Predlogi

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Ob osmih Polona Domadenik Muren: Mladih ne zanima samo plača

Informativni dnevi niso le priložnost za predstavitev izobraževalnih programov in ogled prostorov, kjer bodo mladi nadaljevali svoje šolanje, pač pa tudi za seznanitev z bodočimi poklici oziroma premislek o karierni poti. Nizka stopnja brezposelnosti mladim ponuja številne zaposlitvene možnosti, številčno manjše generacije, ki so odraščale v digitalnem okolju, pa imajo pri iskanju zaposlitve drugačna pričakovanja od svojih predhodnikov, kar od podjetij terja določene prilagoditve. Kaj mladi želijo od delodajalcev in obratno, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani in kateri počasi izginjajo? O tem v oddaji Ob osmih. Gostja je Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete.

Studio ob 17.00 O dodatnem denarju za šolstvo, novem postopku imenovanja ravnateljev, možnosti dodatnega plačila učiteljev

Vlada je potrdila novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta med drugim predvideva več denarja za naložbe in razvoj. Del šolskega polja je vznemirila napoved vnovične uvedbe soglasja ministra za šolstvo k imenovanju ravnatelja. To bi po mnenju kritikov vodilo k politizaciji šolstva. Ali bo ta predlog ostal v noveli, bomo med drugim izvedeli v Studiu ob 17-ih. V njem tudi o drugih aktualnih temah v šolstvu, med drugim, kako šole ravnajo ob varnostnih tveganjih. Gostje: minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj; ravnateljica OŠ Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije mag. Mojca Mihelič; direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar; glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj.

Aktualna tema Spletne prevare: Množične prijave zlorab uporabniških računov na spletni platformi Telegram

Pri Si-Certu so zabeležili nenavadno veliko primerov uporabniških računov na spletni platformi Telegram s slovenskimi telefonskimi številkami, ki jih niso ustvarili uporabniki sami. Prav tako prihaja do zlorab obstoječih računov platforme Telegram, ki niso zaščiteni z dodatnim geslom. Večina lastnikov mobilnih telefonskih številk, ki so jih storilci zlorabili za ustvarjanje lažnih profilov, sploh ne ve za zlorabo. Zaenkrat so pri Si-Certu izključili varnostne napake na strani uporabnikov, a še vedno ne vedo, zakaj in na kakšen način prihaja do zlorab. Po sledeh spletnih varnostnih zlorab nas skupaj s Tadejem Hrenom, strokovnim sodelavcem Si-Certa, pelje Cirila Štuber. Foto: Gerd Altmann, Pixabay

Aktualna tema Tradicionalni poklici izginjajo, tehnologija pa odpira nova delovna mesta

Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.

Aktualna tema Peter Čakš: Radiu se za prihodnost ni treba bati

Unesco je za dan radia izbral 13. februar v spomin na leto 1946, ko je začel oddajati Radio Združenih narodov. Peter Čakš z Inštituta za medijske komunikacije Univerze v Mariboru meni, da se radiu za prihodnost ni treba bati. Gre za tradicionalni medij, ki se zelo uspešno prilagaja digitalnemu okolju in tako sledi novim navadam občinstva. Ljudje med vsemi mediji radiu tudi najbolj zaupajo, saj se ob vsakokratni krizi ali izrednem dogodku nanj množično obračajo.

Ultrazvok Zgaga, težko požiranje, boleče grlo, pekočina za prsnico – gre za refluks?!

Nasvet in razlaga gastroenterologinje Marije Žnidaršič iz Celja

Jutro na Prvem

Svetovalni servis Iskanje življenjskih partnerjev

Za spoznavanje potencialnih življenjskih partnerjev je danes na voljo več kanalov kot kadar koli prej. Priljubljene so številne mobilne aplikacije, ena izmed možnosti pa so tudi tako imenovane agencije za stike, ki smo jih včasih poznali pod imenom ženitne posredovalnice. Kaj pričakovati od takih storitev in kako poteka sam postopek iskanja primernih partnerjev? Gostji: organizatorica dogodkov za samske Nina Slapnik iz agencije za stike MATCHMe in Mojca Terezija Kiralj iz osebne predstavitvene agencije Gala.

Jutranja vremenska fronta Kakšna je verjetnost za pojav pozebe do leta 2100?

Zala Žnidaršič v okviru svoje doktorske naloge na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani analizira agroklimatske kazalnike podnebnih sprememb. V tokratni Jutranji vremenski fronti zato prisluhnemo nekaterim prvim ugotovitvam, med drugim tudi tem, da je predvidela verjetnost za pojav pozebe vse do leta 2100. Podatki še niso javno dostopni, jih pa - ko bo le možno - predstavimo v Jutranji vremenski fronti.

Petek brez pravila Zimske počitnice z Zverinicami

Ne spreminjamo zakonov narave, ne postavljamo na glavo pravil živalskega sveta, v Petku brez pravil se družimo z Zverinicami. Gre za serijo, katere namen je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj znanem živalskem svetu.

Svetovalni servis Darilna in izročilna pogodba

Darilna pogodba je dogovor s katerim darovalec neodplačno prepusti obdarjencu kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Kakšna je razlika med darilom in naklonilom? Kdaj je primerno premoženjska razmerja urediti s pogodbo o izročitvi? Kako izročilna pogodba učinkuje na poznejše dedovanje? Kako je pri darilu s plačilom davka? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa na Prvem je odvetnica Sonja Dolinar.

Možgani na dlani Prof. Holobar: Če možgane ustrezno merimo, ne znajo lagati

Si predstavljate, da si na kožo nalepite "pametni tatu", ki meri vaše živčne kode, torej aktivnosti živčevja? Lahko pove, kako delujejo vaše mišice, kdaj ste pod stresom, koliko spite, koliko se gibate in sploh, kakšen je vaš "osebni živčni podpis"? Epidermalna elektronika je le ena od možnosti v preseku nevroznanosti in razvoja tehnologije, s katero se ukvarja prof. dr. Aleš Holobar, vodja Laboratorija za sistemsko programsko opremo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Da so možgani zares lahko na dlani, bo pojasnil v pogovoru z Mojco Delač!

Lokalni čas Kaj imata skupnega Kraški rob in ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre?

Obiskali smo Kraški rob in predstavili prizadevanja za večjo prepoznavnost ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla. Na videz nepovezani temi imata stično točko, turizem. Kako obiskovalcem predstaviti najlepše, kar imamo, in ponuditi najboljše, kar premoremo, z mislijo na zaščito tako prvega kot drugega? Oljkarji so zaščiteno označbo ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre že dosegli, prizadevanja za vzpostavitev krajinskega parka na območju Kraškega roba v Mestni občini Koper pa še potekajo. Iz koprskega studia Jasna Preskar in Elio Valentič, iz ljubljanskega Mojca Delač in Igor Kropec.

Svetovalni servis Zdravje otrok

Pediatri in šolski zdravniki ZD Ljubljana so konec januarja opozorili na izjemno povečano število virusnih okužb med predšolskimi in šolskimi otroki. Staršem dojenčkov, ki imajo starejše sorojence, so svetovali, da ti začasno nehajo obiskovati vrtec. O aktualnem stanju in sezonskih obolenjih bomo govorili tudi v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo asist. Jakob Zapušek, dr. med., spec. ped., predstojnik oddelka za pediatrijo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Pod pokrovko Tradicija v sodobni preobleki: lePotica in Klobasarna

Pod pokrovko tokrat »brbotata« podjetniški zgodbi, ki ju združuje koncept tradicije v sodobni preobleki. Kako tradicionalni slovenski jedi s ščepcem dobro premišljene sodobnosti dodati novo dimenzijo in privlačnost, na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Je pa Darja Pograjc v starem delu prestolnice našla dva primera, ki jima je ta naloga več kot odlično uspela – oba namreč trdno stojita na več kot desetletju izkušenj in uspehov.

Svetovalni servis Kako regeneriramo svoje telo?

Gibanje je naravna potreba in izraz telesa, potrebujemo ga in dobro je za nas. Ampak kaj se zgodi, ko z gibanjem pretiravamo, gremo čez zmožnosti ali pa trenutne potrebe telesa? Potrebujemo regeneracijo. Starejši kot smo, bolj moramo telesu pomagati in mu prisluhniti kaj potrebuje. O pomembnosti regeneracije in njenih načinih, sploh po rekreativnih športnih aktivnostih pa v torkovem Svetovalnem servisu, naš gost je bil diplomirani fizioterapevt Jure Reherman iz Fiziolofije.

Radiosfera Romi, Potujoči in Cigani na Irskem in v Veliki Britaniji

Danes se z Radiosfero odpravljamo na otok oziroma kar dva, v Veliko Britanijo in na Irsko. Tam po uradnih podatkih živi približno 300.000 Romov, Travelerjev oziroma Potujočih in Ciganov oziroma Gypsies. O njihovi kulturi, življenju, jeziku, tudi o tem, zakaj v nasprotju s Slovenijo še vedno uradno uporabljajo izraza Gypsy oziroma Cigan, pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.

Drugi pogled Shu-ling Lin, Tajvan

Tokrat spoznamo Tajvanko, ki že več kot 30 let živi v Sloveniji. K nam jo je pripeljalo, kdo bi si mislil, dobro staro dopisovanje po klasični pošti. Takratni dopisovalec je namreč danes njen mož. Kako velik izziv je odpraviti se v gore na Tajvanu v primerjavi s Slovenijo in zakaj je dostopnost kulture tisto, kar tukaj najbolj ceni?

Zverinice

Zverinice

10 epizod

Mali svizec noče spati

8 min

Slon: Velikan, ki trobi

10 min

Komar: Nepriljubljena pustolovka

9 min

Mravljinčar: Reši se, kdor se more

11 min

Noj: Mogočni zapeljivec

11 min

Orangutan: Nikoli brez svojega malčka

8 min

Informativne vsebine

Ob osmih Polona Domadenik Muren: Mladih ne zanima samo plača

Informativni dnevi niso le priložnost za predstavitev izobraževalnih programov in ogled prostorov, kjer bodo mladi nadaljevali svoje šolanje, pač pa tudi za seznanitev z bodočimi poklici oziroma premislek o karierni poti. Nizka stopnja brezposelnosti mladim ponuja številne zaposlitvene možnosti, številčno manjše generacije, ki so odraščale v digitalnem okolju, pa imajo pri iskanju zaposlitve drugačna pričakovanja od svojih predhodnikov, kar od podjetij terja določene prilagoditve. Kaj mladi želijo od delodajalcev in obratno, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani in kateri počasi izginjajo? O tem v oddaji Ob osmih. Gostja je Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete.

Jutranja kronika Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Sprejetje novele o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

Vlada je sprejela novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlog med drugim prinaša zvišanje sredstev za razvoj in investicije na področju šolstva. V desetih letih bi sredstva v šolah in vrtcih postopno povečali na 0,5 odstotka BDP-ja. Druga pomembna novost se nanaša na imenovanje ravnateljev. Pri tem bo namreč v skladu s predlogom po končanem postopku in imenovanju na svetu zavoda svoje soglasje za imenovanje podal tudi minister.

Radijski dnevnik Zaveznice Ukrajine: v kakršna koli pogajanja o končanju vojne mora biti vključen tudi Kijev

Po poglobljenem pogovoru med ameriškim in ruskim predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom se v Evropi vrstijo opozorila, da mora v pogovorih za končanje vojne za mizo sedeti tudi Ukrajina. To je danes prav tako poudaril generalni sekretar Nata Mark Rutte. Kot je dejal, seveda obstaja pot do uspešnega mirovnega sporazuma, vendar morajo skupaj z evropskimi zaveznicami zagotoviti, da bo Putin razumel enotnost Zahoda v podpori Ukrajini. Druge teme: - Po vladni noveli postopno višanje sredstev za razvoj in naložbe v šolah in vrtcih. - Ukinitev mehanizma za razdeljevanje računalnikov. Ti v trajno last upravičencem. - Vlada razrešila direktorja javne agencije Spirit. Minister Han tudi za razveljavitev razpisa za prestrukturiranje premogovniških regij.

Studio ob 17.00 O dodatnem denarju za šolstvo, novem postopku imenovanja ravnateljev, možnosti dodatnega plačila učiteljev

Vlada je potrdila novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta med drugim predvideva več denarja za naložbe in razvoj. Del šolskega polja je vznemirila napoved vnovične uvedbe soglasja ministra za šolstvo k imenovanju ravnatelja. To bi po mnenju kritikov vodilo k politizaciji šolstva. Ali bo ta predlog ostal v noveli, bomo med drugim izvedeli v Studiu ob 17-ih. V njem tudi o drugih aktualnih temah v šolstvu, med drugim, kako šole ravnajo ob varnostnih tveganjih. Gostje: minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj; ravnateljica OŠ Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije mag. Mojca Mihelič; direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar; glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj.

Aktualna tema Spletne prevare: Množične prijave zlorab uporabniških računov na spletni platformi Telegram

Pri Si-Certu so zabeležili nenavadno veliko primerov uporabniških računov na spletni platformi Telegram s slovenskimi telefonskimi številkami, ki jih niso ustvarili uporabniki sami. Prav tako prihaja do zlorab obstoječih računov platforme Telegram, ki niso zaščiteni z dodatnim geslom. Večina lastnikov mobilnih telefonskih številk, ki so jih storilci zlorabili za ustvarjanje lažnih profilov, sploh ne ve za zlorabo. Zaenkrat so pri Si-Certu izključili varnostne napake na strani uporabnikov, a še vedno ne vedo, zakaj in na kakšen način prihaja do zlorab. Po sledeh spletnih varnostnih zlorab nas skupaj s Tadejem Hrenom, strokovnim sodelavcem Si-Certa, pelje Cirila Štuber. Foto: Gerd Altmann, Pixabay

Dogodki in odmevi Pred začetkom pogajanj za mir v Ukrajini: ima Moskva zaradi ameriške podpore prednost?

Po svetu močno odmeva včerajšnji dolgotrajen telefonski pogovor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Največ pozornosti je bilo namenjene pogajanjem za končanje vojne v Ukrajini. Stališče ameriškega predsednika pred mirovnimi pogajanji je, da povrnitev vseh zasedenih ozemelj Ukrajini ni verjetno: Druge teme: - Incident v Muenchnu, kjer se bo jutri začela varnostna konferenca: avtomobil zapeljal v množico, 28 ranjenih - med njimi dva huje. - Vladna novela zakona o šolstvu: glavni novosti: postopno več denarja za naložbe ter imenovanje ravnateljev s soglasjem ministra. - Protest zaposlenih v slovenskih zaporih: opozarjajo na nevzdržne razmere, prepolne zapore in necenjenost njihovega dela.

