvi. Zaradi njihove posebne krvotvorne lastnosti lahko z darovanjem pomagamo pri zdravljenju bolnikov s krvnimi raki in nekaterimi drugimi boleznimi. Presaditev je v veliko primerih edina možnost za preživetje. Naši gostji bosta dr. Sendi Montanič z registra Slovenija Donor, ki je pod okriljem Zavoda RS za transfuzijsko medicino, in Katja Petruša, dr. med., specialistka transfuzijske medicine z Oddelka za terapevtske storitve Zavoda za transfuzijsko medicino. Pokličite ali nam pišite.

Radiosfera Jabolka namesto zvezdic ali zakaj turistična kmetija ni hotel

Slovenija ima približno 1355 turističnih kmetij različnega tipa - to so izletniške kmetije, turistične kmetije z nastanitvijo, vinotoči in osmice. Njihovo kategorizacijo označujejo jabolka, trenutno od 1 do 4, v pripravi je tudi kategorija 5 jabolk, ki jo bodo lahko dobile le redke kmetije. 18. sezona naPOTkov nas bo peljala na 15 izbranih kmetij, ki ustrezajo naslednjim kriterijem: nosijo znak Slovenija green, so primeri dobrih praks ter so enakomerno razpršene po vseh štirih makro regijah. V pogovoru so predstavljene značilnosti kmetij, kriteriji za kategorizacijo in smernice za goste. Sogovornica je Renata Kosi, svetovalka specialistka za turizem na kmetijah za območje celotne Slovenije na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje.

Pod pokrovko Roboti v prehrani: od njive do profesionalne kuhinje

Si predstavljate, da stopite v kuhinjo, kjer različna dela opravljajo zgolj roboti? Od priprave živil, odmerjanja sestavin in same toplotne obdelave živil do seveda pomivanja posode? Takšne robotizirane kuhinje so za zdaj v svetu zgolj eksperimentalne, bolj verjetno je, da vam pri nas recimo v kakšni od hotelskih verig ali obratu za hitro prehrano obrok postreže dostavni robot. Roboti so sicer prisotni že v celotni prehranski verigi: od priprave tal pred setvijo do omenjene priprave hrane, tudi dostave ali strežbe. Sogovornika: prof. dr. Matjaž Mihelj iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Alex Spruk, direktor podjetja Arona. Na fotografiji: robot za peko palačink (Laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani).

Radiosfera Pogled prek meje - rekorden vpis v dvojezične ljudske šole na avstrijskem Koroškem

Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z učenjem slovenščine na avstrijskem Koroškem. Kot pravi vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji Sabina Sandrieser, je vpis v dvojezične ljudske šole letos rekorden. Vpisanih je namreč več kot polovica vseh učenk in učencev. Kako pa je po končani ljudski šoli? Strokovnjaki namreč opozarjajo, da večina ne nadaljuje z učenjem slovenščine. Prav zato so na nekaterih srednjih šolah; med drugim v Pliberku, Železni Kapli in Velikovcu, dijakom ponudili slovenščino kot delovni jezik. Kakšen pa je odziv? Pomemben izziv v manjšinskem šolstvu ostajajo usposobljeni učitelji in profesorji. Tudi na avstrijskem Koroškem jih primanjkuje, pravi Sabina Sandrieser, predvsem v zahodnem delu dežele. Težave rešujejo na različne načine, tudi s prerazporeditvami. Letos pa sta delo dobili tudi učiteljici, ki sta diplomirali v Sloveniji. Kakšni pa so pogoji za zaposlitev pedagogov iz Slovenije? Prisluhnite!

Več

Dogodki in odmevi Primarno zdravstvo mora biti v prvi vrsti kakovostno in dostopno, določa nova strategija do leta 2031.

Ministrstvo za zdravje je predstavilo strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Kot navajajo, ta postavlja temelje za celovit in usklajen pristop k izboljšanju primarnega zdravstvenega varstva. Strategija naslavlja spremenjena pričakovanja starajočega se prebivalstva, nove epidemije, naraščanje kroničnih bolezni, nespodbudno delovno okolje, preobremenjenost in pomanjkanje osebja. Kljub temu je slovenski model primarnega zdravstva vzor številnim državam, ne nazadnje ga kot vzorec priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Po Sloveniji V občini Kozje nov, manjši dom upokojencev

Še drugi poudarki iz okolja: - Prizidek k osnovni šoli Stična, vreden 3,6 milijona evrov, zgradili z denarjem zasebnega donatorja. - S festivalom športa bi radi v Mariboru nagovorili mladino k več gibanja. - Mreža prvih posredovalcev na Obali in Krasu se širi. - Ansambel Štirje kovači v Slovenj Gradcu praznovali 70. obletnico.

Danes do 13:00 Vrstijo se odzivi na enega od najsilovitejših izraelskih napadov na Libanon v enem letu.

Vrstijo se odzivi na enega od najsilovitejših izraelskih napadov na Libanon v enem letu. Izraelske sile so v 20-ih minutah napadle približno 70 ciljev, predvsem raketne sisteme šiitskega gibanja Hezbolah. Ameriške, francoske in britanske oblasti poudarjajo, da stopnjevanje nasilja na Bližnjem vzhodu ni v interesu nikogar. Kot je dejal francoski predsednik Emanuel Macron, diplomatska pot obstaja. Je zahtevna, vendar se za to zavzemajo z vsemi svojimi partnerji. Prav tako je po njegovem nujno ohraniti celovitost, varnost in suverenost Libanona. Izraelske oblasti medtem napovedujejo nadaljevanje vojaških akcij. Ostali poudarki oddaje: - Stavka Fides vstopa v deseti mesec. Pogajanja še vedno brez napredka - Šolarji ob trditvah o urejenih prevozih po celotni državi opozarjajo na še vedno nerešene težave - Obnova po katastrofalnih poplavah na Spodnjem Avstrijskem lahko traja tudi več let

Ob osmih Mojca Balant: Preveč javnega prostora je namenjenega avtomobilom

Končuje se teden mobilnosti, ki je namenjen predvsem spodbujanju sprememb vedenja v korist aktivne mobilnosti, javnega prevoza in drugih pametnih in čistih rešitev. Še vedno se velika večina prevaža z avtomobili, premalo uporablja javni promet. Ponekod tudi zato, ker je ta zastarel in neprilagojen današnjim potrebam. Preveč se pogovarjamo o širitvi avtocest, premalo je govora o javnih površinah namenjenih pešcem, kolesarjem, javnemu prevozu. Za oddajo Ob osmih se je Jure Čepin odpravil na urbanistični inštitut, kjer se je pogovarjal z raziskovalko Mojco Balant.

Jutranja kronika Sindikati javnega sektorja in vlada dosegli napredek glede plačnega zakona; več odprtih vprašanj ostaja na stebrnih pogajanjih.

Vlada in sindikati javnega sektorja so vse bliže dogovoru o novem plačnem zakonu v javnem sektorju. Kot kaže po sinočnjih pogajanjih, bi se to poglavje lahko končalo prihodnji teden. Ostali poudarki oddaje: - Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj: Tudi koncesionarji bodo morali delati v dežurni službi. - Izrael izvedel najintenzivnejše letalske napade na Libanon v zadnjem letu; med zadetimi cilji naj bi bilo 100 raketometov Hezbolaha. - Končan prvi krog nogometne lige prvakov; zmago Atletica proti Leipzigu zaznamovala Šeško in Oblak.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Vlada uradno potrdila Marto Kos za evropsko komisarko.

Vlada je tudi uradno potrdila kandidaturo Marte Kos za evropsko komisarko, ki naj bi vodila resor za širitev povezave. Uradno kandidaturo so poslali v Bruselj, madžarsko predsedstvo Sveta Unije pa je sprožilo postopek uradnega potrjevanja seznama komisarskih kandidatov. Kosova je ob tem napovedala, da se bo zavzemala za drugačen pristop k širitvi kot doslej.

Radijski dnevnik Vodja Hezbolaha eksplozije v Libanonu označil za vojno napoved

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah napoveduje maščevanje za množične eksplozije komunikacijskih naprav gibanja, v katerih je bilo ubitih več 10 njegovih pripadnikov, več tisoč pa je ranjenih. Vodja Hezbolaha Hasan Nasrala je dejal, da je Izrael s svojimi dejanji včeraj in v torek prekoračil vse meje dopustnega in dodal, da gre za vojno napoved nedvisnosti Libanona in Libanoncem. Izraelski obrambni minister Joav Galant pa medtem sporoča, da bodo v boju proti Hezbolahu neizprosni. Drugi poudarki oddaje: - Generalni sekretar Nata Stoltenberg: mir ima ceno, ki jo moramo biti pripravljeni plačati. - Strateški svet za zdravstvo prepričan, da je reforma v zdravstvu nujna. - Kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos za drugačen pristop k širitvi povezave.

Studio ob 17.00 Bi se lahko NPZ v 9. razredu spremenil v malo maturo?

Novela zakona o osnovni šoli je prinesla tudi nekaj sprememb nacionalnega preverjanja znanja. Največ vprašanj in skrbi prinašajo preizkusi v 9. razredu, ki bodo po novem šteli pri vpisu v srednješolski program z omejitvijo vpisa, kar naj bi rešilo težavo inflacije odličnih ocen v osnovni šoli. Ali ta rešitev zmanjšuje stres učencev ali ga kljub vsemu povečuje, zakaj ni drugega roka pisanja in ali so imele šole dovolj časa za seznanitev s spremembami in prilagoditve? Je opozorilo staršev, da bi se lahko NPZ v 9. razredu spremenil v malo maturo, utemeljeno? Odgovore iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, sicer ravnateljica OŠ Danile Kumar v Ljubljani; dr. Janez Vogrinc, predsednik državne komisije za vodenje NPZ, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja; dr. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra.

Dogodki in odmevi Število ubitih v Libanonu naraslo na 37 po eksplozijah pozivnikov in radijskih postaj

Bolnišnice v Libanonu so bile že po torkovih eksplozijah pozivnikov preobremenjene, včeraj pa so se razmere zaradi novega vala eksplozij še poslabšale. V eksplozijah pozivnikov in radijskih postaj je umrlo najmanj 37 ljudi, več tisoč je ranjenih. Libanonski minister za zdravje Firas Abiad je povedal, da zaradi izraelskih napadov v zdravstvu velja stopnja najvišje pripravljenosti. Kot je zagotovil, si z največjimi napori prizadevajo, da bi vsem poškodovanim ponudili najboljšo bolniško oskrbo. Druge teme: - Vlada je potrdila kandidaturo Marte Kos za evropsko komisarko. Zdaj jo čaka pogovor s predsednico Komisije Ursulo Von der Leyen in zaslišanje v pristojnem odboru Evropskega parlamenta. - Generalni direktor Gen energije Dejan Paravan je na javni razpravi z naslovom Energetski vidiki projekta JEK2 med drugim poudaril, da ne glede na to, ali bomo šli po poti obnovljivih virov ali jih kombinirali z jedrsko energijo, velja, da je katera koli pot negotova. - Obilne padavine, ki jih je prinesel ciklon Boris, so v deželi Emilija - Romanja na severu Italije povzročile poplave in zemeljske plazove. Številne šole so ostale zaprte, prekinjenih je več železniških povezav.

Aktualna tema JEK2 in njegova odprta vprašanja

Novembra se bomo izrekali o 9 do 15 mliijard evrov vrednem projektu drugega bloka nuklearke. Kako se izogniti scenariju Teša 6, kaj bomo z odpadki, kaj pa že videne podražitve po Evropi? In nenazadnje, novega bloka še 15 ali 20 let ne bo - treba bo najti rešitve tudi za vmesno obdobje.

Več

ApolloLajka Sonce, vesoljsko vreme in tista uničujoča nevihta, ki se bo nekega dne zagotovo spet zgodila – astrofizik Primož Kajdič, UNAM

Sonce je tako običajna zvezda, da ga pogosto kar nekoliko zanemarjamo. Konec koncev, vesolje je polno najbolj čudnih pojavov. A brez Sonca ne bi mogli kaj dosti razmišljati o tem čudnem vesolju. Pa seveda tudi ne brez Zemlje in njenega magnetnega ščita (ki je nekoč, 500 milijonov nazaj, skoraj povsem ugasnil, kar - mimogrede - sumljivo sovpada s časom t. i. kambrijske eksplozije življenja).

Evolucija užitka Najin seks je boljši, odkar nisva več tolk na telefonih

Spletna polarizacija in radikalizacija vplivata na odnose v fizičnem prostoru.

Srce bije za posel Boštjan Bandelj, Belektron

Gost 29. epizode Srce bije za posel, je ustanovitelj in direktor podjetja Belektron, Boštjan Bandelj. Skupaj z ekipo, se je povzpel v svetovni vrh trgovanja z emisijskimi kuponi. Je strokovnjak s področja energetike, zagovarja postopen zeleni prehod in vozi električen avto. Kakšno je njegovo mnenje o aktualnih razmerah v slovenski in svetovni energetiki, o prihodnjih investicijah ter kaj mu pomeni denar – o vsem tem v tokratni epizodi.

Umetnost možnega Išče se dama - Barbara Eržen (Delo) in Luka Mlakar (N1 Slovenija)

Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj, zaganjamo peto sezono! Po dolgem vročem poletju, še pred prvim jesenskim deževjem, se je slovenska politika znašla v središču evropske komisarske zgodbe. Z gostoma, novinarjema Barbaro Eržen (Delo) in Luko Mlakarjem (N1) gremo po vrsti: od obiska Ursule Von der Lyen na Bledu, do njenega pisma vladi, ki ga menda ni bilo, od odstopa Tomaža Vesela, do odločitve Marte Kos, da so zamere z Golobom pozabljene. Barbara in Luka spremljata politične dogajanje na terenu in poznata tudi zakulisje političnih zgodb. Povesta, v kakšnih okoliščinah je Tanja Fajon spregledala ali »spregledala« elektronsko pošto premiera s predlogom soglasja za njeno kandidaturo za komisarko. Govorimo tudi o vlogi SDS v komisarski zgodbi. Zakaj niso ostro nasprotovali kandidaturi Vesela? In zakaj sedaj zavirajo kandidacijski postopek za Marto Kos? Pa tudi o tem, zakaj velikih kadrovskih premikov v vladi, ki je še brez obrambnega ministra in ministrica Stojmenova duh pa je pred interpelacijo, za zdaj še ni pričakovati. Na poslušanje!

Evolucija užitka Na seznamu skrbi nikoli ni bilo, kako bomo določili spol dojenčka

DSD, Difference in sex development oziroma razlike v razvoju spola ima eden na 4 tisoč 500 novorojenčkov.

Evolucija užitka Kot očeta me najbolj skrbi, kako bo ta svet sprejel Tami

Obstajajo primeri, ko so zunanji spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi. Takrat govorimo o DSD, Difference in sex development oziroma o razlikah v razvoju spola.

Srce bije za posel Marjan Batagelj, Postojnska jama

Gost 28. epizode Srce bije za posel, je solastnik in direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. V podjetništvu marsikdo meri uspeh skozi denar, kar je največja napaka, pravi gost. Denar je posledica pravih odločitev, sosledja dejanj in ekipe, ki si jo zgradil okoli sebe. Ko se odloča o naslednjem koraku, se vpraša dvoje: kaj je dobro za jamo in kaj za gosta?

Umetnost možnega Desni ovinek v nejasno smer – Janez Markeš (Delo)

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!

Umetnost možnega Pretres v EU, pri nas Janša v naletu - Tanja Starič in Aleš Kocjan (Umetnost možnega)

Jutro po evropskih volitvah podkast Umetnost možnega gostuje v terminu Prvakov tedna pri Bojanu Leskovcu v živo na Prvem. Tanja in Aleš analizirata in komentirata rezultate volitev in potek kampanje, ki je postregla z izrazito konfrontacijo med premierjem Golobom in večnim izzivalcem za mesto predsednika vlade, opozicijskim prvakom Janšo ter nekaterimi izrazito notranje političnimi temami. Obe strani sta na ta način mobilizirala volivce, tudi referendumi so krepili mobilizacijo na obeh ideoloških bregovih, kar tudi dokazujejo relativno tesni rezultati referendumskih odločanj. Hkrati se je skozi kampanjo po celotni stari celini izpostavljala zgodovinskost teh volitev, saj je bilo jasno, da se bo okrepila radikalna desnica, ki utegne povzročati politične spremembe v Evropi. V ustanovnih članica EU se zaradi zmage desnih populistov že dogaja pretres; v Franciji je razpuščen parlament, v Belgiji je odstopil premier, v Nemčiji hud poraz socialne demokracije in levice. Pri nas pa je jasno, da Janez Janša ne odhaja nikamor in da je SDS z njim na čelu dodatno okrepila svojo hegemonijo. Vabljeni k poslušanju!

Umetnost možnega Ko strelski vod stoji v krogu … - Luka Robida (Radio Slovenija) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija)

Raziskovalci javnega mnenja so pet dni pred volitvami zelo previdni pri napovedih. V zadnjem predvolilnem podkastu Umetnost možnega, v katerem smo združili sile novinarji naše hiše, pa smo šli v drugo smer; Gregor Drnovšek, novinar in urednik informativnega programa TV Slovenija, na koncu celo sestavi novo ekipo slovenskih evroposlancev. Seveda pa predvsem čisto resno govorimo o tem, kakšno je razmerje političnih sil po dveh krogih kampanje. Luka Robida, urednik zunanjepolitične redakcije v informativnem programu Radia Slovenija, precizno analizira možnosti skrajno desnih strank v Evropi in morebitna zavezništva po volitvah. Kako lahko suverenistične in nacionalistične stranke najdejo skupni imenovalec in interes? Zakaj predvolilna strategija liberalnih strank spominja na »strelski vod, ki stoji v krogu«? In kje se skriva evropska Levica? Izpostavimo še nekaj očitnih »bistroumnih nesmislov« letošnjih volitev. Gregor analizira dejstvo, da sta na volitvah pri nas glavna akterja politika, ki sploh ne kandidirata – Janša in Golob. In z Luko se strinjata, da zagotovo »ni naključje«, da je glavna predvolilna tema v Sloveniji priznanje Palestine, ki za delom prihodnjega evropskega parlamenta nima nobene povezave.

Umetnost možnega Boj za preferenčne glasove – Metka Majer (Pop TV) in Peter Merše (Domovina)

Prvi teden uradne kampanje pred evropskimi volitvami je minil relativno mirno, nikakor pa ne dolgočasno, pravi gostja tokratne epizode podkasta Metka Majer, novinarska in urednica POP TV. Zelo očitno je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste. Zato vidimo praske med kandidati iste stranke – precej očitno v SDS, ki računa vsaj na tri mandate. V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Je bila torej sploh smiselna zamera in odhod Klemna Grošlja iz Svobode, ker mu je v tej stranki pripadlo zadnje mesto na listi? In kam v resnici sodita, na primer, Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič? Vse izveste v novi epizodi #UmetnostMožnega.

Več

Pesem v žepu Jesenski šansoni

Poletje je spakiralo kovčke in odkorakalo skozi vrata. Na njegovo mesto se bo vselila jesen, z rumeno-rdeče-rjavimi vedri sveže barve in s preprogami mehkega listja. Veter skozi priprta okna prinaša glasbo in besede jesenskih šansonov in kantavtorskih pesmi, ki jih bomo poslušali v naslednjih minutah. V Pesem v žepu nam jih prinašajo Primož Vidovič, Marko Grobler, Svetlana Makarovič, Milan Kamnik, Tomaž Pengov in Jani Kovačič.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Faniki Požek v spomin

V prejšnji oddaji smo se spomnili, da je minilo pet let, kar nas je konec julija leta 2019 zapustil Tine Lesjak, skladatelj, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi. Tokratni četrtkov večer pa posvečamo prav tako pred petimi leti preminuli Faniki Požek, besedilopiski, ki je s svojimi tenkočutnimi besedili ozaljšala viže številnih narodnozabavnih ansamblov, tako starejših, predvsem Ansambla Lojzeta Slaka, kot mlajših glasbenih zasedb. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Najbolje prodajani albumi

V Godbah z zgodbo nekaj skladb, ki so izšle na najbolje prodajanih nosilcih zvoka - gre seveda za klasične nosilce zvoka, kot so vinilne plošče, zgoščenke in kasete. Prvo mesto še vedno pripada Michaelu Jacksonu in njegovemu albumu Thriller. Med najbolje prodajane pa spadajo tudi: album skupine AC DC – Back in Black, pa album z filmsko glasbo Bodyguard, pa album Meata Loafa Bat out of hell, album zasedbe Bee Gees Saturday night fever, pa album Rumourse skupine Fleetwood Mac. Vseh naštetih in še nekaterih se spominjamo v Godbah z zgodbo.

41 stopinj vročine Zaton

V oddaji poslušamo skladbe: Oscar Peterson/Jože Privšek: Lazy Theme - solist saksofonist Ati Soss Ati Soss: Zaton - solist saksofonist Ati Soss Artie Shaw/Bojan Adamič: Koncert za klarinet - solist klarinetist Jože Kregar Matuš Jakabčic: Košice Song 2 - solist kitarist Matuš Jakabčic

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Juckanje in petje v središču Ljubljane

Prireditev Zajuckaj in zapoj poteka vsako leto v Atriju ZRC. Pripravljajo jo raziskovalci ljudskega glasbenega izročila, sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki letos praznuje 90-letnico delovanja. Glasbeni dogodek odlikuje premišljena in domišljena vsebina. Vsako leto izrazi v današnjem svetu prezrto in zato zamirajočo tematiko izročilne dediščine. Pred letošnjo prireditvijo, ki bo 18. oktobra, pa v tokratni oddaji posredujemo izbor posnetkov, nastalih v kontinuiranem toku tega večera in so zbrani na zvočnem albumu. Pred nekaj leti ga je pripravila sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Mojca Kovačič.

Prva vrsta Tomaž Domicelj

Tomaž Domicelj je eno ključnih imen slovenske glasbe. Avtor mnogih ponarodelih pesmi, med katerimi so »Danes bo srečen dan«, »Slovenskega naroda sin«, »Jamajka« in še mnoge druge, je prišel v Prvo vrsto, s seboj pa prinesel kitari, orglice in nekaj starih ter tudi novejših pesmi.

Etnofonija MOJNA: Noči čakanja – Väntenätter

MOJNA: Noči čakanja – Väntenätter. Drugi studijski album prestižnega skandinavskegafolk tria. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/08/29/mojna-noci-cakanja-vantenatter/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 15. 9. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 15. 9. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer LITTLE CHARLIE & THE NIGHTCATS: KONCERT JUMP BLUESA (Urednik: Jane Weber)

Little Charlie and the Nightcats so pionirji preroda jump bluesa in swinga z Zahodne obale ZDA. Skupina odličnih glasbenikov že skoraj petdeset let z izvirnimi melodijami, priredbami obskurnih bluesovskih skladb in zabavnimi nastopi navdušuje tako kritike kot občinstvo po vsem svetu. Združenje British Blues Connection in revija Blue Print sta skupino že večkrat izbrala za najboljšo ameriško koncertno bluesovsko zasedbo. Ploščo That's Big, ki je za razumevanje te glasbe bistvena, sta za založbo Alligator producirala ustanovna člana skupine Little Charlie Baty in Rick Estrin. Štirinajst pesmi - v glavnem gre za Estrinove avtorske skladbe - bolje kot katera koli plošča doslej predstavlja glasbeno vsestranskost skupine. Estrinova občutena vokalna tehnika in mojstrsko igranje orglic se ves čas dopolnjujeta z Batyjevimi kitarskimi mojstrovinami, za celovito podobo pa poskrbi ena izpovedno najmočnejših bluesovskih ritmičnih sekcij. Baty je z bil s ploščo zelo zadovoljen: »To je naš najbolj življenjski in zato tudi najbolj dovršen studijski izdelek. Zanj smo si vzeli dovolj časa in ob snemanju smo resnično uživali,« je Baty povedal v intervuju z Janetom Webrom za Radio Slovenija. Zvok plošče so obogatili tudi številni gostujoči glasbeniki: klaviaturist Chris Siebert, tenorski saksofonist John Firmin, kitarist Rusty Zinn in drugi. Z vsako novo ploščo skupine Little Charlie and the Nightcats postaja bolj jasno, da Rick Estrin s svojo neposredno energijo in občutenim zvokom ne sodi le med vrhunske bluesovske orgličarje, pač pa tudi med spretne pisce besedil. Leta 1993 je dobil prestižno priznanje W.C. Handy Award za skladbo My Next Ex-Wife s plošče Night Vision kot najboljšo bluesovsko pesem leta. Estrinov talent spoštujejo tudi glasbeniki. Kraljica bluesa Koko Taylor je posnela njegovo pesem o družinskem nasilju Don’t Put Your Hands On Me, dolgoletni oboževalec skupine Robert Cray je z Estrinom napisal skladbo I’m Just Lucky That Way, v repertoarju Johna Hammonda, mojstra akustičnega bluesa, ki smo ga pri nas že slišali, pa zasledimo pesem Homely Girl. Vse tri omenjene Estrinove skladbe so na ploščah, ki so bile nominirane za prestižno nagrado grammy. Za Estrina je pisanje pesmi umetniško početje: »Rad imam pesmi z zgodbo. Zame so dobre pesmi tiste, ki so spretno napisane in imajo globoko sporočilo.« Med vzorniki omenja predvsem Sonnyja Boya Williamsona, Willieja Dixona in Percyja Mayfielda. Kot orgličar, pravi sam, nadaljuje tradicijo bluesovskih orgličarjev, kot so Little Walter, Sonny Boy Williamson, Big Walter Horton, James Cotton, Howlin’ Wolf in Jimmy Reed. Zaščitni znak skupine je poleg Estrinovih orglic od samega začetka tudi Batyjev samosvoj kitarski slog, v katerem se prepletajo jazz Charlieja Christiana, čikaški blues, swing in rockabilly z Zahodne obale, slišati pa je tudi vplive surfa. In prav takšna je tudi omenjena plošča. Polna je majhnih presenečenj, nepredvidljiva že kar se tiče glasbenih slogov, kaj šele, kar zadeva razpoloženja posameznih skladb. Zasedba Little Charlie and the Nightcats je prvi album All The Way Crazy posnela leta 1987 za založbo Alligator, nastopati pa je začela že leta 1976. Prvenec je dobil odlične ocene in skupini omogočil, da je klubske odre Sacramenta hitro zamenjala s koncertnimi prizorišči po vsej Ameriki in širom po svetu, in tako smo jo slišali tudi pri nas. Slišali boste enega boljših koncertov bluesa, kar smo jih posneli za Radio Slovenija. In teh ni bilo malo. Želimo vam veliko glasbenih užitkov. Igra vam skupina Little Charlie and the Nightcats. Takšno glasbo lahko slišite samo na Prvem.

Pesem v žepu Marko Brecelj: Cocktail obilni poslovilni

Na eni strani mentol, na drugi podgane. Recept za Cocktail, kultni album, ki sta ga leta 1974 v mojstrovino zamešala samosvoji kantavtor Marko Brecelj in mojster Bojan Adamič. Plošča je alternativno mladostniško uporništvo združila z ubranimi simfoničnimi in jazzovskimi aranžmaji. Spomladi je doživela že svojo tretjo dopolnjeno izdajo, tokrat z naslovom Cocktail obilni poslovilni.

Več

Lahko noč, otroci! Čopka in Zofka, najboljši prijateljici – premiera pravljice Toma Kočarja

V okviru skupnega projekta Prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija Pravljice za sladek sen nas v pravljici Toma Kočarja čakata Čopka in Zofka, najboljši prijateljici. Veverica in lastovka vse dni preživita skupaj, a ob koncu poletja lastovka odleti na jug. Kako bo veverica premagala svojo žalost, izvemo v pravljici, ki jo interpretira dramska igralka Maja Končar. Pripovedovalka: Maja Končar. Avtor besedila: Tomo Kočar. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladek sen v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2024.

Gymnasium 35. Evropsko tekmovanje za mlade znanstvenike

Tokrat so nam družbo delale mlade znanstvenice in mladi znanstveniki, ki so se udeležili 35. Evropskega tekmovanja mladih znanstvenikov. Oddaja je nastala kar na Poljskem, natančneje v Katowicah, kjer je med 9. in 14. septembrom tekmovalo kar 146 posameznikov iz 37 držav, slovenske barve pa je zastopalo šest tekmovalcev, ki smo jih spoznali v oddaji Gymnasium.

Lahko noč, otroci! Mali nočni čuvaj

Ste mu pustili skrbi na nočni omarici? Pripoveduje: Gregor Geč. Napisala: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! Muhe in med

Veliki rjavi medved je predsednik Združenega gozdovja … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Franc Belčič. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Lahko noč, otroci! Kdor vesele pesmi piše

Jaka rima rime … Pripoveduje: Gregor Geč. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! Kako je mladenič po kopni zemlji prijadral po nevesto

Kako tretji sin dobi grofično za ženo … Pripoveduje: Mira Danilova. Slovenska ljudska. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

RIO radijska igra za otroke Hans Christian Andersen: Snežna kraljica

Mogoče se vam bo zdelo čudno, saj je do zime še daleč, a mogoče vam bo malo hladu po res vročem poletju prav prijalo. Zgodba znamenitega danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena je sanjska in vznemirljiva, a tudi malo otožna. Snežna kraljica odpelje nekega dečka na svoj grad. Njegova prijateljica Gerda se poda na pot, da bi ga našla in pripeljala nazaj. Režiser: Jože Vozny Prevajalka, prirejevalka in dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Snežna kraljica – Štefka Drolc Kay – Iztok Čebular Gerda – Jana Osojnik Pripovedovalec – Rudi Kosmač Babica – Elvira Kralj Lastovka – Mira Bedenk Starka – Duša Počkaj Rožni grm – Andrej Kurent Vran – Polde Bibič Vrana – Iva Zupančič Princ – Danilo Benedičič Princeska – Milena Zupančič Mala razbojnica – Alja Tkačev Prvi golob – Dušan Škedl Drugi golob – Danilo Bezlaj Severni jelen – Saša Miklavc Laponka – Sava Sever Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1968.

Lahko noč, otroci! Slon in fotograf

Slonova slika v časopisu … Nastopata: Boris Cavazza v vlogi dedija in Vesna Pernarčič v vlogi otroka. Napisal: Eugen Oker. Prevedla: Ema Kurent. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1985.

Hudo! Mladinski pevski zbor RTV Slovenija

Družili smo se s pevkami in pevcem Mladinskega pevskega zbora Radiotelevizije Slovenija, ki v naši hiši deluje že od leta 1957. Predstavili so nam svoje delovanje, ljubezen do glasbe in program, ki ga izvajajo. Povedali so, kdo sploh lahko postane pevec oziroma pevka, govorili o zanimivih stvareh, ki se lahko zgodijo na odru in o tem, kakšni so občutki, ko sodelujejo z zvenečimi glasbenimi imeni.

Huda muska Muzikal

V Hudi muski tokrat raziskujemo priljubljeno glasbeno-scensko delo, ki se je konec 19. stoletja uveljavilo v Združenih državah Amerike; to je muzikal.

Kulturomat Slow Monkeys

Slow Monkeys je 6 članska skupina, ki jo sestavljajo Tadej, Bor, Jure, Žiga, Lucija in Janez. Skoraj vsi so obiskovali tudi isto gimnazijo v Celju. In ravno tam so se spoznali in ustvarili svojo glasbeno skupino. Lana Furlan je Tadeja, Bora, Jureta in Žiga povabila v studijo, kjer je izvedela, kako ustvarjajo svoje avtorske skladbe in ali imajo tremo pred nastopi. Več pa v Kulturomatu!

Več

Sami naši Hrvaški kantavtor Tedi Spalato, ansambel Tanec in vizualna umetnica Šejla Kamerić

V oddaji Sami naši na Prvem boste izvedeli več o hrvaškem kantavtorju Tediju Spalatu, ki s svojo glasbo prepleta dalmatinski šanson, jazz in world music. Predstavili bomo ansambel Tanec, ki ohranja in promovira bogato kulturno dediščino Makedonije. Spoznali boste tudi umetnico iz Bosne in Hercegovine Šejlo Kamerić, ki skozi svoja dela raziskuje prostor, čas in politične teme.

Naše poti Položaj romske ženske v večini ostaja deprivilegiran znotraj same skupnosti

Ženski lobi Slovenije je v Ljubljani pripravil delavnico in razpravo na temo kako izboljšati mehanizme za podporo enakosti spolov v Evropski uniji in Sloveniji. Delavnica, ki je bila razdeljena v tri sklope, je ponudila pregled ključnih mehanizmov za enakost spolov, ki jih ima sama Unija, ter predloge, kako te mehanizme izboljšati. Tretji sklop pa je bil namenjen izključno razpravi in orisu razmer ter izzivov romskih žensk v Sloveniji. V oddaji tudi o preprečevanju samomora, katerega svetovni dan smo zaznamovali 10. septembra. Statistično gledano, vsako leto po svetu naštejejo okrog 700.000 samomorov, zato je družbeni diskurz o tej temi nujno potreben, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Sotočja Kadrovski, demografski in drugi izzivi novega šolskega leta

Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Dediščina prekmurskih izseljencev iz ameriškega Betlehema spet doma

Tokrat bomo sklenili pripoved o vračanju dragocene kulturne dediščine prekmurskih izseljencev iz Betlehema v Združenih državah v domovino. Po večmesečni poti prek oceana so namreč pisna gradiva in liturgična oprema od začetka tedna na ogled v Evangeličanskem centru v Murski Soboti. Ker se je novo šolsko leto začelo tudi za dopolnilni pouk slovenščine v tujini, smo se pozanimali, koliko Slovencev bo dopolnilni pouk obiskovalo letos in v katerih državah je ta organiziran. Slišali boste tudi, kaj je novega med Slovenci na Irskem in na Švedskem.

Sami naši Damir Avdić o gledališki predstavi Šivi, projekt Moj dom o begunskih izkušnjah in splitski glasbenik Neno Belan na obisku v Ljubljani

V oddaji Sami naši na Prvem boste izvedeli več o projektu MOJ DOM, ki se osredotoča na begunske izkušnje, migracije in posledice jugoslovanskih vojn, oddajo pa bo sklenil pogovor s splitskim glasbenikom Nenom Belanom, ki je pred kratkim obiskal Ljubljano. V oddaji Sami naši tokrat predstavijo tudi novo zvočno podobo oddaje, ki jo je ustvaril Damir Avdić. Kitarist, ki bo nocoj prvi gost v oddaji Sami naši. V prispevku pa je raje kot o glasbi govoril o svojem novem projektu – gledališki predstavi Šivi.

Naše poti Dimitrij Zupančič: Že skoraj 5 let čakam na ureditev papirjev, da bi odkupil zemljišče v naselju

Ob dogodkih na jugovzhodu države, ki odmevajo v zadnjih tednih, smo se odpravili v občino Novo mesto, natančneje v naselje Šmihel. Tam smo se o razmerah v občini pogovarjali z vaščani, obiskali smo tudi večnamenski romski center, ki deluje v naselju. Vaščani opozarjajo predvsem na nedelovanje sistema, ki bi jim zagotavljal varnost v samem naselju. Prinašamo še podrobno poročilo izrednih sej državnega zbora o romskem vprašanju.

Sotočja 'Danes biti uporen pomeni boriti se za mir'

Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?

Slovencem po svetu V slovenski dopolnilni šoli v Beogradu v novo šolsko leto z novo učiteljico

V oddaji se ustavljamo v slovenski dopolnilni šoli v Beogradu, kjer novo šolsko leto začenjajo z novo učiteljico slovenskega jezika in kulture.

Sami naši Javna pobuda migrantk in migrantov za izboljšanje učenja slovenščine, hrvaški pisatelj Zoran Ferić o romanu Potujoče gledališče in Ivana Hadžievska o partizankah

V oddaji Sami naši na Prvem tokrat spoznajte hrvaškega pisatelja Zorana Ferića, ki raziskuje družinsko zgodovino nasilja v svojem romanu Potujoče gledališče. O zgodovini partizank in pomembnosti žensk v tem zgodovinskem obdobju se pogovarjamo z Ivano Hadžievsko, na začetku oddaje pa boste skozi pogovor s Katjo Utroša izvedeli več o javni pobudi migrantov za izboljšanje programov učenja slovenskega jezika ter zakaj je to pomembno za družbo na splošno.

Naše poti Bojana Rozman: Žalostno je, da smo znova vsi vrženi v isti koš

Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulih dveh mesecev. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Otpisani dub Harisa Piltona v sodelovanju z Hornsman Coyote & Ranking Joe in Mama prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Besh O'Drom s skladbo Piros in El Sebas de la Calle s skladbo Mama. Nocojšnja ponudba se sliši takole.

Slovencem po svetu Novo šolsko leto tudi za slovenske otroke po svetu

Poletje se počasi preveša v jesen, slovenski šolarji v ponedeljek začenjajo novo šolsko leto. Za številne slovenske otroke, ki živijo v tujini, pa se je šola že začela, saj so poletne počitnice ponekod krajše kot v Sloveniji. Tako je denimo v Švici, kjer se je za tamkajšnje slovenske otroke poleg redne šole že začel tudi dopolnilni pouk slovenščine. Pogovarjali smo se z učiteljem Rajkom Tekalcem. V Berlinu se šola še ni začela, prav tako ne dopolnilni pouk slovenščine, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. Pouk bodo začeli s piknikom prihodnjo soboto na slovenskem veleposlaništvu. Pogovarjali pa smo se tudi z Emilom Kosom o dejavnostih Slovencev v Luksemburgu.

Več

Dogodki in odmevi Primarno zdravstvo mora biti v prvi vrsti kakovostno in dostopno, določa nova strategija do leta 2031.

Ministrstvo za zdravje je predstavilo strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Kot navajajo, ta postavlja temelje za celovit in usklajen pristop k izboljšanju primarnega zdravstvenega varstva. Strategija naslavlja spremenjena pričakovanja starajočega se prebivalstva, nove epidemije, naraščanje kroničnih bolezni, nespodbudno delovno okolje, preobremenjenost in pomanjkanje osebja. Kljub temu je slovenski model primarnega zdravstva vzor številnim državam, ne nazadnje ga kot vzorec priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Labirinti sveta Podnebna apokalipsa

Ob izjemno visokih temperaturah Sredozemskega in tudi Črnega morja je srednjo Evropo zajel ciklon Boris in povzročil zgodovinske poplave. Na takšne dogodke se moramo v resnici začeti navajati in prilagajati. O blaženju podnebnih sprememb se medtem govori vse manj, še zlasti pa je očitno to, da se tudi naredi zelo malo. Kako bo svoje delo na tem področju nadaljevala nova Evropska komisija? Prvi koraki ne zbujajo velikega optimizma. Še več pesimizma zbuja razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu.

Gremo v kino Gospodinjstvo za začetnike, Ne govori zla, Otroci Divjega zahoda in Festival migrantskega filma

Pogovarjamo se z Goranom Stolevskim, avstralskim režiserjem, rojenem v Makedoniji, ki je v svojem novem filmu Gospodinjstvo za začetnike z nežnostjo in humorjem povedal zgodbo o nenavadni družini, obenem pa je opozoril na vrsto problematik, specifičnih za Makedonijo. Poročamo tudi o grozljivki Ne govori zla, o otroškem filmu Otroci Divjega zahoda in o 15. Festivalu migrantskega filma.

Novice Radia Slovenija Novice ob 14h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Po Sloveniji V občini Kozje nov, manjši dom upokojencev

Še drugi poudarki iz okolja: - Prizidek k osnovni šoli Stična, vreden 3,6 milijona evrov, zgradili z denarjem zasebnega donatorja. - S festivalom športa bi radi v Mariboru nagovorili mladino k več gibanja. - Mreža prvih posredovalcev na Obali in Krasu se širi. - Ansambel Štirje kovači v Slovenj Gradcu praznovali 70. obletnico.

Danes do 13:00 Vrstijo se odzivi na enega od najsilovitejših izraelskih napadov na Libanon v enem letu.

Vrstijo se odzivi na enega od najsilovitejših izraelskih napadov na Libanon v enem letu. Izraelske sile so v 20-ih minutah napadle približno 70 ciljev, predvsem raketne sisteme šiitskega gibanja Hezbolah. Ameriške, francoske in britanske oblasti poudarjajo, da stopnjevanje nasilja na Bližnjem vzhodu ni v interesu nikogar. Kot je dejal francoski predsednik Emanuel Macron, diplomatska pot obstaja. Je zahtevna, vendar se za to zavzemajo z vsemi svojimi partnerji. Prav tako je po njegovem nujno ohraniti celovitost, varnost in suverenost Libanona. Izraelske oblasti medtem napovedujejo nadaljevanje vojaških akcij. Ostali poudarki oddaje: - Stavka Fides vstopa v deseti mesec. Pogajanja še vedno brez napredka - Šolarji ob trditvah o urejenih prevozih po celotni državi opozarjajo na še vedno nerešene težave - Obnova po katastrofalnih poplavah na Spodnjem Avstrijskem lahko traja tudi več let

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Sledi večnosti 200 let od mašniškega posvečenja blaženega Antona Martina Slomška

V Cerkvi na Slovenskem obhajajo god bl. Antona Martina Slomška 24. septembra. Slomškovo nedeljo pa na nedeljo, ki je po datumu najbližje godovnemu dnevu. V cerkveno in slovensko nacionalno zgodovino se je Slomšek zapisal predvsem zaradi preoblikovanja škofijskih meja in prenosa sedeža lavantinske/mariborske škofije v Maribor, verske in duhovne prenove škofije, skrbi za slovenski jezik ter raznovrstne kulturne, literarne, izobraževalne in socialne dejavnosti. Slomškovo nedeljo bodo 22. septembra, obhajali na kraju njegovega mašniškega posvečenja – v stolnici v Celovcu. Oddajo je, z gostom, upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom, pripravila Jasmina Bauman.

Radio GA - GA Varno je hitro (ne)varno.

V novi oddaji Radia Ga Ga - Nova generacija so tokrat voditeljsko vlogo prevzeli bivši in bodoči obrambni ministri. Janez Janša, Karel Erjavec in Marjan Šarec v eminentno družbo sprejemajo novega člana Boruta Sajovica, ki pa bo za to moral preživeti prav poseben krst. V goste prihaja Emilija Stojmenova Duh, ki predstavlja prvega digitalnega ministra in Svetlana Makarovič, ki razloži, kako je investirala denar Prešernove nagrade. Kako zveni nova Applova pomočnica Siri zdaj ko govori slovensko, kako Zoran Janković draži hišice za kostanj, kaj bomo zares počeli s Teš 6 in kako Angelca Likovič svinjino pripravlja na kulturen način. Vse to izvemo v petek dopoldne na Prvem programu radia Slovenija.

Svetovalni servis Javni potniški promet

Ko govorimo o trajnostni mobilnosti, je v javnem potniškem prometu ogromen potencial. Nedavno so novi vozni redi razburili tako zaposlene kot dijake. Kako se uvajajo nove linije, kako se oblikujejo vozni redi, se avtobusni in železniški usklajujejo med seboj? Kolikšna mora biti kritična masa pobud, da se bo neka sprememba uveljavila na osnovi pobud potnikov? Kdo določa cene prevozov in kakšen bo slovenski javni potniški promet v bližnji prihodnosti? Gost petkovega svetovalnega servisa bo Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa.

Ob osmih Mojca Balant: Preveč javnega prostora je namenjenega avtomobilom

Končuje se teden mobilnosti, ki je namenjen predvsem spodbujanju sprememb vedenja v korist aktivne mobilnosti, javnega prevoza in drugih pametnih in čistih rešitev. Še vedno se velika večina prevaža z avtomobili, premalo uporablja javni promet. Ponekod tudi zato, ker je ta zastarel in neprilagojen današnjim potrebam. Preveč se pogovarjamo o širitvi avtocest, premalo je govora o javnih površinah namenjenih pešcem, kolesarjem, javnemu prevozu. Za oddajo Ob osmih se je Jure Čepin odpravil na urbanistični inštitut, kjer se je pogovarjal z raziskovalko Mojco Balant.