Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

PAVZA
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Prvaki tedna Matija Solce: "Umetnost mora biti kritična, ne pa tista, ki gledalca boža."

Prvi slovenski doktor lutkarstva, glasbenik, režiser, igralec in pedagog Matija Solce se je oglasil v Prvakih tedna, dan pred začetkom subkulturnega festivala Kavč. Pravi, da se lutkarstva učimo kot igranja glasbenega instrumenta in da rad ustvarja like v lutkovnem gledališču iz nič. Koliko improvizacije zahteva lutkarstvo in koliko improvizacije prenese lutkarstvo? Ali marionetna tehnika, kot ena izmed lutkarskih podzvrsti, tudi zaradi znane metafore, da je nekdo zgolj marioneta, ostaja ujetnica negativnega vrednotenja? Mitja Solce ni človek komune, tam se vsak slej ko prej začne in mora držati določenih pravil in postane konservativen … Kje je pravzaprav doma: v Pragi, v Loški dolini, na Švedskem, na Tasmaniji, v Hrvatinih?

Med štirimi stenami Mila Vučko - slepa sedmošolka in nadarjena mlada glasbenica

»Vse se da, če se hoče. Potem najdeš pot,« pravi Saša Petričič Vučko, mama slepe sedmošolke in nadarjene mlade glasbenice Mile. Mila je predlani na državnem tekmovanju TEMSIG postala državna prvakinja iz nauka o glasbi – solfeggia. Na istem tekmovanju je lani marca postala tudi državna prvakinja iz igranja na kljunasto flavto v svoji kategoriji. Leta 2021 pa je osvojila prvo nagrado na tekmovanju Glasbena čipka iz Idrije. O njej so v društvu Svetloba posneli tudi kratki dokumentarni film, bila pa je tudi predstavljena na razstavi Ustvarjalci sprememb, ki jo je priredila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. O soočanju družine z Milino slepoto, o tem, kako je potekala vzgoja slepe deklice, o podpori družine na njeni poti ter o glasbenem ustvarjanju – o vsem tem bosta v oddaji Med štirimi stenami pripovedovali gostji oddaje Saša Petričič Vučko in Mila Vučko. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Aktualna tema »Ko pade ena kriminalna združba, na njihovo mesto stopijo drugi«

V zadnjih dneh več govorimo o kriminalnih združbah v naši regiji. In zaradi končne obsodbe primera Balkanski bojevnik kakor tudi zaradi domnevnega mafijskega strelskega obračuna v Ljubljani, kjer naj bi neuradno potekal strelski obračun kavaškega plana. Novinarka in penologinjo Damijana Žist že dlje časa spremlja delovanja kriminalnih združb v Sloveniji, kakor tudi sodne postopke zoper njih na sodiščih.

Sledi časa Idrijski meščani

V Mestnem muzeju v Idriji so leta 2016 pripravili občasno razstavo- Dame in čipke, ki je dala širši vpogled v meščanski sloj prebivalstva; ki ga do tedaj v izrazito delavskem, rudarskem mestu niso raziskovali. Sledilo je terensko delo kustosinj, ki sta dobili podatke od dedičev nekdanjih meščanskih družin, saj nekateri še vedno hranijo pravo bogstvo pisnih podatkov in tudi osebnih predmetov. Poleg tega sta veliko informacij oziroma pisnih virov o idrijskih meščanih pridobili iz fondov idrijske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Tako se je občasna razstava spremenila v del stalne razstave, ki jo krasijo predmeti, pisni viri in številne fotografije. Več o idrijskih meščanih v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič. .

Nočni obisk Uroš Ocepek

Gost nočnega obiska je bil dr. Uki, kot mu pravijo njegovi dijaki. Uroš Ocepek je profesor matematike in računalništva, ki je nedavno prejel najvišje priznanje republike na področju srednjega šolstva. Ukvarja se z raziskovanjem na področju umetne inteligence, programira in se ljubiteljsko ukvarja z rodoslovjem. Je angažiran učitelj, ki na inovativen način pretresa vrednote kolegov, predvsem pa zmanjšuje razdaljo med katedrom in dijaškimi klompi.

Nedeljska reportaža Navaden večer nenavadnega komediografa

Čez nekaj dni bomo praznovali slovenski kulturni praznik. Kot vsako leto. In bomo ponosni na to »Visoko mašo« slovenske ustvarjalnosti ter počastitev vseh tistih več kot sto tisoč ustvarjalcev in zanesenjakov, ki se v Sloveniji poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo s katero od umetnosti ali pa s kulturo v ožjem pomenu besede. Proslave bodo in govori, o katerih bomo vsaj dan ali dva ur debatirali, če bo govornik na državni proslavi oster, tudi polemizirali. V Nedeljski reportaži se spustimo do neposrednih proizvajalcev. Do baze; do kulturnikov, ki so to, kar so, zaradi težko razložljivega hotenja. Ter so zategadelj najčistejši kulturni delavci na Slovenskem …Marko Radmilovič se posveča ustvarjalcu, ki je eden najeminentnejših predstavnikov naše kulture že več kot šest desetletij: Tonetu Partljiču.

Prvaki tedna Matija Solce: "Umetnost mora biti kritična, ne pa tista, ki gledalca boža."

Prvi slovenski doktor lutkarstva, glasbenik, režiser, igralec in pedagog Matija Solce se je oglasil v Prvakih tedna, dan pred začetkom subkulturnega festivala Kavč. Pravi, da se lutkarstva učimo kot igranja glasbenega instrumenta in da rad ustvarja like v lutkovnem gledališču iz nič. Koliko improvizacije zahteva lutkarstvo in koliko improvizacije prenese lutkarstvo? Ali marionetna tehnika, kot ena izmed lutkarskih podzvrsti, tudi zaradi znane metafore, da je nekdo zgolj marioneta, ostaja ujetnica negativnega vrednotenja? Mitja Solce ni človek komune, tam se vsak slej ko prej začne in mora držati določenih pravil in postane konservativen … Kje je pravzaprav doma: v Pragi, v Loški dolini, na Švedskem, na Tasmaniji, v Hrvatinih?

Klicna koda Plačanci s kriminalno preteklostjo postajajo nedotakljivi

Predsedniške volitve v Rusiji bodo sicer šele prihodnje leto meseca marca, a že zdaj so živa ugibanja, ali bo na njih ponovno kandidiral Putin. Milijarder Jevgenij Prigožin, ustanovitelj in lastnik zasebne vojske Wagner je predlagal dumi dopolnilo zakona o diskreditiranju vojske, ki bi veljalo tudi najemniške vojske Ob tem je Duma sprejela dopolnjen zakon po katerem bo bodo poslanci in senatorji morali še vedno prijaviti premoženje, ampak javnost poslej ne bo imela več vpogleda v osebne podatke o lastništvu.

7. stran David Graeber, David Wengrow: Pričetek vsega

Zdaj pa obrnemo na 7. stran in prisluhnemo dobri bralski izkušnji, ki jo ob koncu lahko vzamemo tudi kot namig za naslednji obisk knjižnice ali knjigarne. Pričetek vsega je prelomna knjiga, ki s pomočjo antropologije in preučevanja arheoloških ostankov zgodnjih človeških naselbin z vsega sveta postavlja pod vprašaj splošno sprejeto tezo o nastanku in razvoju civilizacij. A če tudi nekoliko obrusimo podnaslov knjige » nova zgodovina človeštva«, še vedno ostane zanimivo, intrigantno, mestoma šokantno branje, ki nagovarja širok krog bralcev. Bojan Leskovec se je poljudnoznanstveni uspešnici lanskega leta pogovarjal s profesorjem književnosti, doktorjem Klemnom Lahom.

naPOTki Smučišče Ski Bor Črni vrh

18 km od Ajdovščine, 17 km od Idrije in 22 km od Logatca se nahaja smučišče SKI BOR Črni vrh. Darja Pograjc se je v četrtek dopoldne odpravila v snežnobelo odeto idilo v omenjene konce – proti Črnemu vrhu nad Idrijo. V času njenega obiska je smučišče pravzaprav šele ravno dobro zaživelo. Pretekli vikend je bil namreč prvi, ki je dejansko ponudil vremenske pogoje, ki so omogočili odprtje smučišča.

KiKs Ogrevanje s poskoki narazen in skupaj ali z "jumping jacks"?

Več gibanja, bolj zdrava prehrana, konec kajenja, manj zapravljanja pa še kaj se je verjetno znašlo na seznamu. Okoli 45 % ljudi si po statistiki zastavi novoletne obljube, uresniči jih le 8%. Dobra tretjina ljudi se neha držati zaobljub že v prvih dveh tednih, po enem mesecu se zaobljub drži še 64 % posameznikov. In ker je prvi mesec novega leta skoraj pri koncu, bomo v današnjem Kiksu šli v fitnes. Da malo nadoknadimo kakšno izpuščeno vadbo in hkrati razložimo množico tujih besed, ki jih uporabljajo zvesti dvigovalci uteži in tisti, ki se potijo na tekalnih stezah. Pomaga nam Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta.

Jutro Narava v steklenici

Miha Leitinger izdeluje rastlinske terarije oziroma tropikarije. Kaj točno to je, iz česa so terariji, kako skrbeti za njih, je povedal v pogovoru z Andrejo Gradišar.

Dobro jutro, otroci Po radostih na snegu se je treba ogreti

V preteklih dneh nas je končno obiskala prava zima in najmlajši so navdušeni. Lahko se sankajo, kepajo in izdelujejo snežake. Seveda pa z zimo pridejo tudi težave: poledica, odmetavanje snega in mraz. Kako so otroci veseli snega in kako premagajo mraz?

Lokalni junak Sanja Fidler

Sanja Fidler je protestnica, aktivna državljanka, borka za dobro. Je članica skupine Protestival, ki na protestih skrbi za scenografijo v obliki lutk, transparentov, plakatov, pogosto s kritično in hudomušno noto. Je redna udeleženka protestov proti škodljivim odločitvam oblasti, opozarja tudi na krivice, ki se godijo marginaliziranim skupinam doma in po svetu, trenutno s somišjeniki prevprašuje in opozarja na prekomerno sečnjo dreves na ljubljanskem Rožniku. Izziv, kako ljudi spodbuditi k razmišljanju, prevpraševanju družbenih pojavov in aktivaciji pa je, kot pravi, večplasten.

Svetovalni servis Naravna čistila

Kis, soda bikarbona, limonin sok. S preprostimi sestavinami doma narejena čistila niso strupena ter so nam in okolju prijaznejša. Ali so tudi dovolj učinkovita oz. s kakšnimi razmerji jih izdelati, da bodo delovala, ter kako potrpežljivi moramo vendarle biti v primerjavi s konvencionalnimi čistili. Prha, pečica, preproga … Vseh nadlog in madežev se bomo lotili v petkovem Svetovalnem servisu. Sogovornica:Tanja Sluga (Hiša nature).

Jutro Kaj je vejavica oz. živi sneg?

Kadar sneži in veter raznaša ta sneg, govorimo o snežnem metežu. Vejavica pa se dogaja brez istočasnega sneženja. Tako je bilo denimo ob koncu prejšnjega tedna na Gorenjskem, ko je že zapadli sneg raznašal karavanški fen.

Petek brez pravila Samopostrežne pralnice (in sušilnice) perila: da ali ne?

V vikotrijanski dobi je bil dan za pranje perila ponedeljek. Mi se ga lotimo v Petku brez pravila. V 19. stoletju je to opravilo dejansko vzelo cel dan, danes pa – gledano globalno in na podlagi študije iz leta 2016 – perilo dva krat tedensko pere 67 odstotkov populacije. Perejo doma ali v samopostrežnih pralnicah perila? Kaj je priročnejše, ekonomsko ugodneje in ali večji pralni stroji pridejo prav predvsem za pranje določenih kosov perila, sušenje pa v letnem času, ko sušenje na prostem ni optimalno?

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Aktualna tema »Ko pade ena kriminalna združba, na njihovo mesto stopijo drugi«

V zadnjih dneh več govorimo o kriminalnih združbah v naši regiji. In zaradi končne obsodbe primera Balkanski bojevnik kakor tudi zaradi domnevnega mafijskega strelskega obračuna v Ljubljani, kjer naj bi neuradno potekal strelski obračun kavaškega plana. Novinarka in penologinjo Damijana Žist že dlje časa spremlja delovanja kriminalnih združb v Sloveniji, kakor tudi sodne postopke zoper njih na sodiščih.

Novice Radia Slovenija Novice ob 11h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Jutranja kronika V Ljubljani prijeli ruska vohuna

Razbitje ruskega vohunskega gnezda v Ljubljani bo - kot kaže - novica dneva. Zgodbo o velikem uspehu slovenskih obveščevalcev razkriva časnik Delo, ki med drugim poroča, da sta ruska vohuna, ki so ju priprli, delovala kot južnoameriška poslovneža. Grozi jima do 8 let zapora. Drugi poudarki oddaje: - Nemški kancler Olaf Scholz zavrnil ukrajinske pozive k dobavi lovskih letal. - Za posledicami alkohola pri nas umre približno 900 ljudi na leto. - Danci tretjič zapored svetovni rokometni prvaki.

Jutranja kronika Slovenski obveščevalci v središču Ljubljane razkrili ruska vohuna

Slovenski obveščevalci so razkrili ruska vohuna. Z državljanstvom ene od južnoameriških držav sta delovala pod lažno identiteto. Kot še poroča današnje Delo, so ju prijeli v njuni najeti pisarni v poslovni stavbi za ljubljanskim Bežigradom. Drugi poudarki oddaje: - V Ljubljani danes vrata odpirata dve ambulanti za neopredeljene paciente. - Osnovno šolo Pod goro v Slovenskih Konjicah bodo temeljito obnovili. - Danski rokometaši ugnali Francoze in osvojili tretji zaporedni naslov svetovnih prvakov.

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Na zmagovalnih stopničkah dva smučarska skakalca: Ema Klinec druga v Hinterzartnu, Timi Zajc drugi na poletih na Kulmu

Nedelja je prinesla nove slovenske uspehe v svetu športa. Ema Klinec se je v tem koncu tedna še drugič povzpela na stopničke v Hinterzartnu. Bila je druga. Na Kulmu je drugo mesto osvojil tudi Timi Zajc. Med deseterico se je z devetim mestom uvrstil še Anže Lanišek. Drugi poudarki oddaje: - Odprtje ambulant za paciente brez izbranega zdravnika se je izkazalo za dobro rešitev - Koliko občin v državi zaračunava nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za cerkve, ni znano - Na protestih v številnih ameriških mestih pozivi h koncu policijskega nasilja

Dogodki in odmevi Nov trd oreh za vlado: prenova plačnega sistema ter pogajanja s sindikati javnega sektorja

Številne reforme, ki jih za letos napoveduje vlada, bodo trd oreh. Poleg usklajevanju glede zdravstvene reforme je prednostni izziv tudi urejanje plač javnega sektorja. Ob zahtevah vse več sindikatov po zvišanju plač in napovedih zaostrovanj sindikalnih aktivnosti bo koalicija po napovedih v prihajajočem tednu pretresala izhodišča za reformo plačnega sistema. Druge teme: - Izrael po strelskih napadih Palestincev povečuje število dovoljenj civilistom za nošenje orožja. - Na področju prehrambenih inovacij na samem vrhu kruh. - Tenisaču Đokoviću grand slam Avstralije, Timi Zajc po prvi seriji poletov v Kulmu na tretjem mestu.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Jutri z delom začenja prva od dveh predvidenih ambulant za neopredeljene v zdravstevnem domu Ljubljana Polje

Potem, ko so v zdravstvenem domu Ljubljana Polje decembra zaradi pomanjkanja zdravnikov zaprli vse ambulante družinske medicine, tam jutri odpirajo prvo od dveh ambulant za neopredeljene paciente. Opredeljevanje vnaprej ni potrebno. Druga ambulanta se bo odprla predvidoma čez dva tedna, računajo, da bodo skupaj lahko sprejeli približno 1500 pacientov. Druge teme: - Izrael po zadnjih napadih v Jeruzalemu napovedal nove ukrepe za boj proti terorizmu. - Italija bo za oskrbo s plinom iz Libije vložila osem milijard dolarjev. - Uspešno leto za turizem na Cerkljanskem.

Na pravi strani Je slovenski vrh politike feminističen?

Da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za enakopravnost je jasno, da smo še zelo daleč od enakosti v družbi pa kažejo ne le raziskave temveč tudi javno izrečene žaljivke in vulgarno komentiranje videza naših političark, ki smo jim ponovno priče v zadnjih dnevih. Komentiranje, ki prihaja tudi s strani vidnih predstavnikov družbe služi diskreditaciji žensk ter je odraz mizoginije. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je v tokratni epizodi, skupaj z gostjama, med drugim spregovorila tudi o nerazumevanju enakosti na politični ravni. O pomenu feminizmu pa je vprašala predsednico države Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Vprašanje o tem ali je feminist, pa je zastavila celo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu.

ApolloLajka Tudi če ti ne uspe izdelati lastne rakete, jim lahko meriš utrip – Vid Selič, Dewesoft

Pred nekaj leti je slovenski Inštitut Spacelink imel ambicijo, da bi izdelali čisto pravi izstrelitveni sistem - raketo, po domače -, s katerim bi lahko do nizke orbite spravili kak nanosatelit. In ta sistem naj bi bil celo ponovno uporaben. »Tehnično gledano je bil to prvi slovenski projekt z resno ambicijo, da doseže vesolje. Na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, si lahko predstavljate, da te večina ljudi mal postrani pogleda pa si misli, aha, ti si en crazy scientist, ki hoče narediti eno stvar, ki je že v naprej obsojena na propad. Ampak ni čist tko.« Vid Selič je danes vodja aplikacijske skupine pri slovenskem podjetju Dewesoft, ki je vodilno v svetu na področju merjenja vsega, kar hočete izmeriti, naj gre za vašo novo raketo, električni motor ali pač karkoli drugega. Kako je od blizu videti sodelovanje z vesoljskimi agencijami in z velikimi podjetji po svetu? Kaj vse je potrebno stestirati in izmeriti, da se nek satelit na koncu nevarne raketne vožnje nepoškodovan znajde na želeni točki v vesolju? In zakaj vsi (pod vsi mislimo: Naso, Eso in vse druge vesoljske agencije, pa Space X, Teslo, Ferrari, Audi …), merijo z Dewsoftom?

Umetnost možnega Pa ne spet vroča jesen? – Urška Mlinarič in Gregor Drnovšek

Aleš, ki ima natančno evidenco, je ugotovil, da je mimo nas zbežala okrogla obletnica – 50 epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega. Več kot 50 epizod smo pripravili in vsako od njih so zaznamovali gosti, naši kolegi novinarji, analitiki, komentatorji, uredniki, ki spremljajo politično dogajanje iz prve vrste. Tudi tokrat Urška Mlinarič, komentatorka časopisa Večer, in Gregor Drnovšek, televizijski komentator političnega dogajanja, precizno analizirata politična in družbena razmerja sil. Goloba vlada, končno v polni postavi, napoveduje obsežne reforme, ki naj bi jih pripravila v enem letu. Preveč ambiciozno? Urška pove, kakšna so bila pogajanja o plačanem sistemu pred skoraj dvajsetimi leti in da je obstajala pomembna razlika v primerjavi z današnjim trenutkom. Izhodišča so postavili šest let pred začetkom pogajanj. Ko so se ta začela, so potekala podnevi, ponoči, čez vikende. Spremljal jih je tudi Gregor, ki si v referendumski zgodbi zastavlja predvsem vprašanje: kdo bo vse to plačal, potem ko je vlada začasno že zadovoljila določene parcialne interese. In kje je pravzaprav finančni minister? Urška opozarja na specifičen način vodenja predsednika vlade Goloba, Gregor pa analizira tudi dogajanje na desnici. Oba se strinjata, da bo družbeni in politični mir odvisen od uspešnosti dogovorov o reformah. In, ja, čeprav letos ne bo volitev, se lahko jeseni znova zaostrijo odnosi s sindikati. Nas torej znova čaka vroča politična jesen?

Umetnost možnega Politični cirkus na visokih obratih - Miran Lesjak, Dnevnik

Podkast o politiki Umetnost možnega se vrača. V prvi letošnji epizodi analiziramo serijo vladnih komunikacijskih zdrsov, »afer« in bizarnosti, ki so zaznamovali zadnje tedne starega in prvi teden novega leta. Začelo se je z zapletom in odstopom notranje ministrice, nadaljevalo s poletom z vladnim letalom predsednice parlamenta na dunajski novoletni koncert, zaostritvijo razmer v zdravstvu in sporom med ministrom Loredanom in županom Jankovićem, po katerem se je minister županu kar dvakrat javno opravičil, vrhunec pa doseglo s stavko pacientov, na kateri je sodelovala tudi – vlada. Mimogrede je vlada obljubila povišanje štirih plačnih razredov vzgojiteljicam in 600 evrov dodatka sodnikom. Kaj je skupni imenovalec? Miran Lesjak, odgovorni urednik, komentator in analitik političnega dogajanja pravi: prvič se je zgodilo, da večino vodilnih mest v politiki zasedajo ljudje brez politične zgodovine in s tem tudi brez političnih izkušenj. A politika je kljub vsemu poklic, veščina, izkušnje štejejo. Kako dolga je lahko učna doba in kakšni so scenariji? Tudi o tem v prvi letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.

Srce bije za posel Matjaž Filipič, KF Finance

Finančna industrija se je pri nas v 15 letih dodobra spremenila. Od leta 2016 imamo zakonodajo, ki ureja poslovanje in regulacijo alternativnih investicijskih skladov. Priložnost so z ustanovitvijo Alfi skladov zagrabili v podjetju za svetovanje in cenitve KF Finance, ki ga od 2009 vodita Matjaž Filipič in Bojan Kunovar. Skladi danes upravljajo naložbe, kot so deleži v Tušu, Merkurju, drugih nekdaj družinskih podjetjih, številne poslovne nepremičnine, trgovska dejavnost, veterinarske klinike, medicinski centri, energetika itn. Matjaž Filipič v podkastu Srce bije za posel med drugim deli izkušnje poslovanja v slovenskem in hrvaškem okolju in poda svoj pogled na leto 2023.

Na pravi strani Leto 2022 je bilo prelomno leto - v dobrem in slabem

V zadnji epizodi leta 2022 se je avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani Tita Mayer ozrla nazaj in pogledale kaj je leto v izteku ženskam prineslo in kaj vse jim je odvzelo.

ApolloLajka Ko dobiš novo Webbovo sliko na računalnik, je vsakič kot božič - astrofizičarka Maruša Bradač, FMF

Astrofizičarka Maruša Bradač ima direktni dostop do Vesoljskega teleskopa Jamesa Webba in 200 ur Webbovega časa za raziskovanje. Luksuz, ki pride s tem, če sodeluješ pri načrtovanju ene od štirih kamer, ki jih ima Webb na svojem krovu. Pred letom dni smo vsi trepetali, kakšna bo usoda vesoljskega teleskopa, ki naj bi se podal tja, kamor Hubble ni mogel; danes je jasno, da JWST podira vse rekorde in pričakovanja. Namesto načrtovanih 5,5 let, bo Webb glede na zalogo goriva lahko deloval kar 20 let. Da bo lahko prispeval številna revolucionarna spoznanja o našem vesolju, tako sploh ni dvoma. Kajti Webb opazuje vse: od planetov, tistih v našem osončju ter eksoplanetov, do nastanka zvezd v naši galaksiji pa tudi celoten razvoj galaksij od najzgodnejših do teh, ki jih poznamo danes.

Evolucija užitka Bila sem presenečena, ko je predlagal vazektomijo

Moška sterilizacija ne vpliva na količino izliva, erektilno funkcijo, doživljanje orgazma, spolno željo in hormone.

Umetnost možnega Politična kriza za finale super volilnega leta: Robert Škrjanc, Aljoša Peršak, Matija Mastnak

Super volilno leto se je izteklo in začelo naj bi se obdobje političnega zatišja. Da bi pod lokalne volitve povlekla črto, sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila kolega poznavalca razmer iz dveh najbolj zanimivih lokalnih okolij v drugem krogu lokalnih volitev. Aljoša Peršak, novinar in urednik mariborskega časopisa Večer, pove, zakaj se je v drugem krogu znašel Franc Kangler in ne Vojko Flis, kot smo pričakovali tisti, ki živimo na drugi strani Trojan. Radijski kolega Matija Mastnak razloži fenomen 33-letnega Matija Kovača, ki je z županskega prestola nepričakovano vrgel večnega župana Celja Bojana Šrota. Smo omenili zatišje? Seveda smo se zmotili – dobra dva tedna po uspešno prestani interpelaciji odhaja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, premier Robert Golob pa je očitno naredil svojo prvo veliko politično napako. Kakšno ceno bo zanjo plačal? Vse o prvi menjavi v Golobi ministrski ekipi in o težavah »čiščenja« policijskih vrst pove radijski kolega in izvrsten poznavalec sistema nacionalne varnosti Robert Škrajnc. Na poslušanje!

Umetnost možnega Slovenski Napoleon in bilanca volilnega super leta – Janez Markeš

Že pogrešate nedeljski ritual odhoda na volišče po jutranji kavi? Super volilno leto se izteka, pred nami je le še drugi krog lokalnih volitev. Zato smo v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnili črto: kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšna je po parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitvah, pa po referendumskem politična podoba Slovenije? Janez Markeš, novinar, kolumnist, analitik časopisa Delo, ocenjuje: »Najpomembnejša novost političnega leta je novo rojstvo aktivne civilne družbe. Referendume so dobile nevladne organizacije, ne vladajoča politika,« je prepričan Markeš. Pogovor je vrtiljak misli in tez o pomenu javnega, o dogajanju na desnici, o Janezu Janši in Robertu Golobu, o priložnostih in pasteh, pa tudi o novinarstvu in medijih. Privežite varnostne pasove in – na poslušanje!

Na pravi strani Ženske zasedle visoke politične pozicije - je nastopil čas za enakost?

Slovenija se z izvolitvijo predsednice uvršča med države, ki so imele na vseh ključnih političnih pozicijah ženske. Po prvi predsednici vlade Alenki Bratušek, po prvi predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, smo z izvolitvijo Nataše Pirc Musar, dobili tudi prvo predsednico države, kar je izjemno pomembna pridobitev na simbolni ravni in v kontekstu enakosti spolov. O tem bo tekla beseda v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila kolumnistko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.

Pop panorama Pop panorama

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Koncert mednarodnega komornega zbora Utopija in realnost (29. decembra 2022, v cerkvi sv. Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani).

Ob premeni koledarskega leta, je deseto obletnico s koncertom obeležil Mednarodni komorni zbor Utopija in Realnost, ki ga vodita naša priznana dirigentka Urša Lah in prav tako znani norveški dirigent Ragnar Rasmussen. Urša Lah je dolgo pri nas vodila zbore in jih dvignila na visoke ravni ter jih na tekmovanjih vodila do zmag. Največje vplive je pustila v Mladinskem mešanem zboru Veter, nato v Komornem zboru naše RTV in v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Ragnar Rasmussen je zborovsko kariero gradil na Norveškem. Trenutno sta oba dejavna na Akademiji za glasbo v Trontheimu. Že pred pojavom koronavirusa in teamsov ter zooma je zbor vadil prek video komunikacij in na zelo intenzivnih vajah pred koncerti. Tako je bilo tudi tokrat in bilo je zanimivo opazovati izjemno intenzivno predkoncertno delo v našem studiu. Program zbora je zahteven, a radiu prijazen, zbor pa tako rekoč dih jemajoč. V teh časih je pomenljivo dejstvo, da se v taki zasedbi posameznik popolnoma uskladi s celoto. Zelo lep koncert je bil, veseli smo, da ga imamo v arhivu, in tudi akustika v cekrvi svetega Antona Padovanskega, v kateri je potekal koncert, ima odlično akustiko za tak dogodek. Dirigenta pa sta to tudi odlično izkoristila z izjemno postavitvijo. Zbor Utopija in Realnost je mednarodni, pevci prihajajo z vsega sveta, veliko pa je tudi Slovencev. Vabimo torej k poslušanju koncerta "Iz Utopije v Realnost".

Huda muska Huda Muska - Žigan Krajnčan

Žigan Krajnčan je vsestranski umetnik - poje, pleše, zanima ga igra, ustvarja glasbo in koreografije. Delček njegovega ustvarjanja bomo spoznali v Hudi muski, ki jo je pripravila Tina Žun.

Pesem v žepu Ne bojte se globine. 3. del radijskega priročnika za kantavtorje

V Pesmi v žepu je z nami kantavtor Jani Kovačič, ki ga javnost pozna predvsem po hitih, kot so Delam, Revolucija in Jaz grem gor na Škofljico. Za stereotipom junaka uporniške mladine se skriva izjemno razgledan literat in glasbenik, ki je v skoraj pol stoletja ustvarjalne poti posegel po raznovrstnih glasbenih žanrih, raziskoval in prirejal je pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij od srednjega veka do danes, obenem pa nenehno razvijal svoj lasten umetniški izraz. V tretjem delu cikla odkrivamo skrite plati njegovih pesmi, z nami pa se poleg Janija pogovarjajo še Milena Mileva Blažić, Vita Mavrič in Drago Mislej - Mef.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Cik - Cak kvintet živo iz studia 26

Lanski zmagovalci festivala Slovenska polka in valček so poleg S.O.S. kvinteta, ki je zmagal v kategoriji najboljših valčkov in smo ga gostili v eni od lanskih oddaj, tudi člani zasedbe Cik-Cak kvintet. Poslušate jih živo iz studia 26. Pet fantov in tri dekleta so zmagali s polko Jožeta Burnika in Damjana Pasariča z naslovom Jeziček. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Glasbena pot Alicie Keys

Alicia Keys je izjemno nadarjena glasbenica, klasično izšolana pianistka, ki je že pri 15 letih podpisala prvo pogodbo z založbo. Mednarodno prepoznavnost ji je leta 2001 prinesel debitantski album Songs in A Minor. Vsega skupaj je izdala devet albumov in jih prodala v nakladi več kot 90 milijonov. V zbirki nagrad ima med drugim tudi 15 nagrad gremi. Poleg tega, da je ena izmed najuspešnejših ameriških glasbenic, je velika zagovornica ženskih pravic in ustanoviteljica neprofitne organizacije Keep a child alive, ki skrbi za bolne otroke v Afriki in Indiji. V Godbah z zgodbo nekaj njenih uspešnic ...

41 stopinj vročine Potovanje v krogu

V oddaji poslušamo skladbe Boylston Street (Janez Gregorc), Potovanje v krogu (Jože Privšek), Patelin (Miljenko Prohaska), Zvezde padajo v noč (Vilko in Slavko Avsenik/Lojze Krajnčan).

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Igraj kolo, jabuko

Danes se bomo ustavili v pokrajini, ki jo je Ivan Šašelj davnega leta 1887 tako opisal: ''Ako se pripelješ pri jasnem, solnčnem dnevu od Novega mesta sem čez visoke Gorjance, razprostre se pred Tvojimi očmi široka in dolga planjava, izmed katere se vzdiguje tu pa tam kako manjše gorovje ali hrib.'' Z oddajo potujemo po Beli krajini, poslušali bomo pesmi iz arhiva, pa tudi novejše priredbe znanih ljudskih napevov. Vse od Zelenega Jureta do ''djačenja'' in tamburic – to je Bela krajina. V oddaji pojejo in igrajo: Katice, Tamburaški kvintet Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Tončke Maroltove, Jararaja, Ana Delač in Marija Marinč, Niko Vrlinič iz Marindola pri Bojancih, Trutamora slovenca, na ''dvojnice'' oziroma ''diple'' bo zaigral Franc Grdun iz kraje Zilje, Tolovaj Mataj, Amalija Malešič iz kraja Zemelj, Ivanka Štrbenc, Alojzija Pantar, Maroltovke pod vodstvom Jasne Žitnik Remic ter Zvezdana Novaković in Brencl banda.

Etnofonija Anatolski zmaj Gaye Su Akyol

Anatolski zmaj Gaye Su Akyol. Še en izjemno prodoren studijski album turške etnofuzijske kantavtorice.

Lahko noč, otroci! Slikar, car in deklica

Slikar nariše deklico takšno kot jo vidijo njegove oči. Pripoveduje: Nadja Strajnar. Napisal: Boris Sergunenkov. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.

RIO radijska igra za otroke Lilijana Praprotnik Zupančič: Kosmata žaba

Samoljubna in napihnjena žaba bi rada očarala gozdne živali, zato si od dobre vile izprosi kožuh. Režiser: Elza Rituper Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbena opremljevalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc Žaba – Daša Jež Vila – Draga Potočnjak Prva veverica – Ana Cimerman Druga veverica – Adrijana Mihelič Veverica teta – Simona Jenko Jež – Damjan Banjac Lisica – Neva Antauer Žabec – Taj Zavodnik Druga žaba – Katarina Emeršič Tretja žaba – Ana Česnik Drugi žabec – Matevž Koršič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2000

Lahko noč, otroci! Kralj, ki se je želel sprehajati po Luni

Še dobro, da ga je srečala pamet. Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisala: Evald Blishen. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Hudo! Ptice okoli nas

Zadnji teden v januarju že tradicionalno poteka DOPPS-ova akcija Ptice okoli nas, v kateri vas Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije vabi k opazovanju ptic okoli nas in beleženju vrst. Če jih ne prepoznate, nič hudega! Zato smo v tokratnem Hudo!ju gostili ornitologa Tomaža Miheliča in mlade ljubiteljske ornitologe Izidorja Kejžarja, Tiso Mihelič in Lovra Tuljaka. Gostila jh je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič

Kulturomat Luka Kesič - Minnite

Luka Kesič oziroma Minnite se je z rapom srečal v drugem letniku srednje šole. Svoje delo je nadgrajeval in sčasoma postal prepoznavno ime mlajše rapovske in trapovske glasbene scene v Sloveniji. Deluje v kolektivu LSDS, kjer si mladi glasbeniki pomagajo ustvarjati gasbo vseh žanrov, za seboj pa ima že vrsto samostojnih nastopov. V letošnjem letu bo izdal tudi svoj prvi album. Kaj sta to rap in trap ter kako je ustvarjal Minnite, pa izveste v Kulturomatu.

Hudo športni Namiznotenisač Miha Podobnik

Tokrat bomo v rubriki Hudo športni spoznali Miha Podobnika iz Namiznoteniškega kluba Logatec. Je eden najbolj perspektivnih mladih igralcev tega športa pri nas, zato ni čudno, da so njegovi cilji visoki.

Radijski ringaraja Začele so se zimske počitnice

Juhuhu, počitnice so tu! No, ne za čisto vse otroke. Najprej za tiste na vzhodni polovici Slovenije, preostali fantje in dekleta pa pridete na vrsto 6. februarja. Kako zabavno preživeti počitnice, kam vse se bodo namenili in koliko se bodo med počitnicami igrali, boste slišali v tokratni oddaji Radijski ringaraja z Laro, ki se je pogovarjala z učenci ljubljanske Osnovne šole Riharda Jakopiča.

Dobro jutro, otroci Po radostih na snegu se je treba ogreti

V preteklih dneh nas je končno obiskala prava zima in najmlajši so navdušeni. Lahko se sankajo, kepajo in izdelujejo snežake. Seveda pa z zimo pridejo tudi težave: poledica, odmetavanje snega in mraz. Kako so otroci veseli snega in kako premagajo mraz?

Lahko noč, otroci! Osamljeni medvedek

… Od žalosti in razočaranja ne more zaspati … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Lahko noč, otroci! Hrepenenje

Po slabi volji v šoli je Mihec doma srečen, ko z mamo delata rogljičke ... Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Gymnasium 60 let Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer

Gymnasium tokrat gostuje v Ljutomeru. V središču Prlekije so se nam v mobilnem studiu pridružili dijaki ljutomerske gimnazije, ki letos praznuje 60 let. Šola je danes prepoznavna v slovenskem in mednarodnem merilu, a vse to ni samoumevno. Poleg oddelkov splošne gimnazije imajo še umetniško gimnazijo, smer gledališče in film, pa predšolsko vzgojo, nov je program medijskega tehnika. Od tod prihajajo najboljši debaterji, prihodnji mesec bo prav tu v Ljutomeru gostili debaterje z vsega sveta. Več izvemo od dijakov in ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Na pravi strani Je slovenski vrh politike feminističen?

Da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za enakopravnost je jasno, da smo še zelo daleč od enakosti v družbi pa kažejo ne le raziskave temveč tudi javno izrečene žaljivke in vulgarno komentiranje videza naših političark, ki smo jim ponovno priče v zadnjih dnevih. Komentiranje, ki prihaja tudi s strani vidnih predstavnikov družbe služi diskreditaciji žensk ter je odraz mizoginije. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je v tokratni epizodi, skupaj z gostjama, med drugim spregovorila tudi o nerazumevanju enakosti na politični ravni. O pomenu feminizmu pa je vprašala predsednico države Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Vprašanje o tem ali je feminist, pa je zastavila celo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu.

Aktualna tema »Ko pade ena kriminalna združba, na njihovo mesto stopijo drugi«

V zadnjih dneh več govorimo o kriminalnih združbah v naši regiji. In zaradi končne obsodbe primera Balkanski bojevnik kakor tudi zaradi domnevnega mafijskega strelskega obračuna v Ljubljani, kjer naj bi neuradno potekal strelski obračun kavaškega plana. Novinarka in penologinjo Damijana Žist že dlje časa spremlja delovanja kriminalnih združb v Sloveniji, kakor tudi sodne postopke zoper njih na sodiščih.

Novice Radia Slovenija Novice ob 11h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Med štirimi stenami Mila Vučko - slepa sedmošolka in nadarjena mlada glasbenica

»Vse se da, če se hoče. Potem najdeš pot,« pravi Saša Petričič Vučko, mama slepe sedmošolke in nadarjene mlade glasbenice Mile. Mila je predlani na državnem tekmovanju TEMSIG postala državna prvakinja iz nauka o glasbi – solfeggia. Na istem tekmovanju je lani marca postala tudi državna prvakinja iz igranja na kljunasto flavto v svoji kategoriji. Leta 2021 pa je osvojila prvo nagrado na tekmovanju Glasbena čipka iz Idrije. O njej so v društvu Svetloba posneli tudi kratki dokumentarni film, bila pa je tudi predstavljena na razstavi Ustvarjalci sprememb, ki jo je priredila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. O soočanju družine z Milino slepoto, o tem, kako je potekala vzgoja slepe deklice, o podpori družine na njeni poti ter o glasbenem ustvarjanju – o vsem tem bosta v oddaji Med štirimi stenami pripovedovali gostji oddaje Saša Petričič Vučko in Mila Vučko. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Jutranja kronika V Ljubljani prijeli ruska vohuna

Razbitje ruskega vohunskega gnezda v Ljubljani bo - kot kaže - novica dneva. Zgodbo o velikem uspehu slovenskih obveščevalcev razkriva časnik Delo, ki med drugim poroča, da sta ruska vohuna, ki so ju priprli, delovala kot južnoameriška poslovneža. Grozi jima do 8 let zapora. Drugi poudarki oddaje: - Nemški kancler Olaf Scholz zavrnil ukrajinske pozive k dobavi lovskih letal. - Za posledicami alkohola pri nas umre približno 900 ljudi na leto. - Danci tretjič zapored svetovni rokometni prvaki.

Klicna koda Plačanci s kriminalno preteklostjo postajajo nedotakljivi

Predsedniške volitve v Rusiji bodo sicer šele prihodnje leto meseca marca, a že zdaj so živa ugibanja, ali bo na njih ponovno kandidiral Putin. Milijarder Jevgenij Prigožin, ustanovitelj in lastnik zasebne vojske Wagner je predlagal dumi dopolnilo zakona o diskreditiranju vojske, ki bi veljalo tudi najemniške vojske Ob tem je Duma sprejela dopolnjen zakon po katerem bo bodo poslanci in senatorji morali še vedno prijaviti premoženje, ampak javnost poslej ne bo imela več vpogleda v osebne podatke o lastništvu.

Duhovna misel Stane Kerin: Si upamo razmišljati in iskati resnico?

V človeški zgodovini pridejo obdobja, ki človeku ukradejo njemu lasten pogled na življenje in svet. Velikokrat smo to videli, marsikdo pa je tudi sam to doživel. Strah je nekaj, kar ohromi človeka, mu je jemlje voljo, veselje in življenjsko navdušenje. Najsilovitejši strah je tisti, ki nas ohromi znotraj. Posebej nevarno je, ko se pojavljajo miselni tokovi, ki govorijo o naprednosti, modernosti, boju za človeka. In takšni miselni tokovi ne prenašajo drugačnega pogleda na svet, na človeka, na njegove najbolj pomembne vrednote. Tisti, ki drugače razmišlja je zaostal, nazadnjaški in podobno. Pogumni ljudje, pokončni, zreli ljudje gledajo na življenje drugače. Pomembno je vprašanje: Ali imam pogum razmišljati in iskati resnico? Govorjenje o več resnicah je prineslo zmedo med nas. Resnica o življenju je samo ena. Ni več resnic! Kako nevarna in duha uničujoča je lahko tudi demokracija, ki skuša s preglasovanjem doseči svoj cilj. Na to je opozoril Aleksander Solženicin človek, ki je preživel več let v taboriščih zaradi nestrinjanja z obče veljavnim in sprejetim razmišljanjem v totalitarni državi. Univerza v Harvardu mu je leta 1978 podelila častni doktorat. V svojem govoru je pogumno povedal svoje mnenje o dogajanju v demokraciji: Upad poguma je morda najbolj izstopajoča značilnost, ki jo zunanji opazovalec ugotavlja danes na Zahodu, zlasti pa se kaže med vladajočimi in intelektualnimi elitami, kar ustvarja vtis izgube poguma v celotni družbi. Ali je treba poudariti, da je bil v starih časih upad poguma prvo znamenje konca? In k temu dodaja: Preveč upanja smo položili v politiko in družbene reforme ter se navsezadnje zavedeli, da nam je bilo odvzeto najdragocenejše: duhovno življenje«. Podobno razmišlja Vaclav Havel. V svoji knjigi ŽIVETI V RESNICI poudarja, da so vedno ljudje, ki pogumno razmišljajo drugače kot je predpisano ali vsiljeno s strani javnega mnenja. Vprašanje je ali upamo ŽIVETI V RESNICI ali je boljše in enostavneje ŽIVETI V LAŽI. Mislim, da je prav, da si človek postavi vprašanje: Imam pogum iskati resnico? Marsikaj bi radi spremenili, z marsičem se ne strinjamo. Ni pomembno tisto, kar je povedano pod žarometi medijev. Pomembno je kaj se dogaja v človeku, kaj človeka dela boljšega. Je to javno mnenje? So to novi zakoni? Morda pa je to resnica o življenju, ki jo človek iskreno išče in se ji spoštljivo približuje? Demokratično »glasovanje« v iskanju resnice ne pomeni nič. Pot k resnici je drugačna: je strma, naporna in malo ljudi upa hoditi po njej! In vendar: Svet spreminjajo ljudje, ki gredo pogumno na pot iskanja resnice. Si upam stopiti na to pot?

Jutranja kronika Slovenski obveščevalci v središču Ljubljane razkrili ruska vohuna

Slovenski obveščevalci so razkrili ruska vohuna. Z državljanstvom ene od južnoameriških držav sta delovala pod lažno identiteto. Kot še poroča današnje Delo, so ju prijeli v njuni najeti pisarni v poslovni stavbi za ljubljanskim Bežigradom. Drugi poudarki oddaje: - V Ljubljani danes vrata odpirata dve ambulanti za neopredeljene paciente. - Osnovno šolo Pod goro v Slovenskih Konjicah bodo temeljito obnovili. - Danski rokometaši ugnali Francoze in osvojili tretji zaporedni naslov svetovnih prvakov.

Nočni obisk Uroš Ocepek

Gost nočnega obiska je bil dr. Uki, kot mu pravijo njegovi dijaki. Uroš Ocepek je profesor matematike in računalništva, ki je nedavno prejel najvišje priznanje republike na področju srednjega šolstva. Ukvarja se z raziskovanjem na področju umetne inteligence, programira in se ljubiteljsko ukvarja z rodoslovjem. Je angažiran učitelj, ki na inovativen način pretresa vrednote kolegov, predvsem pa zmanjšuje razdaljo med katedrom in dijaškimi klompi.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt