Razkošje v glavi Tomi Janežič

V Slovenskem mladinskem gledališču si je mogoče ogledati predstvo 1974, ki je del transgeneracijskega gledališkega omnibusa Dodekalogija 1972 - 1983.

Sobotno branje Mateja Gaber: Svet je drugačen

»Rimski lirik Horacij je pred več kot 2000 leti postavil vrednoto življenja in njegovo enkratnost na prvo mesto. Vodilo Užij današnji dan, kot je vrhunski Kajetan Gantar prevedel carpe diem, in kot v drugačni obliki, pa vendar z istim sporočilom pojejo Joker out, je bilo moj spremljevalec po različnih krajih bivanja, vse od Arabije do Amerike.« Takole se glasi začetek zbirke esejev Svet je drugačen, ki je nedavno izšla pri založbi Buča in v kateri nas Mateja Gaber skozi humoren mozaik vtisov in zgodb iz krajev po vsej zemeljski obli popelje v svoje za običajnega Slovenca zelo razgibano in svetovljansko življenje. Knjigo, ki s svojo usmerjenostjo v svet deluje kot nekakšen kontrast popisovanju majhnega in idiličnega sveta prekmurskega otroštva iz njenega prvenca Svet, kot iz škatlice vzet, nam je v tokratnem Sobotnem branju pomagala predstaviti kar avtorica sama.

UI faktor Algoritmi in družbena omrežja

Ob besedi algoritem hitro pomislimo na družbena omrežja. Da so algoritmi tisti, ki nam priporočajo različne vsebine na Tiktoku, Instagramu ali Youtubu, izpostavijo tudi mladi v tokratnem podkastu. To sicer drži, je pa le del zgodbe. Algoritmov je veliko različnih vrst. Če nas družbena omrežja tako uspešno zasipavajo z vsebinami, ki nas priklenejo na zaslone, to niti ni v prvi vrsti zasluga priporočilnih algoritmov kot takih, ampak je trik nekje drugje. Kje, v tretji epizodi podkasta UI faktor pojasnita Janez Demšar in Blaž Zupan, prav tako pa tudi to, zakaj ponudijo tudi marsikaj, česar sploh nočemo videti.

Kulturni fokus »Olimpijski zmagovalec je v stari Grčiji zmeraj potreboval pesnika, da je slavo naredil zares trajno«

Pindar, eden najbolj čislanih – pa čeprav na Slovenskem razmeroma malo branih – pesnikov antične Grčije, je v železni kanon zahodne literature vstopil s t. i. epinikiji, pesmimi, v katerih je slavil olimpijske zmagovalce

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Radio GA - GA Dva opomina z ledom in en brezalkoholni odvzem besede, prosim

V deželo počasi prihaja pomlad in tudi naše politike je začelo počasi razganjati. Policijska kontrola je blizu parlamenta ujela dve poslanki Svobode, ki sta kljub številnim opominom vseeno sedli za volan, na Brdu pri Kranju smo šteli reforme, ki jih bo nova vlada izvedla do konca mandata, stranka SOS (Stari obrazi Slovenije) pa je predstavila svoj program. Uroš Slak se je z legendami slovenskega športa pogovarjal o oboroževanju, pri tem ima Zlatko Zahović veliko idej za spremembe. Zoran Janković je ob odprtju novega kopališča Ilirija postregel z zanimivim predavanjem iz gradbeniške matematike, Franc Kangler pa skupaj z Rožmarinom čaka na pristanek ameriških astronavtov. Kdo je zadel na lotu v Radečah, kako bo nov zakon o kratkoročnem oddajanju vplival na Strojanove, koliko mandatov še potrebuje vlada, kaj so se po telefonu pogovarjali Trump, Zelenski, Putin in drugi ter skoraj zanesljivo še kaj boste slišali v petek dopoldan na Prvem.

KiKs Cvetka, Besedolov in Vezalka oziroma (po)igrajmo se z besedami!

Dr. Izok Kosem in dr. Špela Arhar Holdt nas v tokratni Kratki informativni in koristni slovenščini povabita na spletni portal, ki je zaživel v tem tednu in na katerem najdemo edine didaktične igre za slovenščino. Www.igre.cjvt.si je spletni naslov, ki smo ga odprli tudi v tokratni Kratki informativni in koristni slovenščini in si ogledali igre, s katerimi želijo na CJVT spodbujati prostočasno utrjevanje in izboljševanje znanja slovenskega jezika, obenem pa s pomočjo podatkov, ki jih pri igranju dobijo od igralcev, izboljšati jezikovne vire za slovenščino.

Lokalni junak Damijan Šinigoj

Damijan Šinigoj je pisatelj, prevajalec, urednik, publicist in jamar. Z jamarstvom je povezanih kar nekaj funkcij tega 60-letnega Novomeščana. Je prvi podpredsednik Jamarske zveze Slovenije, pa jamarski reševalec, inštruktor jamarskega reševanja in vodja izobraževanja pri jamarski reševalni službi ter urednik revije Jamar. Je tudi avtor knjige Priročnik jamarskega reševanja, ki je izšla letos.

Svetovalni servis Seneni nahod

S pomladjo se začne tudi sezona cvetnega prahu in ena pogostejših, če ne kar najpogostejša alergija je seneni nahod. Če torej sodite med tiste, ki jih muči alergija na cvetni prah dreves, grmovnic ali trav in vas zanima, kako potekajo alergološki testi, kakšne so možnosti ukrepanja in zdravljenja ali pa kako delujejo antihistaminiki, prisluhnite petkovemu Svetovalnemu servisu na Prvem programu Radia Slovenija. Sogovornik: prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., spec. interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Jutranja vremenska fronta Meteorologi o meteorologiji: prigode in anekdote z ARSO

Katja Kozjek Mihelec, Veronika Hladnik Zakotnik, Matija Klančar in Brane Gregorčič so imena naših meteorologov z Agencije Republike Slovenije za okolje, ki jih večinoma sprašujemo, kakšno bo vreme. Ob svetovnem dnevu meteorologije smo se odločili, da jim zastavimo drugačna, bolj osebna vprašanja in poizvemo, kaj so prigode, spomini in anekdote, ki so jih nabrali tekom svoje kariere.

Petek brez pravila Štorklje so del prekmurske identitete

Bela štorklja je prišla nazaj v naše kraje. Letos malo prej kot po navadi, v začetku marca, sicer se omenjene ptice lahko vračajo iz toplih krajev tudi aprila. Kakor koli, prišla je, tukaj je in naznanila je prihod pomladi. Štorklje so stepske živali in živijo v nižinah, zato Prekmurje velja za njihovo deželo, čeprav gnezdijo tudi drugod, recimo v Prlekiji, na Dravskem polju, Dolenjskem, tudi na Gorenjskem. Mi smo poklicali v pokrajino ob Muri, v Lovenjakov dvor, kjer imajo na vrhu dimnika štorklje že vrsto let svojo poletno rezidenco.

Radiosfera Redke zemlje med tehnološkim razvojem, geostrateškimi interesi in ekološko katastrofo

Ko je ameriški predsednik Donald Trump od Ukrajine zahteval za 500 milijard dolarjev redkih zemelj v zameno za ameriško vojaško pomoč, je marsikdo prvikrat slišal zanje. Toda čeprav so redke zemlje običajno deležne zelo malo pozornosti, so nujni sestavni del vseh elektronskih naprav od mobilnih telefonov, medicinskih skenerjev do satelitov. Še zlasti pa so nujne za tako imenovane zelene tehnologije, kot so električni avtomobili in vetrne elektrarne.

Svetovalni servis Kakšna je ustrezna skrb za ustno zdravje?

20. marec je svetovni dan ustnega zdravja, zato bomo Svetovalni servis namenili ustrezni skrbi za zdravje zob in ustne votline. Ta je zelo pomembna, saj vpliva na vsesplošno dobro počutje in višjo kakovost življenja. Ustno zdravje ne pomeni le zdravih zob in ni omejeno samo na ustno votlino, ampak je neločljiv del splošnega zdravja. Zdrav življenjski slog namreč vključuje tudi primerno skrb za ustno zdravje. Ta zajema ustrezno prehrano, dosledno skrb za ustno higieno in redne obiske pri zobozdravniku. Kako pogosti morajo biti ti obiski? Zakaj ima toliko ljudi težave z zobmi? Katere so najpogostejše? Kako lahko bolezni zob vplivajo tudi na potek drugih bolezni? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? O vsem tem ta četrtek z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!

Lokalni čas Pa je pomlad prišla! Od Glazerjevih nagrad do gledališkega podviga mariborskih gimnazijcev

V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z radijskim kolegom Stanetom Kocutarjem, ki je zarana preveril, kako je slišati pomlad pod Pekrsko gorco. Ujeli smo se namreč tik pred začetkom koledarske pomladi, ki bo drevi prinesel slavnostno podelitev Glazerjevih nagrad. V amfiteatru mariborske druge gimnazije je bila sinoči ponovitev predstave šolskega gledališča Druga scena. Dijakinje in dijaki so uprizorili delo Temna stran meseca iz zbirke novel Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Pomlad pa ne prinaša samo kulture ampak tudi številne možnosti za kolesarjenje na Štajerskem.

Možgani na dlani Skozi leta, 3. del: Možgani v pižami - Kako dobro pa vi spite?

Kronična neprespanost pa prinaša številna tveganja za posameznika in družbo. In kaj so trenutno vroče teme v somnologiji? Kako slaba spalna higiena vpliva na možgane Skozi leta? Kaj kažejo raziskave med slovenskimi najstniki? Koliko o pomenu spanja za zdrave možgane že ve fiziologija? Veliko vprašanj, s katerimi se je Mojca Delač obrnila na sogovornice v tokratni oddaji: • Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, somnologinja, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana • Prof. dr. Maja Bresjanac, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska Fakulteta v Ljubljani • Doc. dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja, predavateljica psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Ankete sta posneli Vida Lestan in Neža Borkovič. Epizoda je nastala v okviru posebne marčevske serije Skozi leta, s katero se pridružujemo temi letošnjega Tedna možganov.

Svetovalni servis Refleksoterapija – komplementarna terapevtska metoda

V sredinem Svetovalnem servisu bomo govorili o refleksoterapiji, komplementarni terapevtski metodi, pri kateri s pritiskanjem na točke in masiranjem vplivamo na sproščanje in ravnovesje telesa. Na stopalih, dlaneh, obrazu in ušesih so namreč točke, ki so povezane z vsakim delom, žlezo in organom telesa. Kaj lahko pričakujemo, ko obiščemo refleksoterapevta, ali bo metoda vedno učinkovita recimo pri lajšanju bolečin in nespečnosti? Gostja: refleksoterapevtka Nada Tomazin Dokl.

Radiosfera Na peš izlet po obeh Goricah, okrog mest pa s kolesom

Nova Gorica je skupaj z Gorico letos evropska prestolnica kulture in ob tej priložnosti je nastal tudi vodnik Gorica Nova Gorica - povezani mesti, namenjen samostojnemu raziskovanju obeh mest. Avtor je Italijan Andrea Bellavite, ki se že več let uči slovensko in rad zahaja v obe Gorici. Tudi nas v pogovoru z Ano Skrt popelje do nekaterih znamenitosti.

Več

Radijski dnevnik Nadaljevanje slovenske prevlade na skakalnici v Lahtiju

Slovenski skakalci proti koncu zimske sezone še naprej nadaljujejo z izjemnimi predstavami. Na najvišjo stopničko se je v Lahtiju zavihtel Anže Lanišek, ki je močno vodil že po prvi seriji, po drugi pa ubranil vodstvo pred Avstrijcem Stefanom Kraftom. Spektakularno predstavo je prikazal tudi kolesarski as Tadej Pogačar, ki je dolgo dirko do Sanrema po ciljnem sprintu končal na 3. mestu. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izraelske sile po ofenzivi na Gazo obnovile tudi napade na jug Libanona - Turški opozicijski voditelj Imamoglu na zaslišanju zavrnil obtožbe - Ob bližajočem se koncu kurilne sezone pri nas v zraku vse manj škodljivih delcev

Dogodki in odmevi Hezbolah zavrnil odgovornost za jutranji raketni napad na Izrael, ki je vodil v izraelsko obstreljevanje Libanona

Izraelska vojska med nadaljevanjem napadov na Gazo znova obstreljuje tudi jug Libanona, od koder so zjutraj na sever judovske države poletele rakete. Hezbolah trdi, da jih ni izstrelil. Libanonska vlada, ki jo izraelska opominja, da je odgovorna za uveljavljanje sporazuma o premirju s šiitskim gibanjem, medtem svari pred vnovičnim izbruhom vojne. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Rahljanje meril za izbiro prvega policista ob hkratnem onemogočanju kandidature dveh nekdanjih - Končuje se kampanja za preprečevanje medvrstniškega nasilja - Potapljači na Lentu iz Drave potegnili 200 kilogramov odpadkov

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Atletinja Tina Šutej na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Nankingu na Kitajskem osvojila srebrno medaljo v skoku s palico.

Atletinja Tina Šutej je svetovna podprvakinja v skoku s palico. Na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Nankingu na Kitajskem je za srebrno medaljo preskočila 4,70 metra. Po prav tako srebrnem odličju v prvi polovici meseca na dvoranskem evropskem prvenstvu je to njena šesta medalja na velikih tekmovanjih. Drugi poudarki oddaje: - Londonsko letališče Heathrow po včerajšnjem požaru to jutro odprli v celoti - Varnostni svet Združenih narodov na predlog Slovenije razpravljal o razmerah v Bosni in Hercegovini. - Ob svetovnem dnevu voda po državi čistilne akcije

Zrcalo dneva Nika Prevc na zadnji tekmi sezone z rekordno zmago potrdila drugi veliki kristalni globus.

Smučarska skakalka Nika Prevc je v Lahtiju na Finskem na zadnji tekmi sezone z zmago potrdila svoj drugi veliki kristalni globus, ki si ga je zagotovila že pred nekaj tedni. Na tekmi, kjer je tretje mesto zasedla Ema Klinec, Taja Bodlaj pa 25-o, je Prevčeva svoje zasledovalke premagala za kar 51,4 točke, kar s tako veliko razliko ni uspelo še nobeni skakalki doslej. Prav tako rekorden je bil njen skupni zbir točk sezone - zbrala jih je tisoč 933. Pa vendar to niso bili vsi rekordi, ki jih je 20-letnica podrla ali izenačila to sezono.

Radijski dnevnik Nika Prevc ob rekordni sezoni drugič dvignila veliki kristalni globus

Smučarska skakalka Nika Prevc je svoj drugi veliki kristalni globus potrdila z rekordno zmago. Na zadnji tekmi sezone je v Lahtiju zasledovalke premagala za 51,4 točke, kar ni uspelo še nobeni skakalki doslej. Prav tako rekordno je bilo skupno število točk v svetovnem pokalu - zbrala jih je tisoč 933. A kot je dejala najboljša skakalka sveta, se s statistiko ne obremenjuje. Njen uspeh je na finalni tekmi sezone s tretjim mestom dopolnila Ema Klinec. V oddaji tudi o tem: - Požar na Heathrowu po prvih ugotovitvah policije ni posledica kaznivega dejanja. - Rusija in Ukrajina nadaljujeta napade z brezpilotnimi letalniki - tudi na energetsko infrastrukturo. - Šempetrska bolnišnica vzpostavila popolnoma avtomatiziran laboratorijski sistem.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Aktualna tema Svetovni dan Downovega sindroma: 'Izboljšajmo naše podporne sisteme!'

Danes zaznamujemo svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom: »Izboljšajmo naše podporne sisteme«. Svetovna kampanja spodbuja premislek o tem, kako lahko posamezniki, institucije in družba skupaj zagotovijo boljše pogoje za kakovostno življenje oseb z Downovim sindromom in njihovih družin. V Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar v Ljubljani poudarjajo, da je ključno zagotavljati varno, spodbudno in vključujoče okolje za osebe z Downovim sindromom, da lahko razvijejo svoje sposobnosti in tako dejavno sodelujejo v skupnosti. Kaj delajo uporabniki v VDC-ju Tončke Hočevar v enoti Vič in kakšno podporo, znanje in sposobnosti ob tem pridobijo, pa v prispevku Petre Medved.

Dogodki in odmevi Promet na Heathrowu stoji, požar na transformatorski postaji povzročil ogromno škodo.

Požar na letališču Heathrow in celodnevno zaprtje največjega evropskega letališča sta povzročila hude zaplete v evropskem zračnem prometu, vse to pa bo prizadelo tudi druge transportne poti po Evropi. Še vedno ni jasno, kaj je razlog za takšen požar, ki je povsem onesposobil letališče, odgovorni pa se sprašujejo, kako je mogoče, da je bil sistem tako ranljiv. V oddaji tudi: - Ob krepitvi evropske obrambne industrije si slovenska podjetja prizadevajo za čim več domačih proizvodov. - Ruske sile napadle več ukrajinskih energetskih objektov, Washington nadaljuje mirovna prizadevanja. - V Srbiji umrl še en poškodovani v zrušenju nadstreška v Novem Sadu; žrtev skupno 16.

Aktualna tema Romska naselja v Metliki: Legalizacija, infrastruktura, izobraževanje za boljšo integracijo Romov

V metliški občini nekaj več kot 450 Romov živi v petih romskih naseljih, ki so večinoma na občinskih zemljiščih. Nekateri so zemljišče od občine že odkupili po nakupni ceni 7 evrov na kvadratni meter. Kljub temu izzivi ostajajo, te bo občina reševala tudi v letošnjem letu, ko bo iz državnega proračuna na podlagi zakona o financiranju občin prejela dobrih 228 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Sandi Horvat se je odpravil tudi v največje romsko naselje v občini, Boriha – Rosalnice, v katerem živi več kot polovica vseh Romov v občini. Preveril je česa si tamkajšnji Romi želijo in kateri so njihovi trenutni največji izzivi.

Po Sloveniji Novogoriška šola Kozara dobila obnovljeno telovadnico

Ostali poudarki: - Z izkupičkom od prodaje zamaškov je Ptujčan pomagal že kakim 30-im otrokom - Še vedno se do konca meseca lahko pridružite akciji zapisovanja spominov - Mineva 30 let od najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem - S sprehodom Po poteh užitnih dreves v Mariboru začenjajo Festival sprehodov - Nagrajena zgledna prenova Hiše na Purgi pri Svetem Vidu nad Cerknico.

Več

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Umetnost možnega Fronte na levi, iskanje alternative na desni – Metka Majer (POP TV) in Miha Orešnik (N1 Slovenija)

Aktivnosti in ravnanja političnih strank kažejo, da vstopamo v leto pred volitvami, ki se lahko kljub majhni verjetnosti zgodijo tudi predčasno. V koaliciji so frontne linije med Svobodo in SD vse bolj ostre. Stranko ministra Matjaža Hana bremeni afera Spirit. Čeprav največja vladna stranka Svoboda afero Spirit izkorišča za povečevanje stiske koalicijske partnerice, istočasno pričakuje pomoč obeh partneric za obračun z nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom preko vmesnega poročila preiskovalne komisije. Medtem spremljamo zanimive procese tudi na desni; srečevanje SLS in NSi ter namigu Logarjevim Demokratom in Lotričevemu Fokusu: je to poskus oblikovanja zavezništva na desni sredini kot alternativo Janši? O vsem tem se pogovarjamo z Metko Majer, novinarko in urednico na POP TV, ter Miho Orešnikom, novinarjem in urednikom na N1 Slovenija.

Srce bije za posel Janez Škrabec, Riko

Gost 33. epizode Srce bije za posel je ustanovitelj in direktor podjetja Riko. V Sovjetsko zvezo je odšel zato, ker je želel postati posrednik med vzhodom in zahodom, danes pa pravi, da si želi posredovati med Kitajsko ter Evropo. Po njegovem je ključ do uspešnega poslovanja diverzifikacija. Z gostom tudi o