Prvi

Nočni obisk Manca Dorrer

Med prelistavanjem Delove Sobotne priloge je našo pozornost vzbudil intervju Vesne Milek z igralko Manco Dorrer. Igralkine besede so aktualne tudi danes. »Mislim, da je pomembno, da si odprt, ranljiv za stvari, ki jih raziskuješ, sicer raziskovanje ni možno. Gre za raziskovanje resnice. In iz te rane po mojem lahko naredimo čudež, jo uporabimo sebi v prid, daje nam moč, da vidimo stvari drugače in pomagamo drugim.« Že sam citat izpred dobrega leta dni nam lahko veliko pove, kako razmišlja Manca Dorrer. Še več o sebi in svojem delu pa nam bo igralka in pedagoginja povedala v Nočnem obisku. Na klepet jo je povabil Iztok Konc.

Razkošje v glavi Jožica Bajc Pivec

Jožica Bajc Pivec od nekdaj ceni in spoštuje naravo. »Sem človek zemlje«, pravi. Življenjske okoliščine, predvsem pa zagledanost v tisto, kar nam ponuja narava, je botrovalo zeliščarstvu, s katerim se ukvarja. Je ena od nosilk zeliščarstva kot nesnovne kulturne dediščine.Pozna učinke rastlin, dela tinkture, piše članke, pripravlja brošure o zdravilnih rastlinah, pa tudi vodi delavnice in predava, saj je znanje treba širiti, pravi.

Sobotno branje Esther Perel: Nezvestoba do groba

Monogamija in zvestoba sta v vse bolj liberalni in permisivni seksualni kulturi še vedno temelja partnerstva, ki pa ju prav tako še naprej vztrajno pretresa nezvestoba. Ob razpravah o tem, kaj je prirojeno in kaj priučeno, kaj je stvar narave in kaj kulture, ugledna psihoterapevtka Esther Perel v svoji knjigi Nezvestoba do groba: O skokih čez plot malce drugače, ki je v prevodu Tine Stanek izšla pri založbi Mladinska knjiga, ugotavlja, da to v resnici sploh ni pomembno. Kaj pa je? O tem v tokratni oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Kulturni fokus Muzejsko gradivo je vedno enako, le pogledi nanj se spreminjajo

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

Studio ob 17.00 Pogovor s predsednikom vlade ob prvi obletnici imenovanja

Po letu dni od imenovanja nove vlade je čas za inventuro. Na Prvem programu Radia Slovenija smo gostili predsednika vlade Roberta Goloba. Zanimalo nas je, kako ocenjuje prehojeno pot in (ne)izpolnjene načrte, zakaj so strateške reforme, nujne za razvoj države, v minulih dneh in tednih zasenčila ideološko obarvana vprašanja, kako politika rešuje zahtevne razmere v zdravstvu. Bodo javni uslužbenci v kratkem prejeli višje plače in kaj bi to pomenilo v luči inflacije in proračuna? Je zaradi prepočasne pokojninske reforme ogroženo črpanje evropskih sredstev? Kakšna so stališča in načrti premiera glede drugega bloka nuklearke, novega letalskega prevoznika in drugih aktualnih tem? O vsem tem premier Robert Golob v pogovoru z Urško Jereb in Alešem Kocjanom.

Aktualna tema Andrej Gradišnik, 19. Slovenec, ki je stopil na vrh sveta

17. maja je na sam vrh sveta stopil že 19. Slovenec. Pri Kitajski piramidi je stal Andrej Gradišnik, sicer eden izmed najboljših koroških alpinistov zadnjih desetletij. To zanj ni bil prvi osemtisočak: pred desetimi leti je stal na vrhu Broad Peaka, lani se mu je zaradi slabega vremena in plazov izmuznil poizkus vzpona na Manaslu. Tokrat se je vse izšlo kot je treba in tako imajo zdaj Korošci najmlajšega in najstarejšega slovenskega alpinista, ki je stal na strehi sveta. Andrej Gradišnik se je v sredo vrnil domov, kjer so ga na letališču sprejeli družinski člani, prijatelji in soplezalci njegovega matičnega Alpinističnega kluba Ravne na Koroškem. Trenutno je v ljubljanskem kliničnem centru, kamor ga je poklical kolega Jure K. Čokl.

naPOTki V Cerknici pade na leto manj padavin kot pred desetletji

V tokratnih naPOTkih potujemo proti Cerkniškemu jezeru. Tam je to pomlad kar nekaj vode zaradi padavin, vseeno pa je teh manj kot pred desetletji, bomo izvedeli v naslednjih minutah. V vasi Otok, ki je lahko ob res močnem deževju nastal pravi otok v Cerkniškem jezeru, je digitalni register padavin, v samem središču Cerknice pa je merjenje količine padavin že več kot 80 let naloga družine Gógala. Tja se je na deževen majski dan odpravila Špela Šebenik.

KiKs Zimske gume sem zamenjal s "poletnimi"

Zakaj zimske gume menjamo z letnimi in ne poletnimi gumami? Zakaj smo zimske plašče nekoč menjali z letnimi, danes pa tudi že s poletnimi? Blizuzvočnice so pomensko prekrivne in čeprav je napačna raba oz. izbira redka, je ena od izbir ponavadi primernejša, ustreznejša in izraža boljše poznavanje jezika. Darja Pograjc je v KiKs-u pripravila nekaj primerov, ki že rahlo dišijo po poletju.

Lokalni junak Ivana Leskovec

Na mednarodni dan muzejev, 15-ega maja, so podelili Valvasorjeve nagrade. Najbolj žlahtno med njimi, nagrado za življenjsko delo, je prejela dolgoletna direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec. Še v četrtem letniku gimnazije je bila prepričana, da bo študirala matematiko, potem pa je spoznala etnologijo, ki je bila ljubezen na prvi pogled. Kot je povedala v pogovoru s kolegico Nino Brus, je najbolj ponosna na opravljeno delo, ki je privedlo do vpisa rudniške tehniške dediščine Idrije na Unescov seznam. Partizanska bolnica Franja pri obiskovalcih vzbudi posebna čustva. In ne glede na vse računalniške programe, aplikacije in digitalizacijo, ki so postali nujnost tudi pri muzealcih, bodo predmeti in pristen stik z obiskovalci ostali središče muzejev.

Svetovalni servis Kako do močnih in vitalnih čebeljih družin?

Kako lahko čebelar pripomore k dobremu in skladnemu razvoju čebeljih družin? Kako spodbuditi zaleganje matice in preprečiti rojenje? Kako trenutne vremenske razmere vplivajo na čebelje paše? Kateri so biotehnični ukrepi za zatiranje varoj? Kaj moramo vedeti o narejencih in ometencih? Gost petkovega svetovalnega servisa bo Aleš Bozovičar, vodja opazovalno napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije.

Jutranja vremenska fronta Po toči zvoniti je prepozno

Kaj imajo skupnega jajce, lešnik, oreh in teniška žoga? Pogosto jih uporabimo za opisovanje velikost toče. Ta je v večini primerov sicer velikosti od 1 do 2 centimetrov, v katerih oblakih nastane in kdaj smo izmerili največjo, pa nam bosta v jutranji vremenski fronti povedali Jana Banko z Agencije RS za okolje in Klara Eva Kukovičič.

Petek brez pravila Akademija za varuške

V Sloveniji poklic varuške sodi med neformalne oblike varstva otrok, ker slednje prvotno sodi v sklop vrtca in pozneje šole, kjer se z otroki ukvarjajo tisti, ki so dokončali ustrezno izobraževanje. A to še ne pomeni, da delo varuške v Sloveniji ne obstaja. Od letos obstaja tudi Akademija za varuške, ki jo je ustanovila Nika Kajnih, sogovornica v jutranji oddaji Petek brez pravila.

Radiosfera Devet zdravih otrok je rezultat prelomne študije v Sloveniji

Izsledke raziskave so na začetku maja objavili v najbolj cenjeni medicinski reviji na svetu: The New England Journal of Medicine.

Svetovalni servis Delo na strehi

Z rednim vzdrževanjem se podaljša življenjska doba vsake stvari in strehe niso nobena izjema. Čiščenje žlebov, pregledovanje morebitnih posledic vremenskih vplivov ter druge aktivnosti na strehi od posameznika zahtevajo veliko previdnost. V večini primerov se je dobro obrniti na strokovnjake. Kako torej poteka vzdrževanje ali sanacija strehe in na kaj vse je treba biti pozoren pri nakupu novih strešnikov? O vsem tem bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal krovec in klepar Igor Zbičajnik.

Možgani na dlani Možgani in mladost, iz sivine proti belini

Dobro jutro, jutro življenja, dobro jutro, mladost! Čez jarek skače, kjer je most, pravi slovenski pregovor. No, te odločitve, kje in kako bomo skakali, pa ne dela brezbrižna, neodgovorna mladost, ampak možgani. . In o tem tudi nevroznanstveniki vedno več vedo. Za večno mladost razcvet našega učenja in čudenja bo znova poskrbel prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Z mikrofonom ga je Mojca Delač obiskala na Nevrološki kliniki in ga najprej vprašala, če nevrologi, ko pogledajo možgane, lahko rečejo – oh, ti so pa še tako mladi!

Lokalni čas 60 let Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer

Edina srednja šola v Ljutomeru – GFML praznuje 60 let. Ljutomer ima sicer dolgo tradicijo organiziranega šolstva. Ljudska šola je obstajala že sredi 16. stoletja in je po uvedbi terezijanskih šolskih reform postala javna. Čas je prinašal mnoge spremembe in delitve in tako je v zgradbi, ki jo je leta 1895 zgradil nemški Schulverein in je danes zaščitena kot kulturni spomenik, leta 1963 začela delovati gimnazija. Ime po velikem prleškem rojaku Francu Miklošiču je pred njo že leta 1925 dobila Državna meščanska šola, danes pa v Pomurju in zunaj regije popularna GFML ponuja izobraževanje v kar 4. programih. Poleg splošne gimnazije še predšolsko vzgojo, umetniško gimnazijo ter program medijskega tehnika. V 6. desetletjih jo je uspešno končalo več kot 5400 maturantov, danes pa jo obiskuje okoli 600 dijakov. Ti so zelo uspešni na različnih področjih tako v slovenskem kot mednarodnem merilu, zelo pa se trudijo tudi s praznovanjem 60-letnice, ki bo vrhunec doseglo sredi oktobra, ko bo po svečani akademiji množično srečanje vseh generacij ljutomerskih gimnazijcev. Ena med njimi je tudi naša sodelavka Lidija Kosi.

Radiosfera Stoletna kovačija, v kateri so izdelovali tudi štedilnike

V Radiosferi smo se v okviru celodnevne terenske oddaje ustavili na levem bregu Ravtarskega potoka, ob katerem se nahaja Jakova kovačija. Njeni začetki segajo v 20. leta 20. stoletja, znana je bila predvsem kot orodna kovačija, v njej so izdelovali celo kuhinjske štedilnike. Kovaški mojster Milan Valentinčič je pognal kovaški meh in pokazal veščine vihtenja kovaškega kladiva, lokalni vodnik Društva Baška dediščina Cveto Zgaga pa nam je opisal izjemno stavbno in tehniško dediščino Jakove kovačije in Prangerjevega milna.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Primož Roglič prvi slovenski zmagovalec kolesarske dirke po Italiji

Pred slovenskim športom je nov zgodovinski dan. Rožnato majico najboljšega kolesarja na dirki po Italiji bo prvič v zgodovini v Rim pripeljal Slovenec. Primoža Rogliča danes čaka le še parada šampionov, potem ko je na včerajšnjem kronometru pometel s konkurenco. Druge teme: - Vrh ameriške politike načeloma dosegel dogovor o zvišanju zgornje meje dolga. - Na shodu proti nasilju v Srbiji poskus vdora v tamkajšnjo radiotelevizijo. - Zlata palma Cannskega filmskega festivala filmu Anatomija padca francoske režiserke Justine Triet.

Zrcalo dneva Primož Roglič, prvi slovenski zmagovalec Gira

Primož Roglič bo jutri postal prvi Slovenec z naslovom prvaka na kolesarski dirki po Italiji. To mu je uspelo z današnjo sijajno vožnjo na čas na Svete Višarje, kjer je njegovo slavje pozdravilo ogromno slovenskih navijačev. Ti so mu, kot je dejal dali dodatno moč. Druge teme: - Ukrajinska vojska pripravljena na začetek protiofenzive. - V Beogradu na protestu proti nasilju več tisoč ljudi. - Ob svetovnem dnevu urgentne medicine opozorila o preobremenjenosti zdravnikov.

Radijski dnevnik Primož Roglič potrdil skupno zmago na kolesarski dirki po Italiji

Slovenski kolesarski šampion Primož Roglič je v dramatičnem zaključku današnje vožnje na čas na Svetih Višarjah dosegel veličastno zmago in s tem prevzel vodstvo pred zadnjo etapo kolesarske dirke po Italiji, ki se bo jutri končala v italijanski prestolnici. Po tako imenovani paradi šampionov bo po treh zmagah na španski Vuelti jutri slavil prvo zmago na Giru. V Radijskem dnevniku tudi: - Ukrajinska vojska naj bi imela dovolj tujega orožja za začetek protiofenzive - Avstrijski model zdravstvene reforme: domače lekarne osebnih zdravnikov - Francoze deli zakon, ki onemogoča krajše polete, če je možno pot opraviti z vlakom

Dogodki in odmevi Bo Giro prvič doslej osvojil slovenski kolesar?

Dirka po Italiji je danes skoraj povsem v slovenskih barvah. Svete Višarje so napolnili slovenskih navijači, ki v tem sončnem popoldnevu z zastavami in dobro voljo čakajo, da se bo na gorski kronometer, ki bi lahko odločil o zmagovalcu letošnjega Gira, podal Primož Roglič. To bi bila sploh prva slovenska zmaga na dirki po Italiji. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Ob dnevu urgentne medicine: pozivi k strpnosti in izboljšanju pogojev za delo - V Beogradu proti večeru nov shod proti nasilju, Vučič zavrača pozive k odstopu - Ukrajinska vojska poudarja, da je pripravljena na začetek protiofenzive

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Ustavno sodišče odpravilo zadržanje izvajanja novele zakona o Radioteleviziji Slovenija

Ustavni sodniki so s štirimi glasovi za in enim proti odpravili začasno zadržanje nekaterih členov novele zakona o RTV Slovenija. Odločitev vodi v ukinitev nadzornega in programskega sveta RTV - in vzpostavitev novega, 17-članskega sveta v enem tednu po objavi sklepa v Uradnem listu. Za odpravo zadržanja so glasovali sodniki Matej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar. Proti je glasoval sodnik Rok Svetlič, sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič nista glasovala. Ustavni sodniki priznavajo, da je odprava začasnega zadržanja posledica spoznanja, da trenutno ni potrebne večine za vsebinsko odločitev. Druge teme: - Ljubljansko-haaška konvencija: orodje za mednarodno sodelovanje pri preganjanju najhujših zločinov. - Na shodu v Beogradu več 10 tisoč ljudi podprlo predsednika Vučića, ki zapušča vrh Napredne stranke. - Bodo Svete Višarje prizorišče nove slovenske kolesarske pravljice?

Zrcalo dneva Ustavni sodniki odpravili začasno zadržanje nekaterih členov novele zakona o RTV Slovenija

Po treh mesecih je ustavno sodišče danes odpravilo začasno zadržanje delov novele zakona o RTV Slovenija. Zdaj se mora v 7-ih dneh po objavi sklepa v uradnem listu izoblikovati nov svet zavoda. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Andrej Grah Whatmough je sporočil, da odločitev spoštuje in bo sejo sklical v predpisanem roku. Druge teme: - Ustavno sodišče bo odločalo tudi o uredbi o višini premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja. - V Beogradu množičen shod v podporo predsedniku Vučiću. - Primož Roglič pridobil 3 sekunde v boju za rožnato majico na dirki po Italiji.

Radijski dnevnik Po umiku zadržanja izvajanja novele zakona o RTV sledi konstituiranje novega sveta zavoda

Ustavno sodišče je objavilo sklep, s katerim je umaknilo zadržanje izvajanja novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. To pomeni, da se najpozneje v sedmih dneh po objavi sklepa v uradnem listu lahko izoblikuje nov svet zavoda. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Andrej Grah Whatmough je dejal, da spoštuje odločitev sodišča, sejo novega sveta bo sklical v predpisanem roku. Ostali poudarki oddaje: Več sto delegatov v Ljubljani uskladilo besedilo mednarodne pogodbe za lažji pregon najhujših zločinov. V Beogradu se začenja shod privržencev vlade in predsednika Vučića Roglič na Giru pred jutrišnjim kronometrom v tekmi z vodilnim Thomasom pridobil tri sekunde.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik z Darjo Groznik

Veliko besed o reformah in iskanje denarja zanje je zaznamovalo iztekajoči se teden. Parlament je potrdil rebalans proračuna in začel razpravo o usodi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vlada pa je predstavila sveženj ukrepov za upokojence. Da so ti koraki še daleč od reform, ki smo jih obljubili v zameno za evropski denar, nas je v tradicionalnih letnih priporočilih opozorila evropska komisija. V oddaji ocenjujemo tudi uspešnost ljubljanske mednarodne konference o sodelovanju pri pregonu vojnih in drugih mednarodnih zločinov, aktualne razmere na ukrajinskem bojišču in ameriške priprave na nove politične predsedniške bitke. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik pa bomo končali filmsko, v Cannesu.

Dogodki in odmevi Ustavno sodišče neuradno odpravilo zadržanje izvrševanja dela novele zakona o RTV

Bo RTV dobil novo vodstvo? Po neuradnih informacijah je ustavno sodišče omogočilo uveljavitev sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija. Če to to drži, programskega in nadzornega svet ne bo več, vodenje bi prevzel 17-članski svet RTV. Pristojni novinarski sindikati novico pozdravljajo kot začetek depolitizacije javnega servisa. Ostali poudarki oddaje: Upravno sodišče zavrglo tožbo zavarovalnice Generali glede najvišje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja 2TDK namerava novi rok za dokončanje drugega tira konec leta 2025 ujeti s hkratnim izvajanjem več vrst del V novih ruskih napadih na ukrajinska mesta v Dnipru zadeli bolnišnico; najmanj dva človeka sta ubita, več kot 20 ljudi je ranjenih

Evolucija užitka Počutim se umazano. Zato komaj čakam, da se poročiva.

Pestrost religij je izjemna, vse pa imajo takšna ali drugačna pravila o spolih in spolnosti.

Umetnost možnega Nazaj v prihodnost – Uroš Esih, Delo in Matej Grošelj, Večer

Smo v deževnem maju leta 2023. Nabor tem, o katerih najbolj goreče polemizirajo v politiki, pa je: spomenik osamosvojitve in nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kako to, da smo spet sredi ideološkega boja in odpiranja ran preteklosti? Teme zagotovo spravlja na dnevni red stranka SDS, se strinjata tokratna gosta podkasta o politiki Umetnost možnega, Uroš Esih in Matej Grošelj. Toda kaže, da najnovejši ideološki spopad ustreza tudi vladni strani. Ni več koalicijskih vrhov, ni več časovnic. So pa srdite polemike prvakov vseh vladnih strank, še posebej pa Levice in tudi Socialnih demokratov, z opozicijo, ki jih v prvih mesecih mandata aktualne vlade ni bilo. In še: ali bo tudi srhljivo razkritje o brskanju po skoraj 200 bančnih računih ostalo brez epiloga? In, ja, Aleš tokrat odgovarja tudi na odzive poslušalcev.

ApolloLajka Nova revolucija v astrofiziki – Observatorij Vere Rubin – astrofizičarka Andreja Gomboc, UNG

Observatorij Vere Rubin je nov veliki astronomski projekt, teleskop, ki obljublja, da bo transformiral astrofiziko. Med drugim se bo ponašal z največjo digitalno kamero na svetu s 3200 milijoni pikslov, celotno južno nebo bo lahko poslikal vsake tri do štiri dni in zajel 20 milijard galaksij. Skozi ogromne količine podatkov se bo razkrilo, kako dinamično je pravzaprav dogajanje okoli nas: od najrazličnejših kratkotrajnih pojavov, kot so supernove, izbruhi gama sevanja in smrti zvezd v črnih luknjah, do asteroidov in drugega vesoljskega kamenja, ki leti naokoli (in za katerega je dobro pravočasno vedeti, ali morda ne leti proti Zemlji). Obeta se tudi nov vpogled v velike skrivnosti vesolja kot sta temna snov in temna energija. Največja težava novega observatorija, ki je tako kot številni sodobni teleskopi umeščen na samotno goro Cerro Pachon v severnem Čilu, so vse številčnejše konstelacije satelitov v Zemljini orbiti. Projekcije Observatorija Vere Rubin izpostavljajo možnost, da jih bo v prihodnjih 10 letih celo 400 000. Ti pa ne ogrožajo samo astrofizikalnih raziskav in pogleda na nočno nebo, ampak predstavljajo mnogo širšo nevarnost. Kakšno? O vsem tem sva Aljoša Masten in Nina Slaček govorila z astrofizičarko prof. dr. Andrejo Gomboc z Univerze v Novi Gorici, ki pri Observatoriju Vere Rubin aktivno sodeluje.

Srce bije za posel Dušan Mes, Slovenske železnice

Gost 18. epizode podkasta Srce bije za posel je generalni direktor državnega podjetja Slovenske železnice Dušan Mes. Železnice so sredi intenzivnega cikla obnove, posodobitve in izgradnje prog, država pa mora v bližnji prihodnosti sprejeti pomembne odločitve o regionalnih železniških povezavah, dvotirnosti in novih krakih. Letos bodo Slovenske železnice zabeležile rekorden dobiček. »Polnokrvno digitalizirane« naj bi postale do konca 2024, do takrat naj bi tudi pridobile celotni delež v avtobusnem prevozniku Nomago. Čez osem let bo železniški potniški promet v državi odprt za tujo konkurenco.

Umetnost možnega Leto političnih skušnjav – Matija Stepišnik, Večer

Od visokih pričakovanj do trka z realnostjo – tako bi lahko strnili oceno leta po prelomnih parlamentarnih volitvah, ki so temeljito spremenile slovenski politični prostor. Najin gost, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik, s kirurško natančnostjo secira težave, na katere so dobesedno čez noč naleteli politični novinci in tiste, ki so si jih nakopali sami. Zelo hitro se je pokazalo, da nova vlada ne obvlada politične obrti, ki je zelo drugačna od menedžerskih veščin in prijemov. Opozicija je po hudih porazih mandat takoj začela s polnimi obrati, prvo povolilno leto je tako tempo dogajanja diktirala politično bolj izkušena SDS, vladna stran je temu bolj ali manj samo sledila. Vendar pa je to vseeno šele začetek. Koalicija je trdna, tudi praske v Gibanju Svoboda, ki še vedno ni klasična stranka z jasno notranjo strukturo, javnosti še niso vidne. Najtežje preizkušnje šele prihajajo, na prvem mestu seveda zdravstvena reforma. Najinemu gostu poveva, da pogrešava njegove mesečne kolumne v oddaji, ki je izginila z ekranov nacionalne TV lani spomladi. In Matija prizna – ja, tudi on pogreša Studio City.

Evolucija užitka Nisem se uprl. Čist sm zmrznu, otrpnu.

Zamrznitev ob spolnem napadu ni izjema, temveč pravilo. Gre torej za običajen človeški odziv.

Umetnost možnega Vsaka sprememba še ni reforma - Jernej Šmajdek, STA

Prav v času snemanja nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega je potekala tiskovna konferenca vladne koalicije o najnovejši politični »atomski bombi« - predlogu o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vroča tema, ki je v zadnjih desetih letih rušila vlade, je prišla na dnevni red nepričakovano in čez noč. Tudi zato, da bi vladna koalicija prehitela opozicijo. Kar pomeni, pravi najin gost, novinar in analitik STA Jernej Šmajdek, da SDS tudi v tem primeru, kot še v številnih drugih, vodi igro, vladna stran pa se nanjo samo odziva. Pogovarjamo se o napovedanih reformah, med katerimi Jernej postavi v prvo vrsto zdravstveno, pokojninsko in plačno. Zakaj so bile napovedane vse druge, pa pravzaprav ni čisto jasno. Kajti, poudari Jernej, vsaka sprememba še ni reforma. Mimogrede spomnimo, da je bila beseda reforma nekaj let v političnem besednjaku celo prepovedana. Po velikem referendumskem fiasku Pahorjeve vlade je bilo namreč jasno, da je spremembe bolje izpeljati na tiho in počasi. In šele potem, ko so pripravljene, iskati nujni družbeni konsenz zanje. Govorimo tudi o (ne)sodelovanju NSi v vladni koaliciji, o znamenitem nastopu premiera v oddaji Preverjeno, mimogrede pa tudi o nepričakovani konkurenci bivšega predsednika države na trgu podkastov.

Na pravi strani Vsak dan 8. marec

Ženske v sosednji Hrvaški so 8. marca, točno opoldne, zapustile svoja delovna mesta in za deset minut prekinile delo. S to simbolno gesto so želele opozoriti na plačno vrzel in na neenak položaj žensk v primerjavi z moškimi. V tokratni epizodi je avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer pred mikrofon povabila hrvaško novinarko in predsednico Evropske zveze novinark in novinarjev, Majo Sever. V podkastu pa tudi pregled aktualnega dogajanja v mesecu marcu.

Umetnost možnega Upanje še vedno pred strahovi – Janja Božič Marolt

Podatki kažejo, da med ljudmi še vedno prevladuje upanje pred strahom pred prihodnostjo. Vladi podpora izrazito pada, a je še vedno višja, kot so jo imele v primerljivih obdobjih prejšnje vlade. Raste tudi podpora opozicijski SDS, manjše stranke, vladni in opozicijska, pa še iščejo svoj prostor. Trije novi obrazi slovenske politike, predsednik in predsednici vlade, države in parlamenta, Golob, Pirc Musar in Klakočar Zupančič, so na lestvici najbolje ocenjenih politikov v prvi peterici. Na prvem mestu pa že nekaj časa – Anže Logar. Kje smo torej slabo leto po državnozborskih volitvah? Gostja nove epizode podkasta Umetnost možnega je direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt, ki je v studio prinesla debel sveženj diagramov in tabel. Epizoda, ki s podatki oriše politični in družbeni trenutek tukaj in zdaj.

ApolloLajka Vzhajajoča vesoljska velesila Kitajska - sinologinja Maja Veselič, FF UL

Kitajska postaja vse bolj pomembna igralka v vesoljskem sektorju. V zadnjih petih letih je nanizala celo serijo res odmevnih in uspešnih misij, med katerimi so najodmevnejše: prvi pristanek na temni strani Meseca (lunarna misija Change4 leta 2019), uspešni pristanek in vožnje z roverjem po Marsu kar v prvem poizkusu (misija Tianwen leta 2022) ter izgradnja lastne vesoljske postaje Tiangong, ki zdaj že leto in pol redno gosti tajkonavte na svojem krovu. Tudi po številu uspešnih izstrelitev v zadnjih letih Kitajska zaostaja samo za ameriškim podjetjem SpaceX, kar ji vsekakor zagotavlja stabilen in neodvisen dostop do orbite; to pa je seveda nujno za vse ambiciozne načrte, ki jih ima tako v orbiti kot tudi bolj stran od domačega planeta. Načrti pa segajo postaje na Luninem južnem polu do naselbin na Marsu. Uspehi zadnjih let in ambicije za naprej so kombinacija, ki je začela zelo resno skrbeti tudi Združene države Amerike in jih tako rekoč prisilila, da so v zadnjih letih mnogo bolj resno in velikopotezno zastavile svoje načrte za osvajanje eksotičnih lokacij, kot sta Luna in Mars. Vse več se govori o vesoljski tekmi 2.0. Kitajski vesoljski program in odnos do vesolja in vesoljskega sektorja na Kitajskem širše sva Aljoša in Nina tokrat pretresla v družbi s sinologinjo dr. Majo Veselič, docentko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Evolucija užitka Pač ne seksava, ampak jst sm čist zadovoljna

Teorija navezanosti je šele v zadnjih letih vstopila na polje seksologije.

Sobotni glasbeni večer Mirna Bogdanović in Big Band RTV Slovenija

Poslušamo posnetek koncerta jazzovkse pevke in skladateljice Mirne Bogdanović, ki je aprila 2023 z Big Bandom RTV Slovenija nastopila v Siti teatru v Ljubljani. Orkester je vodil Lojze Krajnčan.

Huda muska Huda muska - glasba in pozornost

Glasba vas obkroža skorajda ves dan in zaposluje vaše možgane. Da pa jih v ključnih trenutkih kljub vsemu ne bi zaposlovala preveč, moramo biti pazljivi. Tako glede jakosti kot pozornosti.

Pesem v žepu Sprehod po zakulisju predizborov Festivala slovenskega šansona 2023

Festival slovenskega šansona se je v prvi polovici maja vrnil na slovenske odre. V Kulturnem domu Krško in Gledališču Park Murska Sobota se je predstavila izbrana dvajseterica nastopajočih, ki so nam takoj po nastopih zaupali svoje vtise: Tomaž Hostnik, Irena Gantar, Ana Vipotnik, Laura Krajnc, Smaal Tokk, Patricija Škof, Dejan Dimec, Kaya Tokuhisa, Klemen Smolej, Ana Maria Mitić, Anja Strajnar, Boštjan Rous, Veronika Nikolovska, Mihael Lajlar, Andrejka Možina, Andrej Tomšič, Anja Hrastovšek, Primož Vidovič, Ana Mezgec in Jure Ivanušič. Poglede na festival so z nami delili tudi člani strokovne žirije: Jadranka Juras, Barbara Šinigoj, Gregor Stermecki, Miha Zor in Vlado Žabot.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Fantje spod Šilentabra živo iz studia 13

Fantje spod Šilentabra so narodno-zabavna zasedba, ustanovljena leta 2021, v kateri moči združujejo izkušeni glasbeniki z ilirskobistriškega in pivškega konca. Vodi jih harmonikar David Penko, na lanskem tridesetem jubilejnem festivalu Vurberk so osvijili srebrnega zmaja in Šifrerjevo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo. Vse to obljublja prvovrsten glasbeni večer živo iz studia 13. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Anika Horvat praznuje

V Godbah z zgodbo prepeva priljubljena primorska pevka Anika Horvat, ki praznuje 46. rojstni dan. Na glasbene odre je stopila, ko je bila stara komaj 9 let, in začela zmagovati na različnih otroških festivalih. Leta 1996 je takrat 19-letna Anika zmagala na festivalu Melodije morja in sonca s skladbo Lahko noč, Piran in od takrat je stalnica na festivalskih odrih. Dvakrat je zmagala na slovenski Popevki, tam jo bomo slišali tudi letošnjo jesen, in dvakrat na festivalu Melodije morja in sonca (zadnjič lani v duetu s Tinkaro Kovač). Anika redno sodeluje tudi z našim Big bandom ter snema pop albume. V Godbah z zgodbo bomo slišali nekaj njenih festivalskih uspešnic.

41 stopinj vročine Jože Privšek, kolaž

Jože Privšek: Cikel oddaj; 10. oddaja. V oddaji so zbrane izjave različnih gostov in Jožeta Privška.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Poslikane panjske končnice

Oddaja je namenjena razpredanju najrazličnejših vidikov fenomena poslikanih panjskih končnic, samosvojega elementa slovenske likovne umetnosti, ki ga opredeljuje predvsem njegova izključna povezljivost s severnim ter severozahodnim slovenskim prostorom 19. ter poznega 18. stoletja. Onkraj vprašanja poslikanih končnic v navezavi na idejo slovenstva oziroma vlogo znotraj pojmovanja slovenske identitete je eden izmed morda najbolj presunljivih pogledov poslikanih končnic prav njihova motivna povednost. Poleg naslonov na svetniške legende in drugo religiozno vsebino z jasno apotropejsko namembnostjo, so namreč poslikane končnice tiste, ki prek satiričnega, fantastičnega ali pa metaforičnega uprizarjanja epizod iz dela in življenja odstirajo neposreden pogled v družbeno organiziranost, odnose, pričakovanja ter strahove kmečkega človeka. Kakšen ugled znotraj kmečke skupnosti nosi krojač, kako poteka krog življenja in kakšna je sama narava odnosov med spoloma so tako vprašanja, odgovore na katera lahko, vsaj deloma, iščemo tudi v oziru na analizo podob na panjskih končnicah. O poslikanih panjskih končnicah, njihovi produkciji, razširjenosti, motiviki in zasidranosti znotraj pojmovanja slovenskosti smo se pogovarjali z doktorico Bojano Rogelj Škafar, kustosinjo za ljudsko likovno in slikovno umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju. V oddaji poslušamo Trutamoro Slovenico, Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper s spremljavo Tatjane Jercog in pod vodstvom Maje Cilenšek, Bogdano Herman, Tomaža Pengova ter Evo Hren z Big bandom RTV Slovenija pod taktirko Tadeja Tomšiča. Vsebinska motivika ljudskih pesmi se prepleta s tematskimi nasloni poslikav na panjskih končnicah.

Prva vrsta Kadinelia

V sodelovanju s festivalom Druga godba nastopa grški duo Kadinelia, ki zvoke tradicije prefinjeno prepleta s sodobnostjo. Kadinelia sta Evi Seitanidou in Thanasis Zikas.

Koncerti Maria Mazzotta in Raul Refree - koncert Druga godba 2023

Posnetek koncerta Druga godba 2023. Maria Mazzotta sodi med pomembnejše ambasadorke glasbene tradicije polotoka Salento, ki leži na skrajnem jugovzhodu italijanskega škornja. Bila je dolgoletna prepoznavna vokalistka legendarne italijanske zasedbe Canzoniere Grecanico Salentino, ki je obudila in v svet ponesla posebno različico tarantele, energične plesne glasbe, poznane v tem delu Apulije kot taranta pizzica. Tudi glasba, ki jo ustvarja danes, še vedno temelji na starodavnih plesnih ritmih italijanskega juga, a jo kot rezultat številnih srečevanj z vokalno tradicijo širšega sredozemskega in balkanskega prostora nadgrajuje v svojstven glasbeni izraz.Na koncertu na festivalu Druga godba jo je spremljal kitarist in klaviaturist Raul Refree. Španski glasbeni čarodej se ne ustavlja in to novo sodelovanje je bilo čutiti v zraku. Branje zgodovine namreč nakazuje prihodnost. In Refreejeva glasbena preteklost je impozantna in odločujoča za uspeh sodelujočih. Jasno je, da je njegovo sodelovanje s Sílvio Pérez Cruz (Granada), Rosalío (Los Ángeles) in Lino, s katero je nastopil tudi v Ljubljani, ključno za začetek njihovih uspešnih poti. Ob tem je negoval lastne ideje in jih posredoval na dveh sijajnih albumih za Glitterbeat Records. A srečanje z Mario Mazzotta je povsem nekaj drugega.

Etnofonija Šestkrat Druga godba 2023

Šestkrat Druga godba 2023. Od Tarta Relena do PoiL Ueda.

Pop panorama Nedelja, 21. 5. 2023

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

RIO radijska igra za otroke Marjan Marinc: Nenavadni polet

Zgodba, polna zabave, veselja in smeha ob razposajenih dogodivščinah in pesmih glavnih junakov – navihancev, ki po vrhu še celo letajo po zraku. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Pripovedovalka – Polona Vetrih Milni mehurček Bim – Milan Kalan Milni mehurček Bam – Branko Starič Milni mehurček Bum – Tone Gogala Umetni satelit – Jurij Souček Izgubljeni zmaj – Rudi Kosmač Mavrica – Majda Potokar Vojak – Franjo Kumer General – Jože Zupan Čarovnica – Duša Počkaj Mesec – Boris Kralj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1973

Lahko noč, otroci! Kozel za vrtnarja

Ampak kadar mu kruli v želodcu, so rože prevelika skušnjava ... Pripoveduje: Valter Dragan. Napisala: Staša Košak. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Hudo! Program Varno na kolesu

Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že tradicionalno spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami so bili udeleženci programa z Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak, ki so osvojili prvo mesto v sklopu Aktivno na kolesu. Kako so dosegli ta uspeh in kaj vse so počeli na kolesarskih izletih, so povedali v oddaji Hudo.

Kulturomat Tina Pezdirec želi postati operna pevka

Nastopila je v resničnostnem šovu Slovenija ima talent 2021 in prišla vse do finala. Mi smo jo na OŠ Metlika spoznali v njenem domačem okolju, stran od medijskih luči in izvedeli marsikaj zanimivega. Gostja Kulturomata je Tina Pezdirec.

Hudo športni Atletinja Živa Remic

Z rubriko Hudo športni gremo tokrat na tekaško stezo. Na stadionu ŽAK v Ljubljani smo se srečali s 13-letno živo Remic, ki je ena izmed najboljših tekačic na srednje razdalje v svoji starostni skupini.

Radijski ringaraja Po travniku, gozdu in na vrtu

Pomlad nas razveseljuje z zelenimi travniki, polnimi cvetlic. Ste se v zadnjem času sprehodili po kakšnem takšnem travniku? Ste ob tem opazili tudi kakšno žuželko, ki veselo raziskuje svojo okolico. V sobotni oddaji Radijski ringaraja se bomo sprehodili po travnikih in gozdovih, z učenci 2. razreda Podružnične šole Mlinše pa bomo odšli tudi na vrt – sadit zelenjavo in cvetlice.

Lahko noč, otroci! O prebrisani deklici

…ki reši svojega očeta s pametjo. Pripoveduje: Nadja Strajnar. Slovenska ljudska. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.

Lahko noč, otroci! Vrba Žaljivka

Kako je Vrba Žaljivka postala Vrba Očarljivka. Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Neža Pavlovčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Gymnasium Birdland v Gymnasiumu

V oddaji so se nam pridružili Nejc Rac (vokal), Vane Skubic (kitara + vokal), Jernej Fortuna (klaviature + vokal), Luka Petrovčič (bobni) in Martin Gantar (bas kitara), člani skupine Birdland. Vsi prihajajo iz Logatca kjer so se spoznali še v osnovni šoli, konec srednje šole pa ustanovili glasbeno skupino. Pred kratkim so izdali svoj prvi EP, ki so ga v oddaji Gymnasium tudi predstavili in zaigrali kar pet skladb.

Lahko noč, otroci! Palček Štef izgubi svetilko

... in ugotovi kako lep je pravzaprav dan Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Lahko noč, otroci! V deželi Slovnice

Jaz, Mene in Meni živijo v vsakem izmed nas. Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisala: Sonja Žnidarčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Slovencem po svetu "Na ulicah ne jejo in pijejo, hodijo v vrstah, na vlakih je tišina"

Tokrat gremo v deželo vzhajajočega sonca. Japonska slovi po dolgoživosti, urejenosti in visoki tehnološki razvitosti, roboti niso nobena redkost. Kot pravi sogovornica, ki živi v Tokiu, je to izjemno čisto mesto, na ulicah se kljub gneči ne preriva nihče. Japonci imajo radi pravila in karaoke, vajeni so potrpežljivega čakanja v vrstah. V oddaji bomo pogledali tudi v Sarajevo, saj bo tamkajšnje slovensko društvo jutri praznovalo 30. obletnico obnovitve delovanja. Napovedujemo pa tudi likovni natečaj To je Slovenija.

Sami naši Branko Vujadinović: Okrevanje po travmi je dolgoročen proces

V oddaji Sami naši smo za vas obiskali novo odprto knjižnico v Muslimanskem kulturnem centru, ki bo dostopna prav vsem. Skozi pogovor z ustvarjalci dokumentarnega filma o Dušku Trifunoviću boste izvedeli nekaj več o tem talentiranem umetniku. Na začetku oddaje, in v luči dogodkov ki ta mesec pretresajo Srbijo smo se s psihologom Brankom Vujadinovićem pogovorili o načinih, s katerimi se lahko spoprijemamo s travmatičnimi dogodki ter kako kot družba in posamezniki najdemo najbolj zdravo pot za naprej.

Naše poti Ugled Romov v družbi čedalje slabši

Pot nas najprej vodi v občino Tišino, ki je v zadnjih letih poskrbela za boljše sobivanje Romov in večinskega prebivalstva in je edina občina v Sloveniji, ki ima v občinskem svetu kar tri Rome. Zavili bomo še v Mestni log, kjer smo preverili kako tam živi romska skupnost. O pomenu zdravja so govorili na posvetu v Mariboru, kjer zdravstvene storitve ponujajo tudi tistim, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Predsednica državnega zbora pa je prejšnji teden gostila delegacijo romskih svetnikov, ki so opozorili na čedalje slabši ugled Romov v družbi.

Slovencem po svetu »Marsikdo še ni videl čebele«

Svetovni dan čebel, 20.maj, letos znova zaznamujejo tudi Slovenci v Clevelandu. Medtem ko smo v domovini s čebelami vajeni živeti in smo z njimi nenehno v stiku, v Združenih državah številni sploh ne vedo, kakšna je čebela. Slovenci tako na ameriških tleh širijo zavedanje o pomenu čebel in ravnanju z njimi, od ameriških partnerjev, med njimi šol in vojnih veteranov, pa dobivajo vse več podpore. V oddaji tudi o tem, da se je v Betlehemu v Pensilvaniji zaprla še druga slovenska cerkev, ki so jo pred 100 leti zgradili prekmurski Slovenci. V srbski Rumi pa so pripravili tradicionalno srečanje Beremo s Slovenijo.

Sami naši Sami naši se ne ukvarjajo samo z umetnostjo

Nocoj se bomo v oddaji Sami naši pogovarjali s hrvaško pisateljico Mašo Kolanović o njeni knjigi Poštovani kukci oziroma Spoštovani žužki. Izvedeli boste več o Danici Ručigaj, prvi makedonski pesnici slovensko-albanskega rodu. Sami naši pa se v Sloveniji ne ukvarjajo le z umetnostjo, to bomo tudi slišali v zgodbi mladega inženirja Arsima Kelmendija.

Sotočja Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.

Naše poti "Rominje v Ukrajini smo še vedno deprivilegirane"

Anzhelika Bielova iz Ukrajine je pri 27 letih odločna zagovornica pravic romskih in žensk na splošno; to jo je pred nekaj leti zaradi fizičnega napada skoraj stalo življenje. Pred leti je odprla tudi organizacijo, ki je danes zelo uspešna: Voice of Romni – Glas Rominj. Pogovor z Anzheliko Bielovo v tokratnih Naših poteh.

Slovencem po svetu V Avstraliji po skoraj pol stoletja ugasnila slovenska radijska oddaja

Najprej se ustavljamo pri slovenski radijski oddaji, ki je skoraj pol stoletja v slovenskem jeziku razveseljevala in informirala slovenske rojake v Avstraliji, tik pred prvim majem pa je prenehala delovati. O tem, zakaj je ugasnila slovenska etnična oddaja na avstralskem radiu SBS in kakšni so bili odzivi v slovenski skupnosti se bomo pogovarjali z dolgoletno urednico slovenskega radijskega programa v Sydneyu Tanio Smrdel, bili smo tudi na mednarodni znanstveni konferenci o slovenskih migracijah in povezovanju izseljenih Slovenk in Slovencev v Bosni in Hercegovini, ki je sredi tedna potekala v Ljubljani, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom na Češko, predsednik društva Jože Plečnik v Pragi Iztok Toplak nam predstavlja vrsto zanimivih dogodkov, ki jih pripravljajo v prihodnjih dneh.

Sami naši Dogodki, ki so pretresli regijo

V oddaji Sami naši vam nocoj predstavljamo: nekaj zanimivih dogodkov, ki se jih splača obiskati v sklopu drugega meseca srbske kulture v Sloveniji. Gostili smo tudi Remi, pevko skupine Elemental, ki letos praznuje 25- to letnico obstoja. V oddaji se bomo nocoj pogovarjali s psihiatrinjo iz Srbije, Snežano Damljanović, ter z psihoterapevtom Zoranom Milivojevićem o dogodkih, ki so pretresli regijo.

Sotočja Maj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.

Naše poti Romi v Beltincih bodo dobili nove domove

Občina Belitinci bo zaradi neprimernih bivanjskih razmer v tamkajšnjem romskem naselju zagotovila ustreznejši prostor in preselila Rome iz naselja. 11 občin v jugovzhodni Sloveniji bo začelo zbirati podpise za vložitev paketa sprememb petih zakonov, namenjenega reševanju romskih vprašanj. Obiskali smo še naselja v občini Grosuplje, kjer zaradi nelegaliziranih naselij v večini še vedno nimajo urejenega vodovoda, elektrike in kanalizacije.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Nočni obisk Manca Dorrer

Med prelistavanjem Delove Sobotne priloge je našo pozornost vzbudil intervju Vesne Milek z igralko Manco Dorrer. Igralkine besede so aktualne tudi danes. »Mislim, da je pomembno, da si odprt, ranljiv za stvari, ki jih raziskuješ, sicer raziskovanje ni možno. Gre za raziskovanje resnice. In iz te rane po mojem lahko naredimo čudež, jo uporabimo sebi v prid, daje nam moč, da vidimo stvari drugače in pomagamo drugim.« Že sam citat izpred dobrega leta dni nam lahko veliko pove, kako razmišlja Manca Dorrer. Še več o sebi in svojem delu pa nam bo igralka in pedagoginja povedala v Nočnem obisku. Na klepet jo je povabil Iztok Konc.

RIO radijska igra za otroke Marjan Marinc: Nenavadni polet

Zgodba, polna zabave, veselja in smeha ob razposajenih dogodivščinah in pesmih glavnih junakov – navihancev, ki po vrhu še celo letajo po zraku. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Pripovedovalka – Polona Vetrih Milni mehurček Bim – Milan Kalan Milni mehurček Bam – Branko Starič Milni mehurček Bum – Tone Gogala Umetni satelit – Jurij Souček Izgubljeni zmaj – Rudi Kosmač Mavrica – Majda Potokar Vojak – Franjo Kumer General – Jože Zupan Čarovnica – Duša Počkaj Mesec – Boris Kralj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1973

Jutranja kronika Primož Roglič prvi slovenski zmagovalec kolesarske dirke po Italiji

Pred slovenskim športom je nov zgodovinski dan. Rožnato majico najboljšega kolesarja na dirki po Italiji bo prvič v zgodovini v Rim pripeljal Slovenec. Primoža Rogliča danes čaka le še parada šampionov, potem ko je na včerajšnjem kronometru pometel s konkurenco. Druge teme: - Vrh ameriške politike načeloma dosegel dogovor o zvišanju zgornje meje dolga. - Na shodu proti nasilju v Srbiji poskus vdora v tamkajšnjo radiotelevizijo. - Zlata palma Cannskega filmskega festivala filmu Anatomija padca francoske režiserke Justine Triet.

naPOTki V Cerknici pade na leto manj padavin kot pred desetletji

V tokratnih naPOTkih potujemo proti Cerkniškemu jezeru. Tam je to pomlad kar nekaj vode zaradi padavin, vseeno pa je teh manj kot pred desetletji, bomo izvedeli v naslednjih minutah. V vasi Otok, ki je lahko ob res močnem deževju nastal pravi otok v Cerkniškem jezeru, je digitalni register padavin, v samem središču Cerknice pa je merjenje količine padavin že več kot 80 let naloga družine Gógala. Tja se je na deževen majski dan odpravila Špela Šebenik.

Duhovna misel Andrej Šegula: Revolucionarni preobrat na Binkošti

Z lahkoto si predstavljamo revolucionarne preobrate in spremembe. V zgodovini smo bili priče obratom, ki so vodili iz dobrega v slabo ali pa obrnjeno, iz slabega v dobro. Danes praznujemo binkošti. Po domače bi lahko temu prazniku rekli tudi praznik Svetega duha ali pa rojstni dan Cerkve. Božja beseda današnjega praznika nam naslika takratno situacijo. Razpoloženje med apostoli je bilo pred današnjim praznikom čisto »človeško«. Bilo jih je strah. Preplašeni so bili. Skrivali so se. Zaklepali so se. Živeli so v veliki negotovosti. Bali so se, da se bo tudi z njimi zgodilo kaj podobnega kot z njihovim Učiteljem: preganjanje, mučenje, smrt ... Strah, negotovost, dvom ... Vse to so pojmi oz. razpoloženja, ki so tudi nam domača. Ob pogledu na svet, v katerem živimo, na družbo, na družbene odnose, na politiko najdemo veliko veliko razlogov za strah in negotovost. In potem v Apostolskih delih beremo o revolucionarnem preobratu, ki ga je povzročil Sveti duh. Petdeset dni po veliki noči je v hiši, v kateri so bili Jezusovi učenci, »nenadoma nastal šum, kot da bi se bližal silovit vihar, /.../ in vsi so bili napolnjeni s Svetim duhom« (Apd 2,1-2). To izlitje je učence popolnoma spremenilo, namesto strahu je prišel pogum, namesto zapiranja so začeli oznanjati in vse dvome je pregnala vera, polna ljubezni. To je bil »krst« Cerkve, ki je tako pod vodstvom moči Svetega duha začela svojo pot skozi zgodovino. Vrata, ki so bila petdeset dni zaprta, so se na stežaj odprla. Krščanska skupnost, nič več zagledana samo vase, je začela množicam različnih narodov pripovedovati o velikih delih, ki jih je Bog storil, torej o vstajenju Jezusa, ki je bil prej križan. Gre za trenutek, ko so učenci postali pričevalci. Ko se je Jezus na binkošti prikazal apostolom in učencem, jim je dejal: »Mir vam bodi!« Če smo iskreni, je mir lakmusov papir, ki nam pokaže »pravilnost« našega ravnanja. Sveti duh, mir, resnica – to je bila prtljaga apostolov, ko so po binkoštih zapustili svoje »naslanjače« in odšli v svet, da bi oznanili resnico. In ko pogledamo nase, na svoje življenje, na položaj v Sloveniji, v družbi, v politiki – kje je mir, kje je resnica? Apostoli niso gledali nase, temveč so pričevali za resnico. Naj bo današnja nedelja tudi za nas spodbuda, da ne bomo videli samo sebe, ampak tudi resnico – pisano z veliko in malo začetnico – ter da bomo za to resnico pripravljeni tudi »trpeti«, če bo treba. Naj končam z besedami Marka Twaina, ki je zapisal: »Kadar ste v dvomih, povejte resnico. Resnica je najdragocenejše, kar imamo.«

Zrcalo dneva Primož Roglič, prvi slovenski zmagovalec Gira

Primož Roglič bo jutri postal prvi Slovenec z naslovom prvaka na kolesarski dirki po Italiji. To mu je uspelo z današnjo sijajno vožnjo na čas na Svete Višarje, kjer je njegovo slavje pozdravilo ogromno slovenskih navijačev. Ti so mu, kot je dejal dali dodatno moč. Druge teme: - Ukrajinska vojska pripravljena na začetek protiofenzive. - V Beogradu na protestu proti nasilju več tisoč ljudi. - Ob svetovnem dnevu urgentne medicine opozorila o preobremenjenosti zdravnikov.

Sobotni glasbeni večer Mirna Bogdanović in Big Band RTV Slovenija

Poslušamo posnetek koncerta jazzovkse pevke in skladateljice Mirne Bogdanović, ki je aprila 2023 z Big Bandom RTV Slovenija nastopila v Siti teatru v Ljubljani. Orkester je vodil Lojze Krajnčan.

Lahko noč, otroci! Kozel za vrtnarja

Ampak kadar mu kruli v želodcu, so rože prevelika skušnjava ... Pripoveduje: Valter Dragan. Napisala: Staša Košak. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Radijski dnevnik Primož Roglič potrdil skupno zmago na kolesarski dirki po Italiji

Slovenski kolesarski šampion Primož Roglič je v dramatičnem zaključku današnje vožnje na čas na Svetih Višarjah dosegel veličastno zmago in s tem prevzel vodstvo pred zadnjo etapo kolesarske dirke po Italiji, ki se bo jutri končala v italijanski prestolnici. Po tako imenovani paradi šampionov bo po treh zmagah na španski Vuelti jutri slavil prvo zmago na Giru. V Radijskem dnevniku tudi: - Ukrajinska vojska naj bi imela dovolj tujega orožja za začetek protiofenzive - Avstrijski model zdravstvene reforme: domače lekarne osebnih zdravnikov - Francoze deli zakon, ki onemogoča krajše polete, če je možno pot opraviti z vlakom

Razkošje v glavi Jožica Bajc Pivec

Jožica Bajc Pivec od nekdaj ceni in spoštuje naravo. »Sem človek zemlje«, pravi. Življenjske okoliščine, predvsem pa zagledanost v tisto, kar nam ponuja narava, je botrovalo zeliščarstvu, s katerim se ukvarja. Je ena od nosilk zeliščarstva kot nesnovne kulturne dediščine.Pozna učinke rastlin, dela tinkture, piše članke, pripravlja brošure o zdravilnih rastlinah, pa tudi vodi delavnice in predava, saj je znanje treba širiti, pravi.