Aktualna tema Tradicionalni poklici izginjajo, tehnologija pa odpira nova delovna mesta

Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.

Po Sloveniji V Posočju sistemsko uredili praznjenje greznic in malih čistilnih naprav

Še nekateri vsebinski poudarki iz oddaje: - Na sadjarskih dnevih v Artičah opozorili na skrb vzbujajoče razmere v panogi. - Kljub številnim opravilom se pomurske kmetice rade družijo na vsakoletnem srečanju. - Ptuj že v znamenju 65-ega Kurentovanja. V mestni hiši na ogled tematska filatelistična razstava. - Trajna zapuščina EPK v Novi Gorici in Gorici bo tudi brezmejno igrišče.

Danes do 13:00 Pravosodni policisti s protestom opozorili na nevzdržne razmere

Pred poslopji zaporov so bili dopoldne enourni opozorilni protestni shodi zaposlenih v zaporskem sistemu. Poleg pravosodnih policistov so se jih udeležili strokovni uslužbenci, inštruktorji in tehnično osebje. Opozorili so na nevzdržne razmere in na vlado naslovili več zahtev. Drugi poudarki: - Gospodinjstva še vsaj do julija oproščena plačevanja prispevka za obnovljive vire energije - V Münchnu voznik zapeljal v množico, več ljudi ranjenih - Kijev in Bruselj ne smeta biti izključena iz mirovnih pogovorov, poudarjajo v Natu in Uniji

Podkasti

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Umetnost možnega Fronte na levi, iskanje alternative na desni – Metka Majer (POP TV) in Miha Orešnik (N1 Slovenija)

Aktivnosti in ravnanja političnih strank kažejo, da vstopamo v leto pred volitvami, ki se lahko kljub majhni verjetnosti zgodijo tudi predčasno. V koaliciji so frontne linije med Svobodo in SD vse bolj ostre. Stranko ministra Matjaža Hana bremeni afera Spirit. Čeprav največja vladna stranka Svoboda afero Spirit izkorišča za povečevanje stiske koalicijske partnerice, istočasno pričakuje pomoč obeh partneric za obračun z nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom preko vmesnega poročila preiskovalne komisije. Medtem spremljamo zanimive procese tudi na desni; srečevanje SLS in NSi ter namigu Logarjevim Demokratom in Lotričevemu Fokusu: je to poskus oblikovanja zavezništva na desni sredini kot alternativo Janši? O vsem tem se pogovarjamo z Metko Majer, novinarko in urednico na POP TV, ter Miho Orešnikom, novinarjem in urednikom na N1 Slovenija.

Srce bije za posel Janez Škrabec, Riko

Gost 33. epizode Srce bije za posel je ustanovitelj in direktor podjetja Riko. V Sovjetsko zvezo je odšel zato, ker je želel postati posrednik med vzhodom in zahodom, danes pa pravi, da si želi posredovati med Kitajsko ter Evropo. Po njegovem je ključ do uspešnega poslovanja diverzifikacija. Z gostom tudi o aktualnem dogajanju v svetu, o tem ali se bodo po koncu vojne vrnili v Rusijo in kako jim kaže s projektom na Jesenicah.

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Umetnost možnega Interpelacije, igra prestolov in še TIK TOK – Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V zadnji letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod leto 2024. To je bilo leto »odhajajočih ministrov«, saj so v vladi od začetka mandata zamenjali že osem ministrov, največ prav v letu 2024. Novinar in analitik na STA Jernej Šmajdek in urednik na portalu Siol Gašper Lubej se strinjata, da tudi ministru Boštjanu Poklukarju, ki bo prvi »interpelirani« minister v letu 2025, ne kaže dobro. Sploh zato, ker v svojih javnih nastopih ne daje prepričljivih odgovorov. Golobova podpora je sicer dvoumna: na eni strani pritrjuje tožilki, da se dogajajo zlorabe v CVZ, na drugi še vedno podpira ministra. Oba kolega menita, da ta hip ne kaže, da bi bile predčasne volitve blizu. To pomeni še dobro leto neusmiljenih predvolilnih spopadov. Na desnem političnem polu sicer preurejajo sile, vendar oba analitika poudarjata, da spopad s tako močnim tekmecem, kot je Janez Janša, zahteva pogum in odločnost, tega pa niti pri NSi niti pri Logarju za zdaj ni videti. In še: ali vplivnica Tina Golob škoduje politični podobi predsednika vlade? Ali pa morda v določenem delu volilnega telesa niti ne? Na poslušanje in SREČNO!

Evolucija užitka Mi se nismo tok sekiral, ko smo bli v puberteti

Značilno je, da se je svet mladih individualiziral. Razkrojila se je zelo pomembna institucija socializacije, to je socializacija v lastni režiji, vrstniška skupnost

Srce bije za posel Dobrodelna epizoda: Marko Pokorn, Pediatrična klinika

Gost 32. epizode Srce bije za posel je strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn. Letos so na kliniki ustanovili poseben Center za redke bolezni, ki združuje in usklajuje vse aktivnosti na tem področju. Dejstvo namreč je, da bolniki z redkimi boleznimi potrebujejo pomoč številnih strokovnjakov s področja zdravstva, psihologije in socialne skrbi. V pogovoru tudi o ugledu zdravnikov, različnih pristopih zdravljenja otrok ter izzivih v zdravstvenem sistemu. Vabljeni k poslušanju posebne dobrodelne epizode. Sredstva, ki se zbirajo na računu pediatrične klinike, bodo namenjena Centru za redke bolezni. TRR: SI56 0400 1004 6483 165 odprt pri OTP banka d.d.

Umetnost možnega Na političnih frontah nekaj novega – Jure Trampuš (Mladina) Rok Čakš (Drugi svet)

V že 88. epizodi se sprehodimo po političnih frontah - od leve do skrajno desne. Politično prizorišče je ta hip veliko bojišče vseh proti vseh, najbolj ostri pa so spopadi na istem polu. Govorimo o konfliktnem razmerju med predsednico Natašo Pirc Musar in premierjem Robertom Golobom, o frontah v koaliciji in celo znotraj najmanjše koalicijske stranke Levice: najin gost, novinar Mladine Jure Trampuš razloži genezo spora, ki je pripeljal do zamrznitve statusa (in izključitve) Mihe Kordiša. Dvomi, da bo Kordiš ustanovil svojo, še bolj levo stranko, se pa strinja, da bo javni spor škodoval Levici, ki v veliki meri daje ton aktualni vladi. Premeščanje sil se dogaja tudi na desni. Rok Čakš, ki se nam je zaradi napada jesenskih virusov pridružil na daljavo, pove, zakaj je Janša znova radikaliziral svojo retoriko (z napadom na sodstvo) in zakaj je Nova Slovenija po ustanovitvi Logarjeve stranke v težavah. Po njegovem mnenju bo v letu pred volitvami prišlo do poskusov oblikovanja desnega bloka, ki ne bo del Janševe SDS. Seveda govorimo tudi o Golobovem zaslišanju pred protikorupcijsko komisijo in analiziramo vzroke za serijo frontalnih spopadov med uradom predsednice in premierjevim kabinetom. Vzrokov je več in – se strinjamo – in niso vsi politični …

Srce bije za posel Janja Božič Marolt, Mediana

Gostja 31. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in lastnica Mediane Janja Božič Marlot. Njeno podjetje je na trgu že več kot 30 let – največ naročnikov imajo iz gospodarstva. A najbolj znani so po merjenju javnomnenjske podpore v politiki. S tem, ker nas noben ne mara pridobimo sodelovanje v naših raziskavah tako leve in desne, pravi sogovornica. Kritikom, ki pravijo, da raziskovalci javnega mnenja tega tudi ustvarjajo, odgovarja, da javno mnenje ustvarjajo posamezniki s svojim vedenjem, s svojimi sporočili vplivajo na javnost in raziskovalci to le izmerimo. V podkastu tudi o tem zakaj meritve včasih napačno napovedo izide volitev, o aktualni »kulturi« komuniciranja ter o tem kako so se spremenile raziskovalne metode.

Evolucija užitka Kako naj jo zaščitiva pred predatorji in umetno inteligenco?

Deepnudes so globoki ponaredki, ki so se z razvojem umetne inteligence izjemno razširili.

Umetnost možnega Od Trumpa do Amsterdama

V tokratni epizodi podkasta o politiki se oziramo s stare celine preko luže in nazaj. O tem, ali Trumpova zmaga pomeni manj ali več vojne v Ukrajini, bolj ali manj učinkovit genocid v Gazi ter bolj ali manj intenzivna trgovinska trenja s Kitajsko, je še prezgodaj ocenjevati, pravi komentator Dela in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar, ki je dan po Trumpovi zmagi od blizu spremljala padec nemške vlade, pove, da je politična nestabilnost največjega evropskega gospodarstva zadnja stvar, ki si jo lahko v Nemčiji in Evropi želimo ob zmagi tako nepredvidljivega politika, ki je, kot pravi Ali, vulgariziral javni diskurz. Ta vsesplošna vulgarizacija pa postaja standard tudi povsod drugod po zemeljski obli, ki jo posledično zaznamuje razpad svetovnega pravnega reda, kar najbolj nazorno spremljamo v Gazi in Libanonu. In ko smo že pri kriznih žariščih, ne moremo mimo tega, kako se je bližnjevzhodna vojna pred nogometno tekmo med Ajaxom in Maccabijem preselila ne le na ulice Amsterdama, temveč v političo razpravo, saj so politične elite pa so obsodile odzive na odurne provokacije izraelskih navijačev kot – antisemitizem! Če se nekaj zgodi, je to treba natančno opisat in razumet, poudari kolega Ali. Kaj se je torej zgodilo v Amsterdamu?

Iz glasbenega uredništva

Pesem v žepu Tretji kanu: Rio in Anu

Tretji kanu ustvarja spevno, zasanjano popglasbo z ženskim in moškim vokalom, ki s slikovito metaforiko išče navdih v naravi. Za zasedbo se skriva življenjska in ustvarjalna naveza dveh dolenjskih glasbenikov: Anja Pavlin in Jan Medle že desetletje krmarita svoj Tretji kanu. Oba pišeta glasbo in besedila, a ustvarjata vsak na svoj način. Njun tretji album »Rio in Anu« je zbirka singlov iz zadnjih štirih let, ki sta jo povezala v celoto.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Ribniški trio: Ribniški oktet in ansambla Franca Miheliča ter Roka Žlindre

Naslov pove skoraj vse! V tokratni oddaji poslušate petje nekdanjega Ribniškega okteta, glasbeno družbo pa mu delata ansambla Franca Miheliča in Roka žlindre. Tudi ribniškega narečja v oddaji ne manjka. Tokrat poslušate Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Zmagovalne skladbe Festivala Sanremo

V Godbah z zgodbo poslušamo italijanske kancone, ki so ustvarjale zgodovino sanremskega festivala. Zmagovalne skladbe prepevajo Domenico Modugno, Toto Cutugno, Eros Ramazzotti, Anna Oxa, Laura Pausini, Adriano Celentano in drugi.

41 stopinj vročine Aleksander Skale

Poslušamo del posnetka radijskega pogovora bobnarja in urednika Aleksandra Skaleta, ki ga je leta 1987 pripravil Rado Časl.

41 stopinj vročine 41 stopinj vročine

Poslušamo del posnetka radijskega pogovora bobnarja in urednika Aleksandra Skaleta, ki ga je leta 1987 pripravil Rado Časl.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Spominska mizarnica

Leta 2021 je po večletnih prizadevanjih članov kulturnega društva Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida nad Ljubljano v Guncljah zaživela 'Spominska mizarnica'. To je manjši muzejski prostor z bogato in lično predstavitvijo predmetov, dokumentov, fotografij in zgodb, posvečeno dediščini mizarske obrti v Šentvidu in okoliških krajih ter številnim generacijam tamkajšnjih mizarjev, katerih sloves je v zadnjih skoraj dvesto letih dosegel domala ves svet. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo prisluhnili posnetku, ki je nastal ob obisku Spominske mizarnice, v neposrednem stiku z razstavljenimi pomniki mizarske dejavnosti. Zanimiv in uspešen projekt lokalne skupnosti ter vsebino muzejske postavitve nam bosta predstavila predsednik kulturnega društva Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida nad Ljubljano, Brane Kopač, ter upokojeni mizar in profesor na srednji šoli za lesarstvo v Škofji Loki, Andrej Kregar.

Etnofonija Veja: Škura ura

Veja: Škura ura. Veja raziskuje domače izročilo, obuja predvsem številne pokojne istranske pesmi in melodije in jih iskrivo interpretira skozi prizmo sodobne folk fuzije. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/02/06/veja-skura-ura/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 9. 2. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjene v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 9. 2. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer OTO PESTNER & MOJE DAME - Posnetek koncerta iz ljubljanskih Križank (Urednik: Jane Weber)

Oto Pestner se je z Big Bandom RTV Slovenija in gostjami večera sprehodil po svoji bogati in raznoliki glasbeni poti ter se dotaknil avtorskih pesmi in priredb, ki so najbolj zaznamovale njegovo pot. V svoji glasbeni karieri je Pestner izdal več kot 45 solističnih albumov, s skupino New Swing Quartet še 45 albumov, z Alpskim kvintetom pa .več kot 30, sodeloval je še na več kot 50 nosilcih zvoka. Kot skladatelj, aranžer, producent in izvajalec je sodeloval pri več kot 5000 skladbah. V 56 letih delovanja je nastopil na okoli 10.000 koncertih po Sloveniji in svetu, največ pa je koncertiral s skupinama New Swing Quartet in Alpski kvintet ter kot solist. Križanke so bile v znamenju odlične glasbe, na odru pa so se mu pridružila velika glasbena imena. LJ.GP124325.01 - / / Jože Privšek / W. Yurk: EVERYDAY BLUES (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:56] LJ.GP124325.02 - Oto Pestner / Dušan Velkaverh / Jože Privšek / : SINOČI (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:46] LJ.GP124325.03 - Irena Vrčkovnik / Irena Vrčkovnik / Oto Pestner, Mike Orešar, Lojze Krajnčan / : POVABI ME (V ŽIVO) - Irena Vrčkovnik, Big Band RTV Slovenija [00:02:52] LJ.GP124325.04 - Oto Pestner / Marjan Šneberger / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : ODA LJUBEZNI (V ŽIVO) - Irena Vrčkovnik, Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:46] LJ.GP124325.05 - Oto Pestner / Feri Lainšček / Jože Privšek / : MARY ANN (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:04:19] LJ.GP124325.06 - Franc Mihelič / Ivan Sivec / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : OSTAL JE LE SPOMIN (V ŽIVO) - Ilenija Zobec, Nataša Mihelič, Big Band RTV Slovenija [00:03:48] LJ.GP124325.07 - Oto Pestner / Elza Budau / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : VSE JE LEPŠE, KER TE LJUBIM (V ŽIVO) - Nataša Mihelič, Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:50] LJ.GP124325.08 - Silvester Štingl / Elza Budau / Jože Privšek / : VRAČA SE POMLAD (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:05:12] LJ.GP124325.09 - Oto Pestner / Dare Hering / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : DIVJI KONJI (V ŽIVO) - Chicas, Big Band RTV Slovenija [00:03:38] LJ.GP124325.10 - Oto Pestner / Oto Pestner / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : LETIVA (V ŽIVO) - Chicas, Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:04:42] LJ.GP124325.11 - Oto Pestner / Ivan Sivec / Jože Privšek / : CIGANSKA KRI (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:44] LJ.GP124325.12 - Oto Pestner / Oto Pestner / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : VSE NA TEM SVETU (V ŽIVO) - TEYA, Big Band RTV Slovenija [00:03:00] LJ.GP124325.13 - Oto Pestner / Oto Pestner / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : ZAKAJ SI MI VŠEČ (V ŽIVO) - Oto Pestner, TEYA, Big Band RTV Slovenija [00:03:22] LJ.GP124325.14 - Oto Pestner / Elza Budau / Jože Privšek / : TVOJE SOLZE (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:23] LJ.GP124325.15 - Milan Ferlež / Elza Budau / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : ŠEPET POLETNIH TRAV (V ŽIVO) - Saša Lešnjek, Big Band RTV Slovenija [00:03:14] LJ.GP124325.16 - Oto Pestner / Oto Pestner / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : VRNIVA SE NA NAJINO OBALO (V ŽIVO) - Oto Pestner, Saša Lešnjek, Big Band RTV Slovenija [00:04:22] LJ.GP124325.17 - Jože Privšek / Dušan Velkaverh / Jože Privšek / : MATI BODIVA PRIJATELJA (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:04:02] LJ.GP124325.18 - George Benson / / Lojze Krajnčan / : ON BROADWAY (V ŽIVO) - Primož Grašič, Big Band RTV Slovenija [00:03:26] LJ.GP124325.19 - / / Oto Pestner / Stuart K. Hine: HOW GREAT THOU ART (V ŽIVO) - Kathy McGowen, Big Band RTV Slovenija [00:04:41] LJ.GP124325.20 - / / Oto Pestner / Sandi Patty: IN THE NAME OF THE LORD (V ŽIVO) - Kathy McGowen, Oto Pestner, New Swing Quartet, Big Band RTV Slovenija [00:04:39] LJ.GP124325.21 - / / Oto Pestner / Tradicionalna: GOD ALMIGHTY’S GONNA CUT YOU DOWN (V ŽIVO) - New Swing Quartet [00:03:48] LJ.GP124325.22 - / / Jože Privšek / Tradicionalna: GOSPEL MEDLEY (V ŽIVO) - New Swing Quartet, Big Band RTV Slovenija [00:05:10] LJ.GP124325.23 - Franjo Maček / / Ivan Prešern / : POZDRAV Z LAŠKEGA / JANEZOV BARITON (V ŽIVO) - Alpski kvintet [00:06:13] LJ.GP124325.24 - Oto Pestner / Ivan Sivec / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : SLOVENIJA, NAJLEPŠA SI DEŽELA (V ŽIVO) - Alpski kvintet, Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:06:06] LJ.GP124325.25 - Oto Pestner / Oto Pestner / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : TO JE ŽIVLJENJE (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:46] LJ.GP124325.26 - / / Jože Privšek / Dušan Porenta: 30 LET (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:38]

Pesem v žepu Slovenska poezija v popularni glasbi

Pesem v žepu ob kulturnem prazniku posvečamo sobivanju slovenske poezije in popularne glasbe. Pogovarjamo se s pesnikoma in glasbenikoma Milanom Deklevo in Matejem Krajncem, med glasbenimi izvajalci pa se znajdejo Tomaž Pengov, Sandra Erpe, Vesna Zornik in Milan Dekleva, Mia Žnidarič ter Lačni Franz.

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Mali cestni pometač in zajca

Stanovanja lahko tudi hodijo? Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisala: Eva Marder. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Zverinice Mali svizec noče spati

Začetek zime je, čas, ko svizci spijo zimsko spanje. »Šest mesecev spanja? Ne pride v poštev!«, se upre mali svizec. Svizci morajo pozimi spati, da prihranijo moči. Poleti in spomladi se hranijo s sadjem, drevesnim lubjem, črvi, čebulicami rastlin, cvetnimi popki, deteljami in pajki ... Tako pridobijo čim več teže in se pripravijo na dolg spanec. Ko si napolnijo zaloge, pride zima in skrijejo se globoko v hibernaculum. Hibernaculum je latinska beseda, ki pomeni zimsko zatočišče. Pod zemljo se namestijo na ležišču iz suhe trave in stisnejo skupaj, da jim je toplo. A mali svizec sovraži spanje ...

Zverinice Slon: Velikan, ki trobi

Podajmo se na pot po osrčju afriške savane v družbi največjega kopenskega sesalca: slona. Njegova mogočna pojava res naredi vtis, visok je tri metre in težak kot šest avtomobilov, vendar ima slon še veliko drugih prednosti. Dva velika uhlja, da bolje sliši, dva podaljšana sekalca, okla, s katerima se brani in neverjeten trobec, s pomočjo katerega diha, se sporazumeva, jé ali utrga cvetlico. Seveda takšen velikan ne poje le kokosovega oreha za zajtrk. Vsak dan zaužije okoli dvesto kilogramov trave, rastlin in sadja ter popije toliko vode, kot je natočimo v kopalno kad. Za sporazumevanje s svojo čredo, to je s svojo družino, ne potrebuje mobilnega telefona, temveč proizvaja infrazvočne valove, ki se lahko prenašajo več kilometrov daleč. Danes boš spoznal Temba, osemletnega slonjega mladiča, ki bi si ga krokodil skoraj privoščil za obrok. Na srečo so člani črede vedno v bližini, saj pri slonih največ štejeta občutek za družino in vzajemna pomoč.

Zverinice Komar: Nepriljubljena pustolovka

Med komarji je samica tista, ki lovi. A kaj sploh vemo o živalci, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove? Ta nenavadna žuželka ima šest nog, glavo, oprsje in zadek, ki mu rečemo tudi trebuh, dve krili in rilček z bodalcem, s katerim samica piči in posesa kri svojih žrtev. Če samica vzame nekaj kapljic naše krvi, to ni zato, da bi potešila svoj tek, temveč zato, da ustvari jajčeca, preden jih odloži v vodo. Težava je v tem, da pri prehajanju s telesa na telo samica prenaša nekatere zelo nevarne bolezni. Samci komarjev se tako kot čebele in metulji hranijo s cvetličnim nektarjem in tako s prenašanjem cvetnega prahu, opraševanjem, omogočajo razmnoževanje rastlin. Poleg tega življenje komarjev ni brez tveganja, saj so prava poslastica za pajke, kačje pastirje, lastovke, kuščarje in netopirje. Slišite ta nadležni zvok? Gospa komarjeva se skriva med pastmi, ki jih nastavlja pajek, in roko, ki maha okoli nje ... Bo naša samica komarja na koncu sploščena kot palačinka?

Zverinice Mravljinčar: Reši se, kdor se more

Vzemi klobuk, steklenico vode in visoke škornje, gremo v Južno Ameriko na srečanje z nenavadno živaljo, mravljinčarjem. Mravljinčar je žužkojed nenavadnega videza, ima košat rep, s katerim se med počitkom pokrije in prste z dolgimi kremplji. Dva dobro usmerjena zamaha z najdaljšim krempljem, nekaj solz, da se zemlja zmehča, in hop, že prodre v bivališče kolonije mravelj, s katerimi si napolni svoj želodec. S svojim petdeset centimetrov dolgim jezikom jih z vso hitrostjo posrka vase. Ker nima zob, jih stisne ob nebo in lica, zgnete v želodcu in zdrobi ob pomoči drobnih zrnc zemlje, ki jih je prav tako pogoltnil. Je požrešen, pa vendar daljnoviden in si mravlje pusti tudi za prihodnjič. Oh, smrdi po zažganem. Gozd gori in v amazonski džungli vlada panika. Bo naš mravljinčar rešil svojo kožo?

Zverinice Noj: Mogočni zapeljivec

Noj v svojem telesu skriva več zvijač. Ima mišičasta stegna, s katerimi pobegne pred plenilci, in čudovito perje, s katerim privablja samice. Ta nenavaden ptič, največji na svetu, je visok več kot dva metra in tehta do 130 kilogramov! Živi v afriški savani, kjer se njegovo močno golčanje sliši kilometre daleč. Te nenavadne zvoke noji oddajajo z zaprtimi kljuni, njihovi dolgi vratovi pa se pri tem napihujejo kot balon. Nojeva peresa sijoče črne in brezmadežno bele barve so navduševala elegantne dame v prejšnjem stoletju. Hijene pa se ne zadovoljijo s perjem, temveč obožujejo nojevo meso. Na srečo noj zelo hitre teče in lahko doseže hitrosti do 90 kilometrov na uro, ima pa tudi močan krempelj, s katerim lahko svoje plenilce spravi v zelo neugoden položaj. Pst! Zdaj je sezona parjenja in noj bo uprizoril osupljivo ljubezensko predstavo, vredno ogleda.

Zverinice Orangutan: Nikoli brez svojega malčka

Od drevesa do drevesa vznemirjena mama orangutanka išče svojega pogrešanega mladiča. Da le ni v nevarnosti. Orangutan je ena izmed človeku najpodobnejših opic. Kitajci ga imenujejo šing šing, kar v kitajščini pomeni človek opica. V nasprotju z ljudmi, ki živimo pri tleh, šing šing živi visoko v vrhovih orjaških dreves tropskega deževnega gozda, na otokih Borneo in Sumatra v jugovzhodni Aziji. To je zelo daleč od nas, med Indijskim in Tihim oceanom. Da bi prišel z enega drevesa na drugo, orangutan ne skače, ampak hodi po veji ali lijani kot po drogu. Upogne jo, dokler ne doseže veje drugega drevesa. Pri tem je zelo previden, veje se drži vsaj z eno roko in obema nogama. Če se veja zlomi, pade. Zato vedno skrbno izbere le najmočnejše veje in ovijalke. Kljub vsemu je mama orangutanka zaskrbljena. Svojemu malčku je že stokrat rekla, naj se ne potepa.

Zverinice Sipa: Prvakinja v podvodnih skrivalnicah

Sipa ima izredne moči: plašč nevidnosti, super razpršilec črnila, vendar se nima s kom igrati skrivalnic, razen morda z lačnim morskim psom ... Ima ovalno in ploščato telo ter deset lovk, od katerih sta dve podaljšani. Živi v čudovitem svetu, ki ga poseljujejo ribe, kiti, morski psi, rakovice, morske zvezde, kozice, morske vetrnice in koralni grebeni: v oceanu. Sipa lahko po želji spremeni barvo in tudi svojo teksturo. V trenutku lahko postane pesek, morska alga ali celo skala, brezhibno se zlije z okolico. To ji zelo koristi pri lovu ali pri begu pred plenilci. In to še ni vse: njeno telo oddaja svetlobo, podobno bliskom, ki naelektri njen plen in ga hipnotizira, da ne more pobegniti. Ima tudi skrivno orožje: vrečko s črnilom! Bolje, da je ne prestrašite, sicer lahko v obraz dobite črno barvilo, ki se imenuje sepija. Jesti ali se pustiti pojesti? Ji vse te super moči lahko omogočijo, da se izogne nevarnostim?

Zverinice Klapavica: Nor dan

Klapavica nima ne nog ne oči ne možganov in živi v lupini. Ob vsakem plimovanju se pogumno spopada z življenjem. Tam, kjer živijo klapavice, je morje nenehno v gibanju, pod vplivom lune in sonca se večkrat na dan dvigne in upade. Ko se oddalji od obale, pravimo, da je oseka, in pritrjene na skalah lahko opazimo kolonije klapavic. Klapavica je školjka z mehkim telesom in lupino, ki jo ščiti. Ta je iz dveh delov in to ji omogoča, da se po potrebi zapre in odpre. Ob oseki so klapavice vidne na skalah in zelo ranljive. Ostanejo zaprte. Na srečo so njihove lepe modrikaste lupine zelo trde. Tesno stisnjene skupaj ščitijo školjko pred zunanjimi vplivi kot prava trdnjava!

Gymnasium Mladi zmaji in njihova filmska šola

Filmska šola Mladih zmajev je oblikovana za mlade med 15 in 29 letom, ki želijo pridobiti praktične in teoretične veščine v filmskem ustvarjanju. Program spodbuja ustvarjalnost, odgovornost in timsko delo, hkrati pa prispeva k razvoju medijskega izobraževanja v lokalni skupnosti. V letošnji sezoni se mladi seznanjajo z vsemi vidiki produkcije dokumentarnega filma, nastaja pa doku o pomembnem projektu za mlade v slovenski prestolnici, o novonastajajočem Centru mladih Ljubljana v Palači Cukrarna. Voditeljici Liani Buršič so sta v studiu Prvega programa nacionalnega radia pridružila mlada filmarja Andraž Žigart in Ana Hladnik ter koordinatorka projektov pri Mladih zmajih - Sara Lucu. Debata o pomembnosti kreiranja ne le konzumiranja, filmski vzgoji, sodelovanju v skupnosti, odgovornosti, potrpežljivosti v času instant gratifikacij in ljubezni do sočloveka ter filma.

Lahko noč, otroci! Mobilnik srca

Ko te pogledam, se svet spremeni … Pripoveduje: Maja Sever. Napisala: Bina Štampe - Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Naše skupnosti

Sami naši Protesti v podporo srbskim študentom, gledališče brez meja in izzivi kulturnega menedžmenta

V tokratni oddaji Sami naši se bomo odpravili na proteste v Ljubljani, na katerih so udeleženci izrazili podporo srbskim študentom, ki že tedne vztrajajo v boju proti režimu Aleksandra Vučića. Nato bomo obiskali festival Ruta v Mestnem gledališču ljubljanskem, ki je na enem odru združil vrhunska gledališča iz nekdanje Jugoslavije. Za konec pa se bomo pogovarjali z Jeleno Pavlović, kulturno menedžerko in producentko, ki bo delila svoje izkušnje o delu v kulturnem sektorju v Srbiji in Sloveniji.

Naše poti Isaac Blake: V Veliki Britaniji še vedno uporabljamo izraz Gypsy oziroma Cigan

Isaac Blake se je rodil v Bromsgrovu, odraščal pa je na lokacijah za Rome in potujoče v Angliji in Walesu. Po študiju plesnega gledališča v Londonu je študij nadaljeval na šoli Marthe Graham v New Yorku, delal v Montrealu v Kanadi in se vrnil v Wales, kjer je bil koreograf predstav v centru Wales Millennium. Zdaj dela tudi kot izvršni direktor organizacije romske kulture in umetnosti, ki jo financirajo številni veliki donatorji, vladni oddelki in britanske dobrodelne organizacije. Isaac Blake se je pred kratkim mudil v Sloveniji, zato smo ga z veseljem povabili pred radijski mikrofon. V Veliki Britaniji, drugače kot v Sloveniji, ob izrazih Rom in Traveler oziroma pripadnik potujočih skupin še vedno uporabljajo tudi izraza Gipsy oziroma Cigan, zato nas je zanimalo, zakaj še vedno uporabljajo ta izraz.

Sotočja Kultura in šolstvo se v zamejstvu vse bolj prepletata

Kaj danes pomeni skupni slovenski kulturni prostor, ki sega prek državne meje in kako okrepiti sodelovanje središča z obrobjem? Evropska prestolnica kulture je lahko dokaz in prikaz razvejane ustvarjalnosti zamejskih Slovencev in njihovih ustanov. Ena takšnih je Kinoatelje v Gorici, s svojimi projekti dejavno vpet v EPK GO!2025. Kaj pa Tanja Prušnik, koroška slovenska vizualna umetnica in arhitektka, ki živi in ustvarja na Dunaju, razstavlja po vsem svetu, tudi na domačem avstrijskem Koroškem in v Sloveniji? V Celovcu preverimo, kako je z vpisi na Slovensko gimnazijo in dvojezično Trgovsko akademijo, ki ju vse pogosteje obiskujejo dijaki iz Slovenije. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovač pa potegnemo črto pod program za spodbujanje gospodarske osnove porabskih Slovencev, ki se je končal z iztekom 2024. Kako uspešni so bili?

Sami naši Otroške vasi v Bosni in Hercegovini, režiser Vardan Tozija o filmu M in predstava Mirna Bosna sarajevskega Komornega tetra 55

V tokratni oddaji Sami naši vas popeljemo v svet filma, humanitarnega dela in gledališča. Spoznali boste, kako delujejo otroške vasi v Bosni in Hercegovini ter kakšno vlogo imajo SOS-starši pri pomoči otrokom brez družin. Nato bomo poslušali Vardana Tozijo, makedonskega režiserja filma M, ki prinaša pretresljivo zgodbo o odraščanju, na koncu pa se bomo posvetili predstavi Mirna Bosna sarajevskega Komornega teatra 55, ki s humorjem odpira vprašanja revščine in moralnih dilem.

Naše poti V Prekmurju je 19 rejniških družin, ki dom ponujajo tudi otrokom iz romske skupnosti

Namen rejništva je, da otrokom pri ljudeh, ki niso njihovi starši, omogočijo zdravo rast, vzgojo, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Zanimalo nas je, koliko rejniških družin imamo ta hip v Pomurju in koliko od teh je romskih? V letošnjem šolskem letu Vrtec Murska Sobota sodeluje v vseslovenskem gibanju Turizem in vrtec, otroci iz enote Romano so obiskali romski muzej v Murski Soboti. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Sandi Horvat Sunny s skladbo Sanje in zasedba Belin s skladbo Me šaj te džav. Na tujem delu pa sta tokrat na voljo skladbi Barcelona, ki jo prispeva Sebas de la Calle, in Lagzis blokk zasedbe Romengo.

Sotočja 'Mi smo tu, čeprav včasih za koga to ni samoumevno'

Slovenci iz Italije bodo dejavno vključeni v otvoritveno slovesnost evropske prestolnice kulture. Sodelovanje v povorki bo velika priložnost za vse njihove kulturne ustanove. Spodbudne novice o vključevanju prihajajo tudi iz ministrstva za kulturo, pravi Janko Malle, nekdanji dolgoletni vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Obiščemo Slovence na avstrijskem Štajerskem in se ustavimo v Porabju, kjer so se spomnili nekdanjega novinarja in pesnika Ernesta Ružiča. V reški Bazovici pa ujamemo kitarista Luko Verbanca.

Slovencem po svetu Zimska šola slovenskega jezika: “Skloni so v slovenščini najtežji”

Obiskali smo letošnjo Zimsko šolo slovenskega jezika, ki poteka na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se z nekaterimi udeleženci slovenskih korenin pogovorili o tem, zakaj se učijo slovenščino in kaj jim povzroča težave pri učenju jezika slovenskih prednikov. Ustavili smo se v Parizu in se z lektorico slovenščine Katarino Dovč pogovarjali o študiju slovenskega jezika v francoski prestolnici ter vsakdanjem utripu mesta. Pomudili pa smo se tudi pri slovenskih rojakih v nemškem Augsburgu, ki se pripravljajo na zaznamovanje slovenskega kulturnega praznika in se s podpredsednico slovenskega društva Drava Cvetko Javernik pogovorili o ohranjanju slovenske kulture in tradicij v okviru tamkajšnje slovenske skupnosti.

Sami naši Shod v podporo študentom v Srbiji, Zabranjeno pušenje v akustični preobleki in zgodba o filmskem velikanu Vatroslavu Mimici

V oddaji Sami naši na Prvem bomo nocoj ob 21.15 govorili o shodu v podporo študentom v Srbiji pred veleposlaništvom Republike Srbije v Ljubljani. Gostimo tudi člane legendarne sarajevske skupine Zabranjeno pušenje, ki se vračajo v akustični preobleki. Oddajo bomo zaključili z zgodbo o delih filmskega velikana Vatroslava Mimice, ki je zaznamoval evropski modernizem.

Naše poti Sonja Horvat: Prostovoljstvo je moje poslanstvo

V Murski Soboti so v petek podelili županova priznanja naj prostovoljkam in prostovoljcem. Naj prostovoljka leta je tako postala Sonja Horvat iz Murske Sobote. Sonja svoj čas v pokoju namenja predvsem prostovoljstvu in delu z romskimi ženskami. Je tudi predsednica romskega društva in romske zveze. V rubriki romskega jezika bomo podrobneje raziskali pomembno obdobje v zgodovini, ki je močno vplivalo na življenje Romov v 18. stoletju.

Sotočja Mojo srčno kri škropite - Ars teatralis iz Trgovskega doma v Gorici

V sklepnem delu druženja s Slovenci v Gorici se vračamo v tamkajšnji Trgovski dom in se poklonimo Simonu Gregorčiču. Njegov doprsni kip stoji v bližnjem mestnem parku Ljudskem vrtu in zre v okna knjižnice Damirja Feigla v pritličju doma. Mojo srčno kri škropite je bil naslov literarno glasbenega večera iz cikla Ars teatralis, ki ga je 3. program našega Radia pripravil skupaj s Stalnim slovenskih gledališčem Trst in Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica aprila leta 2022 in tako povezal slovenski gledališki ustanovi z obeh strani meje. Skozi življenje in poezijo Simona Gregorčiča nas bodo v nadaljevanju vodili Jure Kopušar in Blaž Valič iz SNG Nova Gorica, Nikla Petruška Panizon iz SSG Trst ter Eva Longyka Marušič. Z glasbo jih spremlja harmonikar Aleksander Ipavec Ipo. Prisluhnite!

Slovencem po svetu Motiv za učenje slovenščine pri mladih v Bitoli je tudi nadaljevanje šolanja v Sloveniji

Ustavljamo se pri naših rojakih v Bitoli in se z učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka Mileno Pinza pogovarjamo o slovenski šoli in dogajanju v slovenski skupnosti v tem delu Severne Makedonije. Predstavljamo strokovnjaka s področja robotike in računalniškega inženirstva Matevža Zorca, ki nadaljuje izobraževanje na tem področju v obliki doktorskega študija v Estoniji. Potujemo tudi na Švedsko, kjer so rojaki v okviru Slovenske zveze v novem letu že začeli z intenzivno dejavnostjo, predstavljamo pa tudi dejavnost Izseljenskega društva Slovenija v svetu v minulem letu ter se oziramo k načrtom za letos.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

445 epizod

Donke da dol Dallas

52 min

Druže Trumpe, mi ti se kunemo

51 min

"Sad te ima, sad te nema"

51 min

Kdor jo kupi, se zastrupi, kdor pa ne, pa umre

52 min

To še zlijemo in gremo

50 min

Kdor poje, je vedno v dvoje

50 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 11h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Novice Radia Slovenija Novice ob 10h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Svetovalni servis Iskanje življenjskih partnerjev

Za spoznavanje potencialnih življenjskih partnerjev je danes na voljo več kanalov kot kadar koli prej. Priljubljene so številne mobilne aplikacije, ena izmed možnosti pa so tudi tako imenovane agencije za stike, ki smo jih včasih poznali pod imenom ženitne posredovalnice. Kaj pričakovati od takih storitev in kako poteka sam postopek iskanja primernih partnerjev? Gostji: organizatorica dogodkov za samske Nina Slapnik iz agencije za stike MATCHMe in Mojca Terezija Kiralj iz osebne predstavitvene agencije Gala.

Ob osmih Polona Domadenik Muren: Mladih ne zanima samo plača

Informativni dnevi niso le priložnost za predstavitev izobraževalnih programov in ogled prostorov, kjer bodo mladi nadaljevali svoje šolanje, pač pa tudi za seznanitev z bodočimi poklici oziroma premislek o karierni poti. Nizka stopnja brezposelnosti mladim ponuja številne zaposlitvene možnosti, številčno manjše generacije, ki so odraščale v digitalnem okolju, pa imajo pri iskanju zaposlitve drugačna pričakovanja od svojih predhodnikov, kar od podjetij terja določene prilagoditve. Kaj mladi želijo od delodajalcev in obratno, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani in kateri počasi izginjajo? O tem v oddaji Ob osmih. Gostja je Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete.

Jutranja vremenska fronta Kakšna je verjetnost za pojav pozebe do leta 2100?

Zala Žnidaršič v okviru svoje doktorske naloge na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani analizira agroklimatske kazalnike podnebnih sprememb. V tokratni Jutranji vremenski fronti zato prisluhnemo nekaterim prvim ugotovitvam, med drugim tudi tem, da je predvidela verjetnost za pojav pozebe vse do leta 2100. Podatki še niso javno dostopni, jih pa - ko bo le možno - predstavimo v Jutranji vremenski fronti.

Jutranja kronika Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Petek brez pravila Zimske počitnice z Zverinicami

Ne spreminjamo zakonov narave, ne postavljamo na glavo pravil živalskega sveta, v Petku brez pravil se družimo z Zverinicami. Gre za serijo, katere namen je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj znanem živalskem svetu.

Duhovna misel Berta Golob: Živeti s časom

Živeti v času, s časom, za časom, pred časom, proti času, zunaj časa … Zdaj, prej, potem. Časa se ne da znebiti. Niti takrat, ko začnemo zamenjevati dneve in leta ali pa, ko drugi uvidijo, da se časa več ne zavedamo. »Kateri dan je danes,« najprej vpraša zdravnik, ko se zbudimo iz omedlevice. Časi, mladi časi, neužiti krasi … Je čas ljubezni in čas sovraštva, čas vojne in čas miru, pravi svetopisemski pridigar. Je naš čas, čas prednikov, čas zanamcev. Vedno živimo v času, ne zna pa vsak živeti s časom. Ta prinaša novosti, in če jih kar počez zavračamo, ostajamo za časom. Ali je to usodno ali samo zabavno za one, ki opazujejo naše ravnanje. Ni modro na vseh področjih zanemariti novosti. Živeti brez televizorja ali radia nas ne prikrajša za nujno potreben napredek. Preprečiti otroku vsak stik s sodobno tehnologijo pa že pomeni prikrajšati ga za vzporednost z vrstniki in mu povzročiti daljnosežni primanjkljaj. Noreti s časom je enako nezdravo kot zavračati vse njegove izzive. Nasedati ponudbam in reklamam, pomlajevalnim obetom, zdravilom s spleta, karizmatičnim prerokom, napitkom sreče, hitremu zaslužku, virtualnim smehljajem je nespameten posel. Odreči se delovnemu mestu v priznano uspešnem podjetju zato, ker je treba tam delati z glavo in srcem, je pa znamenje, da sodim v družbeno vrsto lenuhov. Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. Tisočletje stara modrost. Močno jih spreminjajo ljudje, ki hodijo pred njimi; vizionarji, izumitelji, raziskovalci … Ne samo Einsteini in von Brauni, tudi neznanec z Barja, ki je domislil ono leseno kolo z leseno osjó, ali pa sovaščan, ki je z iskrivimi izboljšavami dvignil tovarno do zvezd – pa zaradi tajkunjenja za njo žal niti utrinka ni več. Časi so taki, kakršni so ljudje, trdi A. M. Slomšek, ki je živel v času in s časom, v čemer je uvidel zmoto in nevarnost, pa tudi proti času. Naš véliki Slovenec. Kako živimo s časom po narekovanju družbe in posebno še mode, pokažejo fotografije, ta za spomine ustavljeni čas. Ker se pa vse drugo spreminja, se najbolj čudim temu, kako da sem po večkratni obnovitvi vseh milijonmilijard celic v telesu jaz še vedno isti jaz.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Pesem v žepu Tretji kanu: Rio in Anu

Tretji kanu ustvarja spevno, zasanjano popglasbo z ženskim in moškim vokalom, ki s slikovito metaforiko išče navdih v naravi. Za zasedbo se skriva življenjska in ustvarjalna naveza dveh dolenjskih glasbenikov: Anja Pavlin in Jan Medle že desetletje krmarita svoj Tretji kanu. Oba pišeta glasbo in besedila, a ustvarjata vsak na svoj način. Njun tretji album »Rio in Anu« je zbirka singlov iz zadnjih štirih let, ki sta jo povezala v celoto.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt