Razkošje v glavi Vlasta Jalušič

Doktorica političnih ved, katere raziskovanje se razteza vse od feminističnih vprašanj pa do politične zgodovine ter preučevanja nacionalizmov, vojn in množičnega nasilja

Sobotno branje Anja Zag Golob: Poskus vsakdanjosti

Esejistična zbirka, ki prepričljivo dokazuje, da ni na drobnih, na prvi pogled le malo pomembnih vsakdanjostih, iz katerih so stkana naša življenja, ničesar obrobnega, saj nam, če jih le znamo ugledati s pravega zornega kota, lahko tlakujejo pot v polnejšo obliko bivanja

Intervju - Radio Andrej Šporn o Kitzbühlu: Najtežje dele proge preletimo!

Andrej Šporn je Kranjskogorčan, ki je z drugim mestom na legendarnem smuku v Kitzbühlu leta 2010 osvojil srca ljubiteljev smučarske formule ena. A njegova pot ni le zgodba o zmagah in padcih na smučarskih progah, je tudi zgodba o neizmernem pogumu, vztrajnosti, iskrenosti in premagovanju ovir – tako v športu kot v zasebnem življenju. V oddaji Intervju bo govoril o začetkih svoje smučarske kariere, ko je kot slalomski up presedlal na hitri disciplini, napetih odnosih z nekaterimi trenerji, hudih poškodbah, zaradi katerih je moral večkrat premikati meje svojih fizičnih zmogljivosti, svoji ljubezni do lesa, ter o tem, kako se je po slovesu od belih strmin povsem posvetil očetovstvu in družini. Andrej Šporn je vedno sledil svoji poti, njegova trma pa postala ključ do uspeha. Pogosto je bil kritičen do vrhunskega športa, v katerem so, kot pravi, pomembni le še sponzorji in gledanost televizijskih prenosov, ne pa varnost smučark in smučarjev. Prisluhnite nam v sredo ob 10.10 in izvedeli boste, kaj Andreja Šporna še vedno žene naprej – tudi po koncu športne kariere, ki se je s strgano križno vezjo na njegovi najljubši smukaški progi končala leta 2017.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik z Alenko Terlep

Tik pred vrnitvijo Donalda Trumpa na položaj predsednika Združenih držav sta Izrael in Hamas dosegla težko pričakovani dogovor o prekinitvi ognja v Gazi. A po večurnem olajšanju se je začelo zapletati; bosta vpleteni strani pristopili k uresničitvi dogovora in uveljavili mir? V Washingtonu je vse pripravljeno za prihod Trumpa v Belo hišo, a ta svojimi izjavami in napovedmi razburja dele sveta, še preden je postal eden od najmočnejših posameznikov na Zemlji. Naši južni sosedje so se odločili, da na vrhu države obdržijo predsednika Zorana Milanovića. V Sloveniji odmeva odstop prvega policista v državi, ki je s tem razbremenil napetosti v koaliciji; vlada je po dobrih dveh letih uresničila napoved in v državni zbor poslala temeljni zakon s področja zdravstva; Slovenija dobi novih več 100.000 delničarjev zaradi preoblikovanja Vzajemne. O vsem tem skozi kritiško oko v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Labirinti sveta Žarek upanja za Palestince in Bližnji vzhod

V pričakovanju zamenjave oblasti v Združenih državah Amerike in ponovne vselitve Donalda Trumpa v Belo hišo je novica tega leta prišla v obliki dogovora o premirju med Hamasom in Izraelom in končanju 15 mesecev trajajoče morije v Gazi. Številni voditelji pozdravljajo dogovor. Zdaj bo glavna naloga mednarodne skupnosti reševanje humanitarne katastrofe v palestinski enklavi.

Radio GA - GA "Sad te ima, sad te nema"

Ker je prvi del pripadel vladi, je seveda prav, da drugi del nove sezone oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija pripada opoziciji. Branko bo zbiral podpise za Elona Muska in se z njim pogovarjal po telefonu, Aleš Hojs bo nepreklicno odstopil od ministrskega položaja, ne da bi ga kdo sploh predlagal, Kangler bo zgrožen nad aktualnimi razmerami na slovenskih cestah, Janša pa bo kot po navadi poskrbel, da bo vse teklo tako, kot si želi. Bo osel Rožmarin res novi minister za notranje zadeve, kakšen je njegov program in ali mu bo stolček izmaknil raper Zlatko. Vse to bo zanimalo Uroša Slaka, kaj pa zanima Milana Kučana, si poglejte v novem zabavnem kvizu z naslovom Sad te ima, sad te nema, ki bo v zadrego spravil marsikaterega novinarja. Kdo vozi podrta drevesa z Ljubljanskega gradu, je Borut Pahor končno našel službo, kaj dela Slovenija v vesolju in kako se greti na fovšijo, vse to in morda nič od tega izveste v petek dopoldan na Prvem.

KiKs Ali kakšna "izmed" omenjenih metod deluje?

Ali kakšna "od" teh metod dokazano deluje? Ali kakšna "izmed" teh metod dokazano deluje? Kako bi zastavili to vprašanje? Če ste se znašli v dilemi, prisluhnite naši sobotni jezikovni oddaji, v kateri ponovimo znanje o predlogih in pobliže spoznamo tudi oba omenjena predloga. Sogovornica: dr. Polona Gantar, ki se s slovenščino ukvarja interdisciplinarno, tako na ljubljanski Filozofski fakulteti kot tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Lokalni junak Franc Černelič orgla že 65 let

Franc Černelič iz Podbočja je v decembru obeležil dva častitljiva jubileja. Dopolnil je 80 let, hkrati pa 65 let tudi že orgla in vodi pevski zbor v cerkvi sv. Križa. Sledi pušča na številnih področjih v kraju in širše. Sam pa pravi, da ni aktiven le tam, kjer je človek sam. Z njim se je pogovarjala Suzana Vahtarić. Kulturi je predan tudi v KD Stane Kerin Podbočje, že od mladosti je bil vpet v amaterska gledališča, rad ima zgodovino, je zaprisežen gasilec z najvišjim gasilskim priznanjem, tri mandate je vodil Društvo za zdravje srca in ožilja, leta 1992 je postal tudi poslanec Državnega zbora. Še vedno pa rad prenaša znanje in pomaga tudi vnuku v domači kovačiji. Z njim se je pogovarjala Suzana Vahtarić.

Svetovalni servis Ptice okoli nas

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic že tradicionalno zadnji teden januarja pripravlja akcijo preštevanja ptic Ptice okoli nas. Lani se je je udeležilo več kot 1500 opazovalcev, ki so poročali o skoraj 18 tisoč pticah. Več o akciji povemo v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tilen Basle. Odgovarjal bo tudi na vaša vprašanja, povezana s pticami.

Petek brez pravila Fliper – igra z gravitacijo in vztrajnostjo

Žeton. Igralec. Dva gumba oziroma tipki. Dve ročki in tri jeklene krogle. Če si dober, tudi kakšna dodatna zraven. Ste vedeli, da imamo v Sloveniji več kot 100 aktivnih tekmovalcev v igranju fliperja? Najvišje uvrščen Slovenec na svetovni lestvici najboljših igralcev je ta hip Vid Kuklec.

Radiosfera O projektu "The future we want"/Prihodnost, ki jo hočemo/ s Klaro Jamnik

V letošnjem letu SLOGA, platforma nevladnih organizacij, zaključuje projekt The future we want, prihodnost kot jo hočemo, pri katerem so poleg Slovenije sodelovali še partnerji v Romuniji, Franciji, Srbiji, Italiji, Nemčiji, Belgiji ter na Portugalskem in Finskem. Cilj je bil opolnomočenje mladih, ki so raziskovali alternativne oblike participacije za boljši jutri. Katero temo so izbrali in zakaj? Kako je bilo govoriti z odločevalci? Kako bodo zgodbo nadaljevali po končanem projektu? O tem s Klaro Jamnik, 27- letno udeleženko projekta in aktivno članico skupino za zagovorništvo, ki se bo Mojci Delač pridružila v četrtkovi Radiosferi.

Lokalni čas Prostovoljni gasilci iz Dolenjega Jezera poskrbeli tudi za gnezdišče štorkelj

V Lokalnem času smo se sprehodili po Notranjski, natančneje do gradu Snežnik in tamkajšnjih pristav, ki, delno prenovljene, že skoraj dve desetletji zaprte samevajo. Kljub prizadevanjem lokalne skupnosti, civilne iniciative in kulturnih zanesenjakov Ministrstvo za kulturo doslej ni našlo načina, da bi objekte, katerih ogrevanje in drugo vzdrževanje povzroča tudi nepotrebne stroške, oddalo v najem gostincu. Ta čas se sicer pripravlja na javni razpis, a je vprašanje, kdo bi se nanj prijavil, če bo najemnina previsoka. Druga tema pa bo zgodba o Prostovoljnem gasilskem društvu Dolenje Jezero, ki je prava duša vasi, saj brez njegovih članov ne mine tako rekoč noben dogodek. Pripravil Marko Škrlj.

Svetovalni servis Pogodba o dosmrtnem preživljanju

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se preživljalec zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika, ki izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja. Kakšni so dednopravni učinki pogodbe o dosmrtnem preživljanju? Kaj storiti v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti in kdaj se lahko pogodba o dosmrtnem preživljanju razveže? Kako se razlikuje pogodba o preužitku? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar.

Možgani na dlani Supervoh - možgani in hiperozmija

Že sloviti Oliver Sacks je v eni od svojih knjig pisal o primeru bolnika, ki je zaradi jemanja zdravil (amfetaminov) doživel tri tedne izjemnih vohalnih zaznav in ojačanega vonja. Kaj se zgodi z možgani, ko pride do hiperozmije, kot s tujko poimenujemo intenzivne zaznave vonja? Kako pogoste so, kako jih prepoznajo? Ponavadi rinosinusitis povezujemo z zamašenim nosom in okrnjenim vohom, pa se lahko zgodi tudi obratno? O tem z dr. Juretom Urbančičem s klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Pripravlja: Mojca Delač.

Radiosfera Od zrna plemenite kovine do prstana

Medtem ko je zlatarstvo eno od najstarejših obrti, zlato pa ostaja priljubljeno – kot naložba ali nakit, je toliko bolj zanimivo, da je svet zlatarstva še vedno nekoliko skrivnosten in prav nič vsakdanji. Kako pripraviti pravo zlitino, da iz nje nastane prstan? Kako vredno je zlato danes, kako je bilo včasih?

Svetovalni servis Naravni in sintetični aditivi v živilih

Vsak aditiv, ki ga odobri Evropska agencija za varnost hrane, je v dovoljenih oziroma predpisanih vrednostih neškodljiv, pa če je naravnega ali sintetičnega izvora. Zakaj se torej aditivov drži negativen predznak? Kako varna in regulirana je njihova raba in kako prepoznati številne in pogosto begajoče označbe na embalažah? To in še marsikaj bomo v sredinem Svetovalnem servisu vprašali magistrico inženirko prehrane Edvino Hafner z Inštituta za nutricionistiko. Pišite nam ali pokličite po 9h!

Pod pokrovko Superživila

Imate doma chia semena, ki jih primešate jogurtu, kruhu ali pecivu? Ali pa kapsule ašvagande, indijske zimske češnje? Tovrstna eksotična živila so pogosto oglaševana kot superživala, čeprav so lahko tudi živila lokalnega izvora prav tako »super«. Več o tem, kaj so superživila, katere pozitivne lastnosti imajo in na kaj moramo biti kot potrošniki pozorni, smo izvedeli od Eve Grohar Gros, predavateljice na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.

Več

Zrcalo dneva Izraelski premier vztraja, da bodo kljub premirju dosegli vse vojaške cilje v Gazi

Izraelsko javnost je pred jutrišnjim začetkom prekinitve ognja med Izraelom in Hamasom nocoj nagovoril premier Benjamin Netanjahu. Obljubil je, da bodo izpolnili vse svoje vojne cilje in domov vrnili vse izraelske talce. Dodal je, da judovska država prvo fazo premirja obravnava kot začasno in bo nadaljevala napade, če bo to potrebno. Ob tem trdi, da ima podporo prihodnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je sicer predhodno dejal, da ne bo ustavil vojne, dokler ne dobi seznama talcev, ki jih bo Hamas izpustil jutri.

Radijski dnevnik Bližnji vzhod pričakuje začetek premirja v Gazi

Od vojne izmučeni prebivalci Gaze nestrpno pričakujejo jutrišnji začetek prekinitve ognja z Izraelom. V več kot 15 mesecih je bilo ubitih skoraj 46.900 Palestincev. Preživeli se soočajo z vsakodnevnimi napadi in hudim pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. V Izraelu se medtem vrstijo opozorila, da vojska ni dosegla svojega cilja, torej uničenja Hamasa. Druge teme: - V Gorici je med sprejemom združenja veteranov Decima mas v mestni hiši potekal shod antifašistov. - Proti lastniku kokošje farme v Gornjih Ivanjcih bodo po objavi skrb vzbujajočih posnetkov uvedli prekrškovni postopek. - Slovenski smučarski skakalci z drugim mestom v Zakopanah osvojili prve stopničke sezone.

Dogodki in odmevi Izraelske sile pred jutrišnjim začetkom premirja stopnjujejo napade na Gazo.

Izraelska vojska pred jutrišnjo uveljavitvijo premirja z gibanjem Hamas stopnjuje napade na Gazo. Sporočila je, da je v enklavi samo včeraj obstreljevala 50 terorističnih ciljev. Od sklenitve sporazuma o prekinitvi ognja v sredo zvečer je bilo ubitih že približno 120 ljudi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojim ministrom obljubil, da bodo v primeru Hamasovih kršitev obnovili napade na Gazo. Drugi poudarki oddaje: - Zaživela nova politična stranka Fokus. - Izhodišča nepremičninskega davka niso zadovoljila socialnih partnerjev. - Miha Hrobat tretji v smuku v Wengnu.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Izraelska vlada in varnostni kabinet potrdila dogovor o prekinitvi ognja v Gazi ter izmenjavi talcev oziroma ujetnikov

Izrael je ponoči potrdil dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, ki bo začel veljati jutri. V agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem so pozdravili sporazum in strani pozvali k njegovi uveljavitvi. Ob tem izražajo pripravljenost pomagati v mednarodnih prizadevanjih za zagotovitev pomoči razdejani enklavi. Kot je še dejal vodja agencije Philippe Lazzarini, so pripravljeni pomagati tudi pri vnovični vzpostavitvi izobraževanja v Gazi in zagotavljanju primarnega zdravstva. Drugi poudarki oddaje: - Delodajalci le za uskladitev minimalne plače z inflacijo za 1,9 odstotka, sindikati za 3,5-odsotno zvišanje - Videti spregledano je slogan Chemnitza, ki poleg Goric nosi naziv evropske prestolnice kulture - Pred rokometaši druga tekma na svetovnem prvenstvu; nasprotniki prihajajo z Zelenortskih otokov

Zrcalo dneva ESS še brez dogovora o višini minimalne plače

Na dnevnem redu današnje seje ekonomsko-socialnega sveta je bilo 13 točk, med drugim predlog o nepremičninskem zakonu, zakonodaja s področja tujcev, sveženj zdravstvene zakonodaje in osnutek novega zakona o visokem šolstvu, pa tudi predlog glede nove višine minimalne plače. Glede te se socialni partnerji niso uspeli uskladiti. Sindikalna stran je predlagala 3,5-odstotno uskladitev, na drugi strani delodajalci zagovarjajo uskladitev z inflacijo, kar bi pomenilo 1,9-odstotno zvišanje minimalne plače.

Radijski dnevnik Mesec: nov znesek minimalne plače bo znan po pogovoru s koalicijo

Socialni partnerji se tudi na današnji seji ekonomsko-socialnega sveta niso uspeli uskladiti glede višine minimalne plače za letos. Sindikalna stran predlaga 3,5-odstotno uskladitev, delodajalska pa uskladitev z inflacijo oziroma 1,9-odstotno zvišanje. Drugi poudarki oddaje: - V parlamentarni postopek vložen predlog sprememb ustave uvaja spremenjeno število volilnih enot. - Slovence na avstrijskem Koroškem pod morebitno svobodnjaško vlado čakajo zahtevna pogajanja o manjšinskih vprašanjih. - Izraelska vlada še razpravlja o potrditvi dogovora o premirju v Gazi.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik z Alenko Terlep

Tik pred vrnitvijo Donalda Trumpa na položaj predsednika Združenih držav sta Izrael in Hamas dosegla težko pričakovani dogovor o prekinitvi ognja v Gazi. A po večurnem olajšanju se je začelo zapletati; bosta vpleteni strani pristopili k uresničitvi dogovora in uveljavili mir? V Washingtonu je vse pripravljeno za prihod Trumpa v Belo hišo, a ta svojimi izjavami in napovedmi razburja dele sveta, še preden je postal eden od najmočnejših posameznikov na Zemlji. Naši južni sosedje so se odločili, da na vrhu države obdržijo predsednika Zorana Milanovića. V Sloveniji odmeva odstop prvega policista v državi, ki je s tem razbremenil napetosti v koaliciji; vlada je po dobrih dveh letih uresničila napoved in v državni zbor poslala temeljni zakon s področja zdravstva; Slovenija dobi novih več 100.000 delničarjev zaradi preoblikovanja Vzajemne. O vsem tem skozi kritiško oko v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Dogodki in odmevi Kmalu bo znana nova višina minimalne plače

Po seji ekonomsko-socialnega sveta bo kmalu jasno, koliko bo znašala nova minimalna plača. Tako delodajalci kot delojemalci so ob tem kritični do predloga nepremičninskega davka. Sindikati imajo več pripomb tudi na osnutek zakona o visokem šolstvu, ki med drugim spreminja financiranje visokega šolstva. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski varnostni kabinet vladi predlagal potrditev dogovora o prekinitvi ognja v Gazi - Rusija in Iran bosta predvidoma v prihodnjih urah sklenila sporazum o strateškem partnerstvu - Jeklarska skupina SIJ s Savdsko Arabijo sklenila sporazum o 1,5 milijarde evrov vredni naložbi

Po Sloveniji ZD Ormož brez satelitskega urgentnega centra, a z okrepljeno službo NMP

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Tudi na Koroškem se spopadajo z zelo slabo kakovostjo zraka - Po 25-ih letih namerava država dokončati sanacijo plazu v Logu pod Mangartom. - V Mariboru so le predstavili predlog občinskega prostorskega načrta. - Gorenjski lovci opozarjajo, da vse številnejši šakali ogrožajo srnjad.

Danes do 13:00 Izraelski varnostni kabinet razpravlja o potrditvi mirovnega dogovora s Hamasom

Izraelski varnostni kabinet prav zdaj razpravlja o potrditvi mirovnega dogovora s Hamasom, ki ga mora jutri potrditi še izraelska vlada. Izraelske sile kljub temu ne ustavljajo napadov na Gazo, kjer je bilo od sklenitve sporazuma o premirju v sredo zvečer ubitih več kot sto ljudi. Kot navaja tamkajšnja civilna zaščita je med njimi več kot polovica žensk in otrok. Drugi poudarki oddaje: - Notranji minister se bo pred poslanci zagovarjal v torek. - Sindikati: predlog zakona o visokem šolstvu ni usklajen. - Svetniki Doma na Krasu odvzeli pooblastila direktorju.

Več

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Umetnost možnega Interpelacije, igra prestolov in še TIK TOK – Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V zadnji letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod leto 2024. To je bilo leto »odhajajočih ministrov«, saj so v vladi od začetka mandata zamenjali že osem ministrov, največ prav v letu 2024. Novinar in analitik na STA Jernej Šmajdek in urednik na portalu Siol Gašper Lubej se strinjata, da tudi ministru Boštjanu Poklukarju, ki bo prvi »interpelirani« minister v letu 2025, ne kaže dobro. Sploh zato, ker v svojih javnih nastopih ne daje prepričljivih odgovorov. Golobova podpora je sicer dvoumna: na eni strani pritrjuje tožilki, da se dogajajo zlorabe v CVZ, na drugi še vedno podpira ministra. Oba kolega menita, da ta hip ne kaže, da bi bile predčasne volitve blizu. To pomeni še dobro leto neusmiljenih predvolilnih spopadov. Na desnem političnem polu sicer preurejajo sile, vendar oba analitika poudarjata, da spopad s tako močnim tekmecem, kot je Janez Janša, zahteva pogum in odločnost, tega pa niti pri NSi niti pri Logarju za zdaj ni videti. In še: ali vplivnica Tina Golob škoduje politični podobi predsednika vlade? Ali pa morda v določenem delu volilnega telesa niti ne? Na poslušanje in SREČNO!

Evolucija užitka »Mi se nismo tok sekiral, k smo bli v puberteti«

Značilno je, da se je svet mladih individualiziral. Razkrojila se je zelo pomembna institucija socializacije, to je socializacija v lastni režiji, vrstniška skupnost

Srce bije za posel Dobrodelna epizoda: Marko Pokorn, Pediatrična klinika

Gost 32. epizode Srce bije za posel je strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn. Letos so na kliniki ustanovili poseben Center za redke bolezni, ki združuje in usklajuje vse aktivnosti na tem področju. Dejstvo namreč je, da bolniki z redkimi boleznimi potrebujejo pomoč številnih strokovnjakov s področja zdravstva, psihologije in socialne skrbi. V pogovoru tudi o ugledu zdravnikov, različnih pristopih zdravljenja otrok ter izzivih v zdravstvenem sistemu. Vabljeni k poslušanju posebne dobrodelne epizode. Sredstva, ki se zbirajo na računu pediatrične klinike, bodo namenjena Centru za redke bolezni. TRR: SI56 0400 1004 6483 165 odprt pri OTP banka d.d.

Umetnost možnega Na političnih frontah nekaj novega – Jure Trampuš (Mladina) Rok Čakš (Drugi svet)

V že 88. epizodi se sprehodimo po političnih frontah - od leve do skrajno desne. Politično prizorišče je ta hip veliko bojišče vseh proti vseh, najbolj ostri pa so spopadi na istem polu. Govorimo o konfliktnem razmerju med predsednico Natašo Pirc Musar in premierjem Robertom Golobom, o frontah v koaliciji in celo znotraj najmanjše koalicijske stranke Levice: najin gost, novinar Mladine Jure Trampuš razloži genezo spora, ki je pripeljal do zamrznitve statusa (in izključitve) Mihe Kordiša. Dvomi, da bo Kordiš ustanovil svojo, še bolj levo stranko, se pa strinja, da bo javni spor škodoval Levici, ki v veliki meri daje ton aktualni vladi. Premeščanje sil se dogaja tudi na desni. Rok Čakš, ki se nam je zaradi napada jesenskih virusov pridružil na daljavo, pove, zakaj je Janša znova radikaliziral svojo retoriko (z napadom na sodstvo) in zakaj je Nova Slovenija po ustanovitvi Logarjeve stranke v težavah. Po njegovem mnenju bo v letu pred volitvami prišlo do poskusov oblikovanja desnega bloka, ki ne bo del Janševe SDS. Seveda govorimo tudi o Golobovem zaslišanju pred protikorupcijsko komisijo in analiziramo vzroke za serijo frontalnih spopadov med uradom predsednice in premierjevim kabinetom. Vzrokov je več in – se strinjamo – in niso vsi politični …

Srce bije za posel Janja Božič Marolt, Mediana

Gostja 31. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in lastnica Mediane Janja Božič Marlot. Njeno podjetje je na trgu že več kot 30 let – največ naročnikov imajo iz gospodarstva. A najbolj znani so po merjenju javnomnenjske podpore v politiki. S tem, ker nas noben ne mara pridobimo sodelovanje v naših raziskavah tako leve in desne, pravi sogovornica. Kritikom, ki pravijo, da raziskovalci javnega mnenja tega tudi ustvarjajo, odgovarja, da javno mnenje ustvarjajo posamezniki s svojim vedenjem, s svojimi sporočili vplivajo na javnost in raziskovalci to le izmerimo. V podkastu tudi o tem zakaj meritve včasih napačno napovedo izide volitev, o aktualni »kulturi« komuniciranja ter o tem kako so se spremenile raziskovalne metode.

Evolucija užitka Kako naj jo zaščitiva pred predatorji in umetno inteligenco?

Deepnudes so globoki ponaredki, ki so se z razvojem umetne inteligence izjemno razširili.

Umetnost možnega Od Trumpa do Amsterdama

V tokratni epizodi podkasta o politiki se oziramo s stare celine preko luže in nazaj. O tem, ali Trumpova zmaga pomeni manj ali več vojne v Ukrajini, bolj ali manj učinkovit genocid v Gazi ter bolj ali manj intenzivna trgovinska trenja s Kitajsko, je še prezgodaj ocenjevati, pravi komentator Dela in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar, ki je dan po Trumpovi zmagi od blizu spremljala padec nemške vlade, pove, da je politična nestabilnost največjega evropskega gospodarstva zadnja stvar, ki si jo lahko v Nemčiji in Evropi želimo ob zmagi tako nepredvidljivega politika, ki je, kot pravi Ali, vulgariziral javni diskurz. Ta vsesplošna vulgarizacija pa postaja standard tudi povsod drugod po zemeljski obli, ki jo posledično zaznamuje razpad svetovnega pravnega reda, kar najbolj nazorno spremljamo v Gazi in Libanonu. In ko smo že pri kriznih žariščih, ne moremo mimo tega, kako se je bližnjevzhodna vojna pred nogometno tekmo med Ajaxom in Maccabijem preselila ne le na ulice Amsterdama, temveč v političo razpravo, saj so politične elite pa so obsodile odzive na odurne provokacije izraelskih navijačev kot – antisemitizem! Če se nekaj zgodi, je to treba natančno opisat in razumet, poudari kolega Ali. Kaj se je torej zgodilo v Amsterdamu?

Srce bije za posel Joc Pečečnik, Skupina Elektronček

Gost 30. epizode Srce bije za posel, je lastnik skupine Elektronček Joc Pečečnik. Brez dlake na jeziku pove, da je Slovenija postala država, ki nima več občutka za poštene posle, saj da je pri nas vedno več »državnih kapitalistov«, ki prek plačevanja provizij dobivajo naročila. Glede podjetništva pa pove, da če boste stvari v življenju delali zaradi denarja, ne boste nikoli uspešni in bogati. Če boste delali za vaše kupce in bodo vaši poslovni partnerji z vami zadovoljni, potem bo denar logična posledica. V podkastu še o JEK-2, davkih, o tem zakaj je skupina registrirana na Nizozemskem in kaj se dogaja z bežigrajskim stadionom.

Umetnost možnega Veliki poraz velike koalicije - Uroš Esih, Delo, dr. Marko Hočevar, FDV

Vrstni red tem, o katerih bomo govorili v tokratni epizodi, smo morali kar naprej popravljati. Dogodki in afere na političnem prizorišču si namreč sledijo z naglico, ki ji celo politični analitiki komaj še sledimo. Referendumski fiasko – tu, pravi najin gost politolog dr. Marko Hočevar, se je znova pokazalo, da politično zgodbo v državi vodi SDS, čeprav bo višjo ceno plačala Svoboda. Prerivanje na desnici – Uroš Esih, komentator Dela, dvomi v iskrenost Janševih puščic, ki jih namenja odpadnikoma Logarju in Irglovi, bolj lahko verjamemo, da so lahko zaskrbljeni v vrhu NSi. Marko opozori na jasno namero predvsem finančnih, energetskih in drugih centrov moči, da bo naslednja vlada v Sloveniji velika koalicija. Uroš pa oceni, da je spor med Golobom in Bobnar zagotovo političen, da pa se je anti-janšist Golob na ovadbo odzval – kot janšist. Na poslušanje!

ApolloLajka Čigava bo zemlja na Luni in drugi pravni paradoksi v novi vesoljski dobi – Iva Ramuš Cvetkovič

Mednarodna pogodba o vesolju (angl. Outer Space Treaty) je nastala leta 1967 in še vedno velja. Med drugim določa, da mora biti raziskovanje in uporaba vesolja v korist vseh držav in da si nihče v vesolju ne more ničesar prilastiti. A razpon tega, kaj danes je mogoče, se je od časa prve vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo temeljito razširil, odprle so se povsem nove in še nedavno nepredstavljive možnosti. Načrtuje se postojanke na Luni in Marsu ter zasebne vesoljske postaje, nič presenetljivega niso več niti ideje o rudarjenju na asteroidih, število načrtovanih satelitov v orbiti pa gre v več deset tisoč. Vse bolj očitno postaja, da vedno več zainteresiranih strani, naj gre za države ali zasebna podjetja, razmišlja o tem, kako bi pogodbo o vesolju zaobšli oziroma postavili v oklepaj, ter si postavili nove, tudi pravne, temelje za nova vesoljska osvajanja. Vesoljsko pravo in poskusi njegovega spreminjanja so v središču tokratne ApolloLajke, v kateri je gostja Iva Ramuš Cvetkovič, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Več

Sobotni glasbeni večer Koncert skupine Leonart (urednik: Jane Weber) 8. 11. 2024 ŠTUK, Maribor

Člani skupine Leonart, ki jih bomo slišali nocoj, so štajerski mojstri polnokrvnega popa in roka. V letu 2024 so v osveženi preobleki zaznamovali 10. obletnico delovanja. S prihajajočim tretjim studijskim albumom, ki ga napovedujejo singli Mesto že spi, Sanjam te in Izi, se vračajo k radijsko prijaznim koreninam prvenca Visoko v nebo. Štiričlanski kolektiv ostaja zvest prepletu več žanrov, ki so krojili zrelo obdobje skupine in so se znašli tudi na albumu Vrh sveta. Nedvomno velik vpliv na zasedbo in poslušalce pa so imeli tudi izštekani koncerti z okrepljeno glasbeno zasedbo in bogatimi aranžmaji. Leonart so v jubilejnem lanskem letu, ko sta se v njihovi glasbi srečali preteklost in prihodnost, delovali tako akustično kot električno, in bili v obeh primerih uspešni. Skupino Leonart seveda poznajo tudi poslušalci oddaj Prva vrsta in Izštekani na Radiu Slovenija. Glasbeni urednik Jane Weber vam v imenu ekipe želi prijetno poslušanje. Igra vam skupina Leonart. Koncert smo posneli 8. novembra lani na Štuku v Mariboru.

Pesem v žepu Drago Mislej Mef: Novele

Drago Mislej Mef nam v Pesem v žepu prinaša svojo novo knjigozvočnico »Novele«. Zgodbe, domislice in vtise, na katere je naletel v pogovorih z najrazličnejšimi ljudmi, je prelil v 39 kratkih proznih črtic in devet (pravzaprav deset) pesmi. Posnel jih je s producentom Andreo Flegom, zdaj pa jih predstavlja po Sloveniji skupaj s svojo mlado zasedbo Novele.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Jubilanti v letu 2025, 2. del

Tudi tokratno oddajo posvečamo jubilantom leta 2025, najprej pa se s skladbo Sinko ne sprašuj spominjamo na šestnajstega januarja leta 1974 tragično preminulega pevca Fantov s Praprotna Jožeta Šifrarja. V nadaljevanju igrajo: Kvintet Dori, ki letos zaznamuje trideseto obletnico igranja, Ansambel Jureta Zajca z deseto, poslušate pa še preostanek skladb s sveže zgoščenke Alpskega kvinteta. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Mesec januar v glasbeni zgodovini

Rdeča nit oddaje je mesec januar. Eden najmanj priljubljenih in sivih mesecev se je večkrat zapisal v glasbeno zgodovino. Med drugim je 1. januarja leta 1953 umrl eden najpomembnejših kantri glasbenikov 20. stoletja Hank Williams. Njegove skladbe je večkrat izvajal tudi Elvis Presley, ki se je rodil 8. januarja 1935, 9. januarja leta 1944 pa se je rodil ustanovitelj in kitarist rock zasedbe Led Zeppelin Jimmy Page in januarja leta 1969 je izšel prvi album skupine Led Zeppelin. Tudi Janis Joplin se je rodila januarja. Vse te odlične glasbenike poslušate v Godbah z zgodbo …

41 stopinj vročine Zgodovina orkestra

Z letom 2025 je Big Band RTV Slovenija vstopil v 80-letnico svojega delovanja. Orkester deluje nepretrgano že od leta 1945 in velja za eno najstarejših tovrstnih zasedb na svetu in je danes ne samo sinonim za začetek in razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza ter pojem slovenske kulturne dediščine, temveč je eden redkih orkestrov, ki jim je uspelo preživeti vse družbene in politične okoliščine, v katerih so ustvarjali. V vsej dolgoletni zgodovini je ohranil najvišjo izvajalsko raven v svetovnem merilu ter odprl pot v glasbeni svet številnim danes odličnim glasbenikom.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Je ta človek na svet rojen

Z rojstvom se za človeka vse začne, hkrati pa gre za trenutek velike ranljivosti – tako za otroka kot za njegovo mater. V skrbi zanju so zato nekdanje tradicionalne podeželske skupnosti na Slovenskem (do obeh svetovnih vojn) ob rojstvu dajale velik pomen magičnemu mišljenju, šegam in obredju. Z verovanji in obrednimi praksami so namreč skušali zagotoviti otroku srečo in zdravje ter ga obvarovati pred delovanjem zlih sil in urokov. S starimi šegami in obredjem ob rojstvu otroka bo prepletena tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Etnofonija Amira Medunjanin: Homeland

Amira Medunjanin: Homeland. V tokratni Etnofoniji predstavljamo sveži album bosanske pevke Amire Medunjanin z naslovom Homeland, na katerem ta priznana interpretka sevdalink ne poje tradicionalnih pesmi, marveč popolnoma nove, avtorske skladbe.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 12. 1. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 12. 1. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Hugo Race in Michelangelo Russo: Koncert iz AKC Nama v Škofji Loki (urednik: Jane Weber)

V našem koncertu na Prvem nocoj nastopa Hugo Race. Tretjič v tridesetih letih smo ga snemali za naš arhiv. Koncert smo pod uredniškim vodstvom etnomuzikologa Janeta Webra zapisali na trak 27. novembra lani v Alternativnem kulturnem centru Nama v Škofji Loki. Tonski mojster je bil Matjaž Mastnak. Avstralski kitarist in pevec Hugo Race, ki ga poznamo po delu z Nickom Caveom in skupino The Bad Seeds, sodi med glasbenike, ki se najdrzneje spopadajo z dediščino bluesa in druge glasbe iz obdobja pred rock'n'rollom. Jedro koncerta v Nami so sestavljale skladbe s plošče "100 Years", ki sta jo Race in njegov sopotnik - italijanski glasbeni čarovnik in orgličar Michelangelo Russo posnela leta 2023, izšla pa je oktobra lani - torej tik pred prihodom v Škofjo Loko. "100 Years" je torej novi album Huga Racea in Michelangela Russoja in podobno kot prejšnje plošče združuje blues, ambientalno glasbo in elektroniko. Med glasbeniki, ki so vplivali na Racea in Russoja, gre omeniti legendarne in kultne glasbenike, kot so bili Charley Patton, Blind Willie Johnson, Howlin' Wolf, Eddie Son House in predvsem John Lee Hooker. Nekateri našteti pokojni glasbeniki - med drugim so vsi po vrsti vplivali tudi na Johna Faheyja, vendar na neki drugi ravni - so bili Raceu bolj v navdih, drugi pa so s svojimi posnetki na Racea tudi neposredno vplivali, saj je ta prirejal njihove skladbe in jih izvajal na koncertih ter jih občasno tudi snemal za studijske plošče. Želimo vam prijetno poslušanje. Na odru Name v Škofji Loki sta kitarist in pevec Hugo Race in orgličar Michelangelo Russo! Hugo Race & Michelangelo Russo AKC Nama, Škofja loka, SLOVENIA 27.11.2024 ob 20.00 Snema Matjaž Mastnak Reportažni avto Martin Florjančič Asistent Gašper Vodlan Urednik Jane Weber 1.GOLDEN TIMES (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 2.LOST CHILDREN (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 3.100 YEARS (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 4.JAPANESE CAR (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 5.POISON APPLES (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 6.SOMEBODY HELP ME (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 7.WAR OUTSIDE MY WINDOW (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 8.ETERNAL CITY (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 9.EARTHS ANSWER (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 10.DOPEFIENDS (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 11.UNTIL YOU SURRENDER (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 12.MINING THE MOON (Hugo Race / Francesco Giampaoli) (Peermusic Publishing) 13.WE NEVER HAD CONTROL (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 14.LOVE BLUES (John Lee Hooker)

Pesem v žepu Klara Veteršek: Intuicija in iskanje strani neba

Pevka in flavtistka Klara Veteršek je članica različnih glasbenih zasedb, kot sta Funk Fu in Magic Pond, tokrat pa nam v Pesmi v žepu predstavlja svoj prvi samostojni mali album »Intuicija in iskanje strani neba«. Glasba z elementi jazza, popevke in kantavtorstva ustvari okvir za Klarino osebno izpoved, vpeto v širši kontekst našega jezikovnega in kulturnega okolja.

Več

Lahko noč, otroci! Zakaj si mali in tudi veliki otroci vrtajo po nosu

Ali kako je sirota Rozinca postala gospa kraljica Rozinamunda. Pripoveduje: Manca Ogorevc. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Kulturomat Kulturnik Tobija Ključevšek

Tobija Ključevšek je sedmošolec s podružnične osnovne šole v Višnji Gori, ki mu je nastopanje vse prej kot neznano, saj sodeluje v kar treh pevskih zborih, igra kitaro in hkrati povezuje različne kulturne prireditve v svoji občini Ivančna Gorica. Za oddajo Kulturomat nam je povedal, kam segajo njegovi glasbeni začetki, in predstavil svoje delo, ki ga opravlja kot povezovalec dogodkov.

Hudo športni Gorska kolesarka Pina Šiler

Če ste privrženci adrenalinskih športov in aktivnosti, vendar o gorskem kolesarstvu še niste slišali veliko, v rubriki Hudo športni prisluhnite naši gostji Pini Šiler, ki nam je predstavila svojo športno panogo, ki je že skoraj tri desetletja olimpijska panoga ob vsaki izvedbi poletnih olimpijskih iger. Pina trenira in tekmuje v Kolesarskem Klubu Završnica, stara je 15 let in trenutno poleg kolesarstva hodi še srednjo šolo.

Hudo! Učenke Osnovne šole Pivka so blestele na univerzi Yale

Z nami so bile učenke Osnovne šole Pivka, ki so na prestižnem tekmovanju World Scholar’s Cup – Tournament of Champions sredi novembra lani na sloviti univerzi Yale v Združenih državah blestele in domov prinesle štiri zlate in sedem srebrnih medalj. V oddaji Hudo so predstavile, kakšna je bila pot do uspeha, ki jih je od državnega nivoja v Trebnjem popeljala do Švedske in ZDA.

Radijski ringaraja Besede za srečo

Nekatere besede imajo čarobno moč. Radovednost. Iskrivost. Pozornost. Prijateljstvo. Oprosti. Objem. Se pa tudi prijateljem kdaj zgodi, da se sprejo. In takrat pridejo na vrsto tudi besede za srečo …

Lahko noč, otroci! Raketa

Oče razveseli otroke s tem, da jim pripravi polet v vesolje … Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisal: Ray Douglas Bradbury. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

Lahko noč, otroci! Plašček za Barbaro

Tinčkov plašč se zaman ponuja ljudem, dokler se v njem ne pogreje Barbara. Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Vitomil Zupan. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Gymnasium Mladi ljubitelji sedme umetnosti: filmske nagrade niso garancija za dober film

Po podelitvi zlatih globusov in pred objavo nominacij za letošnje oskarje smo se z mladimi pogovarjali o njihovem filmskem okusu. Se navdušujejo nad ameriškimi visokoproračunskimi uspešnicami ali imajo, ker so člani kluba Kinotrip, raje manjše evropske ali neodvisne filmske produkcije? Je uspešna literarna predloga ali kolekcija osvojenih filmskih nagrad že zagotovilo za dober film? Mora film ugajati, zabavati, sporočati ali provocirati? Gosti so bili dijaki Lenart Zalar Schroers, Gašper Macedoni, Maša Mramor, Tjaša Štern, študentka Špela Rotar (vsi člani 9. generacije Kinotripa), somentorica Kinotripa Marijana Kuljanac ter vodja in mentorica tega festivala, ki ga prireja Kinodvor, Živa Jurančič. Z nami je bila tudi tolmačka za znakovni jezik gluhih Tinkara Jerina, Špela Rotar nam je namreč približala tudi izkušnjo gledanja filmov gluhih oseb. Ste kdaj pomislili, da slovenski filmi nimajo podnapisov in so zato gluhim nedostopni?

Lahko noč, otroci! Zvezdica samotarka

Osamljena zvezdica išče prijateljice na Zemlji. Pripoveduje: Vojko Zidar. Napisal: Igor Palčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

Lahko noč, otroci! Lila mesto

Tam pečejo tudi palačinke z lila borovničevo marmelado. Pripoveduje: Željko Hrs. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Lahko noč, otroci! Vse najboljše, Hops!

Zajček Hops praznuje svoj prvi rojstni dan. Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Več

Slovencem po svetu "V Ugandi sem doživela pravi kulturni šok"

Tokrat nas bo pot najprej vodila iz Slovenije do Danske in Afrike. Antropologinja Polona Zabret, ki študira na univerzi v Kobenhavnu, bo razložila, kako daleč smo v Sloveniji v primerjavi z Dansko na področju trajnostne mobilnosti, opisala pa bo tudi izkušnje s 3-mesečnega terenskega dela v Ugandi, kjer je preučevala vrednostno verigo oglja. Govorili bomo tudi o evropski prestolnici kulture, ki jo gostita Nova Gorica in Gorica, ter o tem, kolikšno je zanimanje za stalno vrnitev izseljencev in zdomcev v Slovenijo – o tem smo se pozanimali na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Skupaj s sogovornico iz Svetovnega slovenskega kongresa pa bomo potegnili črto pod minulo leto ter pogledali proti načrtom v letošnjem.

Sami naši Pravoslavna božična in novoletna tradicija, 10-letnica TV oddaje Naglas, Selma Skenderovič o romanu In če vsi pozabijo

V oddaji Sami naši na Prvem bomo nocoj ob 21.15 v prispevku izvedeli več o pravoslavnih božičnih in novoletnih tradicijah, kot so kolede, badnik, božik, vasilica in vodici. Gostimo tudi Selmo Skenderović, ki je več povedala o svojem novem romanu In če vsi pozabijo. Oddajo pa bomo končali z zaznamovanjem 10-letnice televizijske oddaje Naglas, ki je postala pomembna platforma za glasove manjšin z območja nekdanje Jugoslavije.

Naše poti Zgodbe, ki so zaznamovale romske skupnosti v letu 2024

V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti predstavljajo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvano leto. Minulo leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Večino časa pa smo namenili spremljanju razmer v romski skupnosti na jugovzhodu države.

Sotočja Od EPK GO!2025 do Filovega mlina na Gornjem Seniku, od Lokev do Josipa Pangerca iz Doline pri Trstu

Evropska prestolnica kulture GO!2025 računa tudi na Slovence iz sosednjih držav in sveta. Državna sekretarka Vesna Humar, ki je bila tesno vpeta v prve priprave in oblikovanje prijavne knjige, pojasnjuje, kakšno vlogo so v zasnovi imeli rojaki na drugi strani meje. Porabski Slovenci imajo smele načrte za razvoj turizma. Poleg Filovega mlina, edinega takšnega na Madžarskem, bi radi obnovili mlinarjevo hišo in naredili zanimivo turistično točko, napoveduje Karel Holec. V Lokvah v Gorskem kotarju se pridružimo članom enega najmlajših slovenskih društev na Hrvaškem in vas povabimo v Narodni muzej Slovenije, kjer je do začetka maja na ogled razstava o vsestransko dejavnem tržaškem Slovencu Josipu Pangercu.

Slovencem po svetu "V Sloveniji so me imeli za Čehinjo, na Češkem pa sem Slovenka"

Tokrat predstavljamo dve zanimivi sogovornici: Sandro Vončina Matuškovo, ki živi v bližini Brna, kamor se je z Gorenjske preselila kot otrok, ter študentko Tio Goriup Dermastia iz Ljubljane, ki biva v predmestju Chichaga. Obe smo povprašali o njunih selitvah v tujino in o življenju na Češkem oziroma v Združenih državah. Ob začetku novega leta skupaj s sogovornikoma iz dveh organizacij, ki delujeta na področju ohranjanja stika s slovenskimi izseljenci in zdomci, tudi ocenjujemo dogodke v preteklem letu ter pregledujemo načrte za letos.

Sami naši Migracije na balkanski poti, nagrada Igorja Zabela in literarni večer z Ivanom Maksić

Nocoj se bomo v oddaji Sami naši na Prvem posvetili aktualnim temam iz regije in od drugod. Ob mednarodnem dnevu migrantov bomo govorili z Joštom Žagarjem iz organizacije Infokolpa, ki se že leta bori za pravice migrantov na balkanski poti. Predstavili bomo tudi prejemnika nagrade Igorja Zabela 2024, Natalijo Vujošević in Irfana Hošića, ki s svojim delom ohranjata in raziskujeta kulturno dediščino v regiji. Za konec pa napovedujemo literarni večer, na katerem bo Ivana Maksić predstavila svojo najnovejšo knjigo "Vejavica".

Naše poti Skladba leta 2024 Naših poti je ...

Leto je naokoli in znova bo čas, da skupaj z vami izberemo domačo in tujo skladbo leta 2024. Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Hegeduva zasedbe Romano Glauso, Čisti računi Boštjana Pertinača, skladbo Mama prispeva Sandi Horvat Sunny ter Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Rumbakana s skladbo Déjame, Fanfare Ciocărlia s skladbo Me sem Rom, skladbo Oro atmosfera prispeva orkester Džambo Aguševi ter zasedba Ladaniva, ki se je s skladbo Saraiman prebila v letni izbor.

Slovencem po svetu Pregled dela Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS v minulem letu in pogled naprej

V prvi letošnji oddaji se s tremi predstavnicami Društva v tujini izobraženih Slovencev – VTIS, Nežo Ribarič, Anito Šenk in Bojano Selinšek, pogovarjamo o dejavnosti in dosežkih ter številnih dogodkih društva v minulem letu, sogovornice pa se ozirajo tudi k načrtom v letu, ki se je pravkar začelo. Gostimo tudi mladega magistra računalniških znanosti Žana Marka Breskvarja, ki se je odločil za nadaljevanje študijske poti na Irskem, ustavljamo pa se še pri letošnji Zimski šoli slovenskega jezika, ki se januarja začenja na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Naše poti Praznični koncert Naših poti: Muharem Serbezovski decembra 2008

Praznični koncert Naših poti: Muharem Serbezovski decembra 2008. S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi se odpravljamo kar šestnajst let v preteklost, v december 2008, ko smo v zdaj že lep čas pokojnem ljubljanskem KUD France Prešeren praznovali prvi rojstni dan naše romske oddaje. Na oder smo kot posebnega gosta povabili enega najbolj priljubljenih romskih pevcev starejše generacije iz prostora nekdanje Jugoslavije Muharema Serbezovskega.

Sotočja Od Trsta prek Triglava do Borovelj

Slovensko planinsko društvo Trst je 120. obletnico ustanovitve praznovalo tudi s projektom od Trsta do Triglava s kolesom in na smučeh.

Slovencem po svetu Portret: Jure Vrhunc, Jaguar Land Rover (JLR)

Predstavljamo sogovornika, ki je zaposlen v vodstvu avtomobilskega podjetja Jaguar Land Rover. Jure Vrhunc že osem let živi v Angliji in je v podjetju JLR, ki s proizvodnjo luksuznih in terenskih vozil velja za enega od britanskih simbolov in tudi za enega od najpomembnejši britanskih izvoznikov, prehodil pot od razvojnega inženirja do svetovalca v vodstvu. V JLR, kjer so v minulih letih izvedli obsežno in tudi težko transformacijo, pozorno spremljajo dogajanje v drugih avtomobilskih podjetjih, tudi v Nemčiji, ter kitajsko konkurenco na področju električnih vozil. Jure Vrhunc, ki mu gre v Angliji najbolj na živce nenehno slabo vreme, razkrije tudi ceno najdražjega prodanega Jaguarja ter razloži, kako običajno preživlja božične in novoletne praznike.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 6h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Izraelski premier vztraja, da bodo kljub premirju dosegli vse vojaške cilje v Gazi

Izraelsko javnost je pred jutrišnjim začetkom prekinitve ognja med Izraelom in Hamasom nocoj nagovoril premier Benjamin Netanjahu. Obljubil je, da bodo izpolnili vse svoje vojne cilje in domov vrnili vse izraelske talce. Dodal je, da judovska država prvo fazo premirja obravnava kot začasno in bo nadaljevala napade, če bo to potrebno. Ob tem trdi, da ima podporo prihodnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je sicer predhodno dejal, da ne bo ustavil vojne, dokler ne dobi seznama talcev, ki jih bo Hamas izpustil jutri.

Sobotni glasbeni večer Koncert skupine Leonart (urednik: Jane Weber) 8. 11. 2024 ŠTUK, Maribor

Člani skupine Leonart, ki jih bomo slišali nocoj, so štajerski mojstri polnokrvnega popa in roka. V letu 2024 so v osveženi preobleki zaznamovali 10. obletnico delovanja. S prihajajočim tretjim studijskim albumom, ki ga napovedujejo singli Mesto že spi, Sanjam te in Izi, se vračajo k radijsko prijaznim koreninam prvenca Visoko v nebo. Štiričlanski kolektiv ostaja zvest prepletu več žanrov, ki so krojili zrelo obdobje skupine in so se znašli tudi na albumu Vrh sveta. Nedvomno velik vpliv na zasedbo in poslušalce pa so imeli tudi izštekani koncerti z okrepljeno glasbeno zasedbo in bogatimi aranžmaji. Leonart so v jubilejnem lanskem letu, ko sta se v njihovi glasbi srečali preteklost in prihodnost, delovali tako akustično kot električno, in bili v obeh primerih uspešni. Skupino Leonart seveda poznajo tudi poslušalci oddaj Prva vrsta in Izštekani na Radiu Slovenija. Glasbeni urednik Jane Weber vam v imenu ekipe želi prijetno poslušanje. Igra vam skupina Leonart. Koncert smo posneli 8. novembra lani na Štuku v Mariboru.

Lahko noč, otroci! Zakaj si mali in tudi veliki otroci vrtajo po nosu

Ali kako je sirota Rozinca postala gospa kraljica Rozinamunda. Pripoveduje: Manca Ogorevc. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Radijski dnevnik Bližnji vzhod pričakuje začetek premirja v Gazi

Od vojne izmučeni prebivalci Gaze nestrpno pričakujejo jutrišnji začetek prekinitve ognja z Izraelom. V več kot 15 mesecih je bilo ubitih skoraj 46.900 Palestincev. Preživeli se soočajo z vsakodnevnimi napadi in hudim pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. V Izraelu se medtem vrstijo opozorila, da vojska ni dosegla svojega cilja, torej uničenja Hamasa. Druge teme: - V Gorici je med sprejemom združenja veteranov Decima mas v mestni hiši potekal shod antifašistov. - Proti lastniku kokošje farme v Gornjih Ivanjcih bodo po objavi skrb vzbujajočih posnetkov uvedli prekrškovni postopek. - Slovenski smučarski skakalci z drugim mestom v Zakopanah osvojili prve stopničke sezone.

Razkošje v glavi Vlasta Jalušič

Vlasta Jalušič je doktorica političnih ved, ki je svojo raziskovalno in aktivistično pot začela predvsem z osredotočanjem na zgodovino ženskih gibanj in vprašanje feminizma, vendar pa jo je burno družbenopolitično dogajanje v zadnjih letih obstoja Jugoslavije močno potegnilo tudi v mirovno gibanje, poznejše vojne ob razpadu Jugoslavije pa so vprašanja nacionalizma, rasizma in množičnega nasilja potisnile v samo ospredje njenega raziskovanja. Ukvarja se tudi s politično filozofijo in se sprašuje, kako so se načini vladanja spreminjali skozi preteklost in v kakšni politični ureditvi živimo danes, pri tem pa se kot odlična poznavalka Hannah Arendt vedno znova vrača k tej filozofinji. O vseh teh temah danes predava na najrazličnejših domačih in tujih univerzah, sicer pa jo poznamo tudi kot eno od ustanoviteljic in raziskovalko na Mirovnem inštitutu. V tokratnem Razkošju v glavi bomo prepotovali nekatere postaje z njene bogate intelektualne poti, slišali pa boste lahko tudi, kako je v Ruandi pomagala ustanoviti center, ki danes zaposluje več kot 60 žensk ter zakaj se je že v srednjih letih odločila znova sesti v študijske klopi in doštudirala še slikarstvo.

Dogodki in odmevi Izraelske sile pred jutrišnjim začetkom premirja stopnjujejo napade na Gazo.

Izraelska vojska pred jutrišnjo uveljavitvijo premirja z gibanjem Hamas stopnjuje napade na Gazo. Sporočila je, da je v enklavi samo včeraj obstreljevala 50 terorističnih ciljev. Od sklenitve sporazuma o prekinitvi ognja v sredo zvečer je bilo ubitih že približno 120 ljudi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojim ministrom obljubil, da bodo v primeru Hamasovih kršitev obnovili napade na Gazo. Drugi poudarki oddaje: - Zaživela nova politična stranka Fokus. - Izhodišča nepremičninskega davka niso zadovoljila socialnih partnerjev. - Miha Hrobat tretji v smuku v Wengnu.

Razkošje v glavi Vlasta Jalušič

Doktorica političnih ved, katere raziskovanje se razteza vse od feminističnih vprašanj pa do politične zgodovine ter preučevanja nacionalizmov, vojn in množičnega nasilja

Sobotno branje Anja Zag Golob: Poskus vsakdanjosti

Esejistična zbirka, ki prepričljivo dokazuje, da ni na drobnih, na prvi pogled le malo pomembnih vsakdanjostih, iz katerih so stkana naša življenja, ničesar obrobnega, saj nam, če jih le znamo ugledati s pravega zornega kota, lahko tlakujejo pot v polnejšo obliko bivanja