Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

PAVZA
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Sotočja Pomembno je govoriti o jeziku, še pomembneje pa je ukrepati

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?

Studio ob 17.00 Kje so nove generacije znanstvenikov?

Na področjih, ki segajo od umetne inteligence do biotehnologije, se lahko Slovenija pohvali z vrhunskimi strokovnjaki in odličnimi znanstvenimi dosežki. A to so tudi področja, ki se danes srečujejo z vse bolj perečim pomanjkanjem mladih znanstvenikov, ki naj bi čez nekaj let prevzeli štafetno palico.

Eppur si muove - In vendar se vrti Severna obzorja

Švedska je z začetkom leta že tretjič prevzela predsedovanje Svetu EU. V težkih časih za staro celino, ki se še vedno sooča z gospodarskimi posledicami pandemije Covida-19, predvsem pa s posledicami ruskega napada na Ukrajino, si je nordijska država zastavila predvsem štiri prednostne naloge: varnost in enotnost, kratkoročna in dolgoročna konkurenčnost gospodarstva, zeleni in energetski prehod ter demokratične vrednote in vladavina prava. Med obiskom skupine bruseljskih dopisnikov na Švedskem, se je naš dopisnik Igor Jurič pogovarjal z več sogovorniki o izzivih, ki so pred predsedujočo državo. Tako o zavlačevanju Turčije pri ratifikaciji pristopnega protokola Švedske in Finske k zvezi NATO, kot tudi o prizadevanjih Švedske, da pripomore k večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva in strateški avtonomiji. Veliko vlogo bosta pri tem igrala največji rudnik železove rude v Uniji, saj so v Kiruni odkrili ogromne zaloge strateško pomembnih redkih zemelj in mineralov ter 45 kilometrov oddaljeni vesoljski center Esrange, kjer so v začetku januarja odprli prvo izstrelišče za orbitalne rakete na evropski celini.

Aktualna tema »Ko pade ena kriminalna združba, na njihovo mesto stopijo drugi«

V zadnjih dneh več govorimo o kriminalnih združbah v naši regiji. In zaradi končne obsodbe primera Balkanski bojevnik kakor tudi zaradi domnevnega mafijskega strelskega obračuna v Ljubljani, kjer naj bi neuradno potekal strelski obračun kavaškega plana. Novinarka in penologinjo Damijana Žist že dlje časa spremlja delovanja kriminalnih združb v Sloveniji, kakor tudi sodne postopke zoper njih na sodiščih.

Med štirimi stenami Mila Vučko - slepa sedmošolka in nadarjena mlada glasbenica

»Vse se da, če se hoče. Potem najdeš pot,« pravi Saša Petričič Vučko, mama slepe sedmošolke in nadarjene mlade glasbenice Mile. Mila je predlani na državnem tekmovanju TEMSIG postala državna prvakinja iz nauka o glasbi – solfeggia. Na istem tekmovanju je lani marca postala tudi državna prvakinja iz igranja na kljunasto flavto v svoji kategoriji. Leta 2021 pa je osvojila prvo nagrado na tekmovanju Glasbena čipka iz Idrije. O njej so v društvu Svetloba posneli tudi kratki dokumentarni film, bila pa je tudi predstavljena na razstavi Ustvarjalci sprememb, ki jo je priredila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. O soočanju družine z Milino slepoto, o tem, kako je potekala vzgoja slepe deklice, o podpori družine na njeni poti ter o glasbenem ustvarjanju – o vsem tem bosta v oddaji Med štirimi stenami pripovedovali gostji oddaje Saša Petričič Vučko in Mila Vučko. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Aktualna tema V Sloveniji zaradi alkohola vsako leto umre 900 ljudi

V Sloveniji zaradi alkohola vsako leto v povprečju umre 900 ljudi, samo zdravstvene posledice uživanja alkohola pa vsako leto obremenijo državni proračun za okrog 105 milijonov evrov. Raziskava iz leta 2020 je pokazala, da je problem razširjen tudi med mladimi – kar 40 % trinajstletnikov je že vsaj enkrat uživalo alkohol. Stroka pravi, da ima uživanje alkohola tudi gospodarske posledice, zato predlaga podaljšanje akcije suhi januar v prihodnji mesec.

Svetovalni servis Vrtnarjenje po permakulturnih načelih

Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Primerna je za proizvodnjo hrane, izrabo prostora in gradnjo bivališč, v njej se prepletajo ekologija, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo. V torkovem Svetovalnem servisu bomo predvsem o permakulturnem načinu vrtnarjenja govorili z Aljažem Planklom, permakulturnim načrtovalcem in regenerativnim kmetovalcem.

Drugi pogled Milena Povše, Argentina

Milena Povše je bila gostja rubrike Drugi pogled. Argentinska Slovenka se je pred 20 leti zaradi študija preselila iz San Luisa. A takrat še ni vedela, da bo ostala. Ukvarja se s sodnim tolmačenjem in podjetništvom – na Trubarjevi ulici ima majhno trgovinico z argentinskimi izdelki. Darja Pograjc je pogovor s sogovornico posnela konec prejšnjega tedna, tik po tem, ko se je ta vrnila z oddiha v Maroku.

Torkov kviz Bron, zlitina bakra in kositra

Zlato in srebro smo v januarskih kvizih že obdelali. Danes pa mini seriji kovin dodajamo še bron oz. zlitino bakra in kositra. Prof. dr. Jožef Medved z Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete je bil sogovornik Torkovega kviza. Pripravila: Darja Pograjc.

Prvaki tedna Matija Solce: "Umetnost mora biti kritična, ne pa tista, ki gledalca boža."

Prvi slovenski doktor lutkarstva, glasbenik, režiser, igralec in pedagog Matija Solce se je oglasil v Prvakih tedna, dan pred začetkom subkulturnega festivala Kavč. Pravi, da se lutkarstva učimo kot igranja glasbenega instrumenta in da rad ustvarja like v lutkovnem gledališču iz nič. Koliko improvizacije zahteva lutkarstvo in koliko improvizacije prenese lutkarstvo? Ali marionetna tehnika, kot ena izmed lutkarskih podzvrsti, tudi zaradi znane metafore, da je nekdo zgolj marioneta, ostaja ujetnica negativnega vrednotenja? Mitja Solce ni človek komune, tam se vsak slej ko prej začne in mora držati določenih pravil in postane konservativen … Kje je pravzaprav doma: v Pragi, v Loški dolini, na Švedskem, na Tasmaniji, v Hrvatinih?

Klicna koda Plačanci s kriminalno preteklostjo postajajo nedotakljivi

Predsedniške volitve v Rusiji bodo sicer šele prihodnje leto meseca marca, a že zdaj so živa ugibanja, ali bo na njih ponovno kandidiral Putin. Milijarder Jevgenij Prigožin, ustanovitelj in lastnik zasebne vojske Wagner je predlagal dumi dopolnilo zakona o diskreditiranju vojske, ki bi veljalo tudi najemniške vojske Ob tem je Duma sprejela dopolnjen zakon po katerem bo bodo poslanci in senatorji morali še vedno prijaviti premoženje, ampak javnost poslej ne bo imela več vpogleda v osebne podatke o lastništvu.

7. stran David Graeber, David Wengrow: Pričetek vsega

Zdaj pa obrnemo na 7. stran in prisluhnemo dobri bralski izkušnji, ki jo ob koncu lahko vzamemo tudi kot namig za naslednji obisk knjižnice ali knjigarne. Pričetek vsega je prelomna knjiga, ki s pomočjo antropologije in preučevanja arheoloških ostankov zgodnjih človeških naselbin z vsega sveta postavlja pod vprašaj splošno sprejeto tezo o nastanku in razvoju civilizacij. A če tudi nekoliko obrusimo podnaslov knjige » nova zgodovina človeštva«, še vedno ostane zanimivo, intrigantno, mestoma šokantno branje, ki nagovarja širok krog bralcev. Bojan Leskovec se je poljudnoznanstveni uspešnici lanskega leta pogovarjal s profesorjem književnosti, doktorjem Klemnom Lahom.

naPOTki Smučišče Ski Bor Črni vrh

18 km od Ajdovščine, 17 km od Idrije in 22 km od Logatca se nahaja smučišče SKI BOR Črni vrh. Darja Pograjc se je v četrtek dopoldne odpravila v snežnobelo odeto idilo v omenjene konce – proti Črnemu vrhu nad Idrijo. V času njenega obiska je smučišče pravzaprav šele ravno dobro zaživelo. Pretekli vikend je bil namreč prvi, ki je dejansko ponudil vremenske pogoje, ki so omogočili odprtje smučišča.

KiKs Ogrevanje s poskoki narazen in skupaj ali z "jumping jacks"?

Več gibanja, bolj zdrava prehrana, konec kajenja, manj zapravljanja pa še kaj se je verjetno znašlo na seznamu. Okoli 45 % ljudi si po statistiki zastavi novoletne obljube, uresniči jih le 8%. Dobra tretjina ljudi se neha držati zaobljub že v prvih dveh tednih, po enem mesecu se zaobljub drži še 64 % posameznikov. In ker je prvi mesec novega leta skoraj pri koncu, bomo v današnjem Kiksu šli v fitnes. Da malo nadoknadimo kakšno izpuščeno vadbo in hkrati razložimo množico tujih besed, ki jih uporabljajo zvesti dvigovalci uteži in tisti, ki se potijo na tekalnih stezah. Pomaga nam Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta.

Jutro Narava v steklenici

Miha Leitinger izdeluje rastlinske terarije oziroma tropikarije. Kaj točno to je, iz česa so terariji, kako skrbeti za njih, je povedal v pogovoru z Andrejo Gradišar.

Dobro jutro, otroci Po radostih na snegu se je treba ogreti

V preteklih dneh nas je končno obiskala prava zima in najmlajši so navdušeni. Lahko se sankajo, kepajo in izdelujejo snežake. Seveda pa z zimo pridejo tudi težave: poledica, odmetavanje snega in mraz. Kako so otroci veseli snega in kako premagajo mraz?

Lokalni junak Sanja Fidler

Sanja Fidler je protestnica, aktivna državljanka, borka za dobro. Je članica skupine Protestival, ki na protestih skrbi za scenografijo v obliki lutk, transparentov, plakatov, pogosto s kritično in hudomušno noto. Je redna udeleženka protestov proti škodljivim odločitvam oblasti, opozarja tudi na krivice, ki se godijo marginaliziranim skupinam doma in po svetu, trenutno s somišjeniki prevprašuje in opozarja na prekomerno sečnjo dreves na ljubljanskem Rožniku. Izziv, kako ljudi spodbuditi k razmišljanju, prevpraševanju družbenih pojavov in aktivaciji pa je, kot pravi, večplasten.

Novice Radia Slovenija Novice ob 10h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Novice Radia Slovenija Novice ob 9h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Jutranja kronika Bencin kjub podražitvi med najcenejšimi v Uniji

Opolnoči so se podražila pogonska goriva zunaj avtocestnega križa, a je bencin na slovenskih črpalkah kljub podražitvi zaradi regulacije cen še vedno med najcenejšimi v Uniji. Vlada medtem razmišlja o podaljšanju regulacije cen elektrike in plina za gospodinjstva ter zamejitve cen elektrike za poslovne odjemalce. V oddaji tudi: - Vlada usklajuje še zadnje rešitve iz predloga zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov; gre samo za naprave s sončnimi celicami - Strateški svet za prehrano prednostno o študentski prehrani, v prihodnje pa tudi o prehrani otrok v vrtcih in šolah - Papež Frančišek na obisk v Demokratično republiko Kongo in Južni Sudan, kjer si bo prizadeval za pomiritev oboroženih konfliktov z uporniškimi skupinami

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Ob aretaciji domnevnih ruskih vohunov pohvale slovenskim obveščevalcem

Potem, ko naj bi z ustvarjanjem podobe para, ki se ukvarja s podjetništvom, svojo krinko gradila kar 7 let, je Slovenska obveščevalno-varnostna služba odkrila dva tuja državljana, ki sta obtožena vohunjenja za Rusijo. Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob tem pohvalila delo naših obveščevalcev. Ostali poudarki oddaje: - Srečanje diplomatov na Brdu s poudarkom na slovenski kandidature za članstvo v varnostnem svetu Združenih narodov - V Kopru obeležili 30. obletnico mornariške enote Slovenske vojske - Opolnoči zvišanje cen pogonskih goriv

Radijski dnevnik Prijetje domnevnih ruskih vohunov v Ljubljani po besedah zunanje ministrice Fajon resno in mednarodno odmevno

Potem ko je slovenska varnostno-obveščevalna agencija v Ljubljani prijela dva domnevna ruska vohuna, je zunanja ministrica Tanja Fajon dejala, da gre za resno in mednarodno odmevno zadevo. Pohvalila je delovanje naših varnostnih služb in dodala, da v povezavi s tem na ministrstvu ne vodijo nobenih aktivnosti. Ker je zadeva tajna, na Sovi, policiji in tožilstvu podrobnosti ne razkrivajo. Drugi poudarki oddaje: - Regulirane cene goriv bodo kljub vladnemu znižanju trošarin od polnoči višje - Diplomacija na Brdu v ospredje postavila evropsko pot Zahodnega Balkana - Finska ob turških grožnjah Švedski še vedno upa na skupen vstop v zvezo Nato

Studio ob 17.00 Kje so nove generacije znanstvenikov?

Na področjih, ki segajo od umetne inteligence do biotehnologije, se lahko Slovenija pohvali z vrhunskimi strokovnjaki in odličnimi znanstvenimi dosežki. A to so tudi področja, ki se danes srečujejo z vse bolj perečim pomanjkanjem mladih znanstvenikov, ki naj bi čez nekaj let prevzeli štafetno palico.

Dogodki in odmevi Ruska vohuna v Ljubljani sta se izdajala za poslovneža iz Južne Amerike

Odmeva razkritje, da so v Ljubljani prijeli domnevna ruska vohuna. Uslužbenci SOVE so dvojico priprli v začetku decembra lani, pisarno naj bi imela za Bežigradom in se izdajala za poslovneža iz Južne Amerike. Državni sekretar v premierjevem kabinetu Andrej Benedejčič ocenjuje, da če se to izkaže tudi v postopkih pred sodiščem, je to dejansko največji uspeh SOVE skorajda od njenega nastanka. Z dopisnico preverjamo, ali so se na zadevo odzvale ruske oblasti. Druge teme: - Moskva je Londonu pred letom dni zaradi svaril pred začetkom vojne v Ukrajini zagrozila z raketnim napadom, zatrjuje nekdanji britanski premier Boris Johnson. Navedbe Johnsona je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov označil za laž. Ob tem Rusija poudarja, da ob novih dobavah zahodnih tankov Ukrajini mirovni pogovori nimajo smisla. - V prihodnjem študijskem letu še ne bodo povečali števila vpisnih mest za študij medicine, poudarja minister za visoko šolstvo Igor Papič. Dodaja, da to v Ljubljani ni mogoče, dokler se ne razreši prostorska stiska in se zagotovi ustrezno število mentorskih mest v samem kliničnem centru. - Sonce in sneg. Počitniške radosti na smučiščih prinašajo tudi pasti. Za otroke do 14 let je čelada obvezna, za starejše priporočljiva, med drugim poudarja policist smučar Tadej Čufar. Seveda moram pazit na hitrost na smučišču in na zgoščenost.

Po Sloveniji Vodenje murskosoboške bolnišnice aprila v roke izkušenega menedžerja, ki se bo moral spopasti tudi z izgubo

Drugi poudarki: - Otroci z vzhoda države se veselijo počitnic. Pogledali smo, kaj se dogaja na Celjskem - V Izoli bi radi stopili na prste preprodajalcem sadja in zelenjave, zato na Belvederju urejajo tržnico "drive in" - Domačini v dolini ob zgornji Kolpi, ki so jo jeseni prizadele poplave, pa od države pričakujejo dolgoročne ukrepe - Marpromovi nadzorniki parkirišč so začeli izdajati nova obvestila v oranžnih ovojnicah. Kaj to pomeni?

Danes do 13:00 Odmeva razkritje domnevnih ruskih vohunov v Ljubljani

Slovenska obveščevalno-varnostna služba je v Ljubljani odkrila dva tuja državljana, ki sta vohunila za Rusijo. Skupaj z Nacionalnim preiskovalnim uradom ju je priprla. Osumljencema za kaznivi dejanji vohunstva in overitve lažne vsebine skupno grozi do osem let zapora. Je pa zanimivo, da je primer prišel v javnost, saj ne gre za prvo razkritje tujih obveščevalcev pri nas. Takšna razkritja pa se razrešujejo znotraj diplomatskih kanalov. Druge teme: - Švedska pred turškimi volitvami ne pričakuje zelene luči za NATO. - Mošejo v pakistanskem Peševarju pretresel krvav napad. - 8. marec s tožbo nad nekdanjega ministra Hojsa zaradi izjav med požari na Krasu.

Aktualna tema »Ko pade ena kriminalna združba, na njihovo mesto stopijo drugi«

V zadnjih dneh več govorimo o kriminalnih združbah v naši regiji. In zaradi končne obsodbe primera Balkanski bojevnik kakor tudi zaradi domnevnega mafijskega strelskega obračuna v Ljubljani, kjer naj bi neuradno potekal strelski obračun kavaškega plana. Novinarka in penologinjo Damijana Žist že dlje časa spremlja delovanja kriminalnih združb v Sloveniji, kakor tudi sodne postopke zoper njih na sodiščih.

Na pravi strani Je slovenski vrh politike feminističen?

Da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za enakopravnost je jasno, da smo še zelo daleč od enakosti v družbi pa kažejo ne le raziskave temveč tudi javno izrečene žaljivke in vulgarno komentiranje videza naših političark, ki smo jim ponovno priče v zadnjih dnevih. Komentiranje, ki prihaja tudi s strani vidnih predstavnikov družbe služi diskreditaciji žensk ter je odraz mizoginije. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je v tokratni epizodi, skupaj z gostjama, med drugim spregovorila tudi o nerazumevanju enakosti na politični ravni. O pomenu feminizmu pa je vprašala predsednico države Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Vprašanje o tem ali je feminist, pa je zastavila celo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu.

ApolloLajka Tudi če ti ne uspe izdelati lastne rakete, jim lahko meriš utrip – Vid Selič, Dewesoft

Pred nekaj leti je slovenski Inštitut Spacelink imel ambicijo, da bi izdelali čisto pravi izstrelitveni sistem - raketo, po domače -, s katerim bi lahko do nizke orbite spravili kak nanosatelit. In ta sistem naj bi bil celo ponovno uporaben. »Tehnično gledano je bil to prvi slovenski projekt z resno ambicijo, da doseže vesolje. Na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, si lahko predstavljate, da te večina ljudi mal postrani pogleda pa si misli, aha, ti si en crazy scientist, ki hoče narediti eno stvar, ki je že v naprej obsojena na propad. Ampak ni čist tko.« Vid Selič je danes vodja aplikacijske skupine pri slovenskem podjetju Dewesoft, ki je vodilno v svetu na področju merjenja vsega, kar hočete izmeriti, naj gre za vašo novo raketo, električni motor ali pač karkoli drugega. Kako je od blizu videti sodelovanje z vesoljskimi agencijami in z velikimi podjetji po svetu? Kaj vse je potrebno stestirati in izmeriti, da se nek satelit na koncu nevarne raketne vožnje nepoškodovan znajde na želeni točki v vesolju? In zakaj vsi (pod vsi mislimo: Naso, Eso in vse druge vesoljske agencije, pa Space X, Teslo, Ferrari, Audi …), merijo z Dewsoftom?

Umetnost možnega Pa ne spet vroča jesen? – Urška Mlinarič in Gregor Drnovšek

Aleš, ki ima natančno evidenco, je ugotovil, da je mimo nas zbežala okrogla obletnica – 50 epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega. Več kot 50 epizod smo pripravili in vsako od njih so zaznamovali gosti, naši kolegi novinarji, analitiki, komentatorji, uredniki, ki spremljajo politično dogajanje iz prve vrste. Tudi tokrat Urška Mlinarič, komentatorka časopisa Večer, in Gregor Drnovšek, televizijski komentator političnega dogajanja, precizno analizirata politična in družbena razmerja sil. Goloba vlada, končno v polni postavi, napoveduje obsežne reforme, ki naj bi jih pripravila v enem letu. Preveč ambiciozno? Urška pove, kakšna so bila pogajanja o plačanem sistemu pred skoraj dvajsetimi leti in da je obstajala pomembna razlika v primerjavi z današnjim trenutkom. Izhodišča so postavili šest let pred začetkom pogajanj. Ko so se ta začela, so potekala podnevi, ponoči, čez vikende. Spremljal jih je tudi Gregor, ki si v referendumski zgodbi zastavlja predvsem vprašanje: kdo bo vse to plačal, potem ko je vlada začasno že zadovoljila določene parcialne interese. In kje je pravzaprav finančni minister? Urška opozarja na specifičen način vodenja predsednika vlade Goloba, Gregor pa analizira tudi dogajanje na desnici. Oba se strinjata, da bo družbeni in politični mir odvisen od uspešnosti dogovorov o reformah. In, ja, čeprav letos ne bo volitev, se lahko jeseni znova zaostrijo odnosi s sindikati. Nas torej znova čaka vroča politična jesen?

Umetnost možnega Politični cirkus na visokih obratih - Miran Lesjak, Dnevnik

Podkast o politiki Umetnost možnega se vrača. V prvi letošnji epizodi analiziramo serijo vladnih komunikacijskih zdrsov, »afer« in bizarnosti, ki so zaznamovali zadnje tedne starega in prvi teden novega leta. Začelo se je z zapletom in odstopom notranje ministrice, nadaljevalo s poletom z vladnim letalom predsednice parlamenta na dunajski novoletni koncert, zaostritvijo razmer v zdravstvu in sporom med ministrom Loredanom in županom Jankovićem, po katerem se je minister županu kar dvakrat javno opravičil, vrhunec pa doseglo s stavko pacientov, na kateri je sodelovala tudi – vlada. Mimogrede je vlada obljubila povišanje štirih plačnih razredov vzgojiteljicam in 600 evrov dodatka sodnikom. Kaj je skupni imenovalec? Miran Lesjak, odgovorni urednik, komentator in analitik političnega dogajanja pravi: prvič se je zgodilo, da večino vodilnih mest v politiki zasedajo ljudje brez politične zgodovine in s tem tudi brez političnih izkušenj. A politika je kljub vsemu poklic, veščina, izkušnje štejejo. Kako dolga je lahko učna doba in kakšni so scenariji? Tudi o tem v prvi letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.

Srce bije za posel Matjaž Filipič, KF Finance

Finančna industrija se je pri nas v 15 letih dodobra spremenila. Od leta 2016 imamo zakonodajo, ki ureja poslovanje in regulacijo alternativnih investicijskih skladov. Priložnost so z ustanovitvijo Alfi skladov zagrabili v podjetju za svetovanje in cenitve KF Finance, ki ga od 2009 vodita Matjaž Filipič in Bojan Kunovar. Skladi danes upravljajo naložbe, kot so deleži v Tušu, Merkurju, drugih nekdaj družinskih podjetjih, številne poslovne nepremičnine, trgovska dejavnost, veterinarske klinike, medicinski centri, energetika itn. Matjaž Filipič v podkastu Srce bije za posel med drugim deli izkušnje poslovanja v slovenskem in hrvaškem okolju in poda svoj pogled na leto 2023.

Na pravi strani Leto 2022 je bilo prelomno leto - v dobrem in slabem

V zadnji epizodi leta 2022 se je avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani Tita Mayer ozrla nazaj in pogledale kaj je leto v izteku ženskam prineslo in kaj vse jim je odvzelo.

ApolloLajka Ko dobiš novo Webbovo sliko na računalnik, je vsakič kot božič - astrofizičarka Maruša Bradač, FMF

Astrofizičarka Maruša Bradač ima direktni dostop do Vesoljskega teleskopa Jamesa Webba in 200 ur Webbovega časa za raziskovanje. Luksuz, ki pride s tem, če sodeluješ pri načrtovanju ene od štirih kamer, ki jih ima Webb na svojem krovu. Pred letom dni smo vsi trepetali, kakšna bo usoda vesoljskega teleskopa, ki naj bi se podal tja, kamor Hubble ni mogel; danes je jasno, da JWST podira vse rekorde in pričakovanja. Namesto načrtovanih 5,5 let, bo Webb glede na zalogo goriva lahko deloval kar 20 let. Da bo lahko prispeval številna revolucionarna spoznanja o našem vesolju, tako sploh ni dvoma. Kajti Webb opazuje vse: od planetov, tistih v našem osončju ter eksoplanetov, do nastanka zvezd v naši galaksiji pa tudi celoten razvoj galaksij od najzgodnejših do teh, ki jih poznamo danes.

Evolucija užitka Bila sem presenečena, ko je predlagal vazektomijo

Moška sterilizacija ne vpliva na količino izliva, erektilno funkcijo, doživljanje orgazma, spolno željo in hormone.

Umetnost možnega Politična kriza za finale super volilnega leta: Robert Škrjanc, Aljoša Peršak, Matija Mastnak

Super volilno leto se je izteklo in začelo naj bi se obdobje političnega zatišja. Da bi pod lokalne volitve povlekla črto, sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila kolega poznavalca razmer iz dveh najbolj zanimivih lokalnih okolij v drugem krogu lokalnih volitev. Aljoša Peršak, novinar in urednik mariborskega časopisa Večer, pove, zakaj se je v drugem krogu znašel Franc Kangler in ne Vojko Flis, kot smo pričakovali tisti, ki živimo na drugi strani Trojan. Radijski kolega Matija Mastnak razloži fenomen 33-letnega Matija Kovača, ki je z županskega prestola nepričakovano vrgel večnega župana Celja Bojana Šrota. Smo omenili zatišje? Seveda smo se zmotili – dobra dva tedna po uspešno prestani interpelaciji odhaja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, premier Robert Golob pa je očitno naredil svojo prvo veliko politično napako. Kakšno ceno bo zanjo plačal? Vse o prvi menjavi v Golobi ministrski ekipi in o težavah »čiščenja« policijskih vrst pove radijski kolega in izvrsten poznavalec sistema nacionalne varnosti Robert Škrajnc. Na poslušanje!

Umetnost možnega Slovenski Napoleon in bilanca volilnega super leta – Janez Markeš

Že pogrešate nedeljski ritual odhoda na volišče po jutranji kavi? Super volilno leto se izteka, pred nami je le še drugi krog lokalnih volitev. Zato smo v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnili črto: kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšna je po parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitvah, pa po referendumskem politična podoba Slovenije? Janez Markeš, novinar, kolumnist, analitik časopisa Delo, ocenjuje: »Najpomembnejša novost političnega leta je novo rojstvo aktivne civilne družbe. Referendume so dobile nevladne organizacije, ne vladajoča politika,« je prepričan Markeš. Pogovor je vrtiljak misli in tez o pomenu javnega, o dogajanju na desnici, o Janezu Janši in Robertu Golobu, o priložnostih in pasteh, pa tudi o novinarstvu in medijih. Privežite varnostne pasove in – na poslušanje!

Na pravi strani Ženske zasedle visoke politične pozicije - je nastopil čas za enakost?

Slovenija se z izvolitvijo predsednice uvršča med države, ki so imele na vseh ključnih političnih pozicijah ženske. Po prvi predsednici vlade Alenki Bratušek, po prvi predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, smo z izvolitvijo Nataše Pirc Musar, dobili tudi prvo predsednico države, kar je izjemno pomembna pridobitev na simbolni ravni in v kontekstu enakosti spolov. O tem bo tekla beseda v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila kolumnistko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.

Etnofonija Souad Massi: Sequana

Souad Massi: Sequana. Kantavtorica alžirskih korenin je ponovno več kot prijetno presenetila z albumom sodobnega kantavtorskega folka, ki se poraja v večkulturnih sredinah.

Pop panorama Nedelja, 29. 1. 2023

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 29. 1. 2023

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 29. 1. 2023

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Koncert mednarodnega komornega zbora Utopija in realnost (29. decembra 2022, v cerkvi sv. Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani).

Ob premeni koledarskega leta, je deseto obletnico s koncertom obeležil Mednarodni komorni zbor Utopija in Realnost, ki ga vodita naša priznana dirigentka Urša Lah in prav tako znani norveški dirigent Ragnar Rasmussen. Urša Lah je dolgo pri nas vodila zbore in jih dvignila na visoke ravni ter jih na tekmovanjih vodila do zmag. Največje vplive je pustila v Mladinskem mešanem zboru Veter, nato v Komornem zboru naše RTV in v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Ragnar Rasmussen je zborovsko kariero gradil na Norveškem. Trenutno sta oba dejavna na Akademiji za glasbo v Trontheimu. Že pred pojavom koronavirusa in teamsov ter zooma je zbor vadil prek video komunikacij in na zelo intenzivnih vajah pred koncerti. Tako je bilo tudi tokrat in bilo je zanimivo opazovati izjemno intenzivno predkoncertno delo v našem studiu. Program zbora je zahteven, a radiu prijazen, zbor pa tako rekoč dih jemajoč. V teh časih je pomenljivo dejstvo, da se v taki zasedbi posameznik popolnoma uskladi s celoto. Zelo lep koncert je bil, veseli smo, da ga imamo v arhivu, in tudi akustika v cekrvi svetega Antona Padovanskega, v kateri je potekal koncert, ima odlično akustiko za tak dogodek. Dirigenta pa sta to tudi odlično izkoristila z izjemno postavitvijo. Zbor Utopija in Realnost je mednarodni, pevci prihajajo z vsega sveta, veliko pa je tudi Slovencev. Vabimo torej k poslušanju koncerta "Iz Utopije v Realnost".

Huda muska Huda Muska - Žigan Krajnčan

Žigan Krajnčan je vsestranski umetnik - poje, pleše, zanima ga igra, ustvarja glasbo in koreografije. Delček njegovega ustvarjanja bomo spoznali v Hudi muski, ki jo je pripravila Tina Žun.

Pesem v žepu Ne bojte se globine. 3. del radijskega priročnika za kantavtorje

V Pesmi v žepu je z nami kantavtor Jani Kovačič, ki ga javnost pozna predvsem po hitih, kot so Delam, Revolucija in Jaz grem gor na Škofljico. Za stereotipom junaka uporniške mladine se skriva izjemno razgledan literat in glasbenik, ki je v skoraj pol stoletja ustvarjalne poti posegel po raznovrstnih glasbenih žanrih, raziskoval in prirejal je pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij od srednjega veka do danes, obenem pa nenehno razvijal svoj lasten umetniški izraz. V tretjem delu cikla odkrivamo skrite plati njegovih pesmi, z nami pa se poleg Janija pogovarjajo še Milena Mileva Blažić, Vita Mavrič in Drago Mislej - Mef.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Cik - Cak kvintet živo iz studia 26

Lanski zmagovalci festivala Slovenska polka in valček so poleg S.O.S. kvinteta, ki je zmagal v kategoriji najboljših valčkov in smo ga gostili v eni od lanskih oddaj, tudi člani zasedbe Cik-Cak kvintet. Poslušate jih živo iz studia 26. Pet fantov in tri dekleta so zmagali s polko Jožeta Burnika in Damjana Pasariča z naslovom Jeziček. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Glasbena pot Alicie Keys

Alicia Keys je izjemno nadarjena glasbenica, klasično izšolana pianistka, ki je že pri 15 letih podpisala prvo pogodbo z založbo. Mednarodno prepoznavnost ji je leta 2001 prinesel debitantski album Songs in A Minor. Vsega skupaj je izdala devet albumov in jih prodala v nakladi več kot 90 milijonov. V zbirki nagrad ima med drugim tudi 15 nagrad gremi. Poleg tega, da je ena izmed najuspešnejših ameriških glasbenic, je velika zagovornica ženskih pravic in ustanoviteljica neprofitne organizacije Keep a child alive, ki skrbi za bolne otroke v Afriki in Indiji. V Godbah z zgodbo nekaj njenih uspešnic ...

41 stopinj vročine Potovanje v krogu

V oddaji poslušamo skladbe Boylston Street (Janez Gregorc), Potovanje v krogu (Jože Privšek), Patelin (Miljenko Prohaska), Zvezde padajo v noč (Vilko in Slavko Avsenik/Lojze Krajnčan).

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Igraj kolo, jabuko

Danes se bomo ustavili v pokrajini, ki jo je Ivan Šašelj davnega leta 1887 tako opisal: ''Ako se pripelješ pri jasnem, solnčnem dnevu od Novega mesta sem čez visoke Gorjance, razprostre se pred Tvojimi očmi široka in dolga planjava, izmed katere se vzdiguje tu pa tam kako manjše gorovje ali hrib.'' Z oddajo potujemo po Beli krajini, poslušali bomo pesmi iz arhiva, pa tudi novejše priredbe znanih ljudskih napevov. Vse od Zelenega Jureta do ''djačenja'' in tamburic – to je Bela krajina. V oddaji pojejo in igrajo: Katice, Tamburaški kvintet Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Tončke Maroltove, Jararaja, Ana Delač in Marija Marinč, Niko Vrlinič iz Marindola pri Bojancih, Trutamora slovenca, na ''dvojnice'' oziroma ''diple'' bo zaigral Franc Grdun iz kraje Zilje, Tolovaj Mataj, Amalija Malešič iz kraja Zemelj, Ivanka Štrbenc, Alojzija Pantar, Maroltovke pod vodstvom Jasne Žitnik Remic ter Zvezdana Novaković in Brencl banda.

Lahko noč, otroci! Človek in lev

Kdo je najmočnejši na svetu? Pripoveduje: Mina Jeraj. Bolgarska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Lahko noč, otroci! Slikar, car in deklica

Slikar nariše deklico takšno kot jo vidijo njegove oči. Pripoveduje: Nadja Strajnar. Napisal: Boris Sergunenkov. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.

RIO radijska igra za otroke Lilijana Praprotnik Zupančič: Kosmata žaba

Samoljubna in napihnjena žaba bi rada očarala gozdne živali, zato si od dobre vile izprosi kožuh. Režiser: Elza Rituper Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbena opremljevalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc Žaba – Daša Jež Vila – Draga Potočnjak Prva veverica – Ana Cimerman Druga veverica – Adrijana Mihelič Veverica teta – Simona Jenko Jež – Damjan Banjac Lisica – Neva Antauer Žabec – Taj Zavodnik Druga žaba – Katarina Emeršič Tretja žaba – Ana Česnik Drugi žabec – Matevž Koršič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2000

Lahko noč, otroci! Kralj, ki se je želel sprehajati po Luni

Še dobro, da ga je srečala pamet. Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisala: Evald Blishen. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Hudo! Ptice okoli nas

Zadnji teden v januarju že tradicionalno poteka DOPPS-ova akcija Ptice okoli nas, v kateri vas Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije vabi k opazovanju ptic okoli nas in beleženju vrst. Če jih ne prepoznate, nič hudega! Zato smo v tokratnem Hudo!ju gostili ornitologa Tomaža Miheliča in mlade ljubiteljske ornitologe Izidorja Kejžarja, Tiso Mihelič in Lovra Tuljaka. Gostila jh je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič

Kulturomat Luka Kesič - Minnite

Luka Kesič oziroma Minnite se je z rapom srečal v drugem letniku srednje šole. Svoje delo je nadgrajeval in sčasoma postal prepoznavno ime mlajše rapovske in trapovske glasbene scene v Sloveniji. Deluje v kolektivu LSDS, kjer si mladi glasbeniki pomagajo ustvarjati gasbo vseh žanrov, za seboj pa ima že vrsto samostojnih nastopov. V letošnjem letu bo izdal tudi svoj prvi album. Kaj sta to rap in trap ter kako je ustvarjal Minnite, pa izveste v Kulturomatu.

Hudo športni Namiznotenisač Miha Podobnik

Tokrat bomo v rubriki Hudo športni spoznali Miha Podobnika iz Namiznoteniškega kluba Logatec. Je eden najbolj perspektivnih mladih igralcev tega športa pri nas, zato ni čudno, da so njegovi cilji visoki.

Radijski ringaraja Začele so se zimske počitnice

Juhuhu, počitnice so tu! No, ne za čisto vse otroke. Najprej za tiste na vzhodni polovici Slovenije, preostali fantje in dekleta pa pridete na vrsto 6. februarja. Kako zabavno preživeti počitnice, kam vse se bodo namenili in koliko se bodo med počitnicami igrali, boste slišali v tokratni oddaji Radijski ringaraja z Laro, ki se je pogovarjala z učenci ljubljanske Osnovne šole Riharda Jakopiča.

Dobro jutro, otroci Po radostih na snegu se je treba ogreti

V preteklih dneh nas je končno obiskala prava zima in najmlajši so navdušeni. Lahko se sankajo, kepajo in izdelujejo snežake. Seveda pa z zimo pridejo tudi težave: poledica, odmetavanje snega in mraz. Kako so otroci veseli snega in kako premagajo mraz?

Lahko noč, otroci! Osamljeni medvedek

… Od žalosti in razočaranja ne more zaspati … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Lahko noč, otroci! Hrepenenje

Po slabi volji v šoli je Mihec doma srečen, ko z mamo delata rogljičke ... Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Intelekta Za pozitivni razvoj mladih smo odgovorni vsi

Mladi se bodo pozitivno razvijali, ko bodo njihove prednosti usklajene z viri v njihovem okolju. Tako bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih, ki se kažejo v njihovih kompetentnosti, značaju, samozavesti, skrbi in povezanosti z okoljem, bolj verjetni, tvegano ali težavno vedenje pa bosta manj pogosta. Takšno prepričanje zagovarja perspektiva pozitivnega razvoja mladih, ki prinaša ne le teoretski okvir njihovega preučevanja, temveč tudi raziskave mladih in okolja, v katerem živijo. Več o pozitivnem razvoju mladih in o raziskavi Pedagoškega inštituta, ki je bila izvedena v obdobju ukrepov proti širitvi covida 19, izvemo v Intelekti.

Novice Radia Slovenija Novice ob 10h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Novice Radia Slovenija Novice ob 9h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Drugi pogled Milena Povše, Argentina

Milena Povše je bila gostja rubrike Drugi pogled. Argentinska Slovenka se je pred 20 leti zaradi študija preselila iz San Luisa. A takrat še ni vedela, da bo ostala. Ukvarja se s sodnim tolmačenjem in podjetništvom – na Trubarjevi ulici ima majhno trgovinico z argentinskimi izdelki. Darja Pograjc je pogovor s sogovornico posnela konec prejšnjega tedna, tik po tem, ko se je ta vrnila z oddiha v Maroku.

Jutranja kronika Bencin kjub podražitvi med najcenejšimi v Uniji

Opolnoči so se podražila pogonska goriva zunaj avtocestnega križa, a je bencin na slovenskih črpalkah kljub podražitvi zaradi regulacije cen še vedno med najcenejšimi v Uniji. Vlada medtem razmišlja o podaljšanju regulacije cen elektrike in plina za gospodinjstva ter zamejitve cen elektrike za poslovne odjemalce. V oddaji tudi: - Vlada usklajuje še zadnje rešitve iz predloga zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov; gre samo za naprave s sončnimi celicami - Strateški svet za prehrano prednostno o študentski prehrani, v prihodnje pa tudi o prehrani otrok v vrtcih in šolah - Papež Frančišek na obisk v Demokratično republiko Kongo in Južni Sudan, kjer si bo prizadeval za pomiritev oboroženih konfliktov z uporniškimi skupinami

Duhovna misel Berta Golob: Navezanost

Sem tako navezana na tole staro jopo, kar zrasla se je z menoj. Zdelo se mi je smešno, da se dninarica Mana ne more posloviti od obledele neštetokrat zašite in prešite jopice. Soseda ji je napletla novo; toplo, iz jezerske ovce, kot se je reklo. Mana jo je pa lepo zloženo položila v starikasto omaro; v tako, kakršnih ni več. Saj še marsičesa ni, navezave pa ostajajo. Kljub novim in modernim časom. Kljub temu. Da hitro vse zavržemo, nadomestimo z boljšim. S tem v zvezi mi prihaja na misel tako imenovani faks. Kakšno čudo za prav kratek čas. Škatla, pa si skoznjo poslal ali pa dobil natipkano sporočilo. Ali pa iz mojih poučevalnih časov responder. Komaj še vem, kaj je to bilo. Nepogrešljiva aparatura, ki je v naslednjem šolskem letu že samevala na odlagališču. Istočasno pa jaz. Navezana na puščico iz pamtiveka. Oguljeno že do sramote. Vsi učenci so imeli lepše. Kaj so si mislili, ne vem. Doma so razlagali mojo zanikrnost. V resnici je šlo pa za lep spomin na botrco. Kje je končala pokvečena puščica, ne vem. Še vedno pa hranim majhen, prav majhen črn kovček, nekoč poln bombonov. Starih nepomembnih spričeval, ki počivajo v njem, ne nameravam nikamor preložiti. Kovček, manjši od škatle za čevlje, je poosebljen. Smeji se in en zob se mu zláto sveti. Ko vstopi, precej zasopljen od dolge poti, zapoje: tralala, trilali. Navezave so poslastica. A ne smejo postati opoj. Potem se jim reče odvisnost. Ali pa, da se spremenijo v prisvajanje. Do navezav je treba vzpostaviti distanco. Od daleč naj grejejo naš spomin. Ob dveh ponoči se res ne spodobi buditi iz spanja še tako najboljšega prijatelja. Nadležnost ni še nikogar osrečila. Punčke iz cunj in medvedki so nam preganjali prve strahove. Spominjam se dečka, ki je tja do sedmega leta vlekel dudo. Na slinček je bil tako navezan, da brez njega ni segel po žlici. Njegovi bratje živo nasprotje. Ali je mogoče z gotovostjo vedeti, kaj in zakaj vpečati v nas značilne navade? Navezave na stvari in ljudi so naš delež. Včasih bi jim lahko rekli ljubezen. Otožni Demon, duh izgnani, v pesnitvi zagotavlja Tamári: Za hip ti večnost dam v posest in kakor v zlobnosti, verjemi, v ljubezni velik bom in zvest.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Etnofonija Souad Massi: Sequana

Souad Massi: Sequana. Kantavtorica alžirskih korenin je ponovno več kot prijetno presenetila z albumom sodobnega kantavtorskega folka, ki se poraja v večkulturnih sredinah.

Radijska igra Ivan Cankar, Pavel Lužan: Neznana pesem

Radijska igra je nastala po izboru besedil iz prve Cankarjeve zbirke črtic Vinjete in je dobila naslov po eni izmed vinjet. Ob njej so v igro vključene še vinjete Človek, Iz literarnih krogov in Zjutraj. Igro pa posvečamo nedavno umrlemu Borutu Trekmanu, dramaturgu skoraj šeststo radijskih iger in nekaj let uredniku uredništva. Na radiu je poleg tega še režiral skoraj petdeset in prevedel skoraj sto radijskih iger. Veličastna zapuščina je ključno zaznamovala dolgo obdobje slovenske radiofonije, uveljavljal jo je v mednarodnem prostoru in približal svetovno klasično dramsko in sodobno radijsko literaturo slovenskim poslušalcem. Prirejevalec: Pavel Lužan Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Darijan Božič Pripovedovalec - Jurij Souček Damijan in prvi glas - Vladimir Jurc Kristina in tretji glas - Majda Grbac Ana in četrti glas - Jožica Avbelj Makarij in drugi glas - Niko Goršič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1976.

Zrcalo dneva Ob aretaciji domnevnih ruskih vohunov pohvale slovenskim obveščevalcem

Potem, ko naj bi z ustvarjanjem podobe para, ki se ukvarja s podjetništvom, svojo krinko gradila kar 7 let, je Slovenska obveščevalno-varnostna služba odkrila dva tuja državljana, ki sta obtožena vohunjenja za Rusijo. Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob tem pohvalila delo naših obveščevalcev. Ostali poudarki oddaje: - Srečanje diplomatov na Brdu s poudarkom na slovenski kandidature za članstvo v varnostnem svetu Združenih narodov - V Kopru obeležili 30. obletnico mornariške enote Slovenske vojske - Opolnoči zvišanje cen pogonskih goriv

Naše poti Več kot šest milijonov evrov 20 občinam, kjer živi romska skupnost

Razmere romske skupnosti v Sloveniji se od regije do regije razlikujejo. Ponekod Romi še vedno živijo brez elektrike, drugod tudi pod milom nebom. Udeležili smo se izobraževanja romskih svetnikov, na katerem so sami izpostavili največje izzive Romov v občini. V Mariboru so znova opozorili na porast diskriminacije in predstavili brezplačno svetovanje in pravno pomoč Romom za primere rasne in etnične diskriminacije. Udeležili smo se še fotografske razstave Rominj, s katero želijo preseči predsodke in stereotipe do romskih žensk. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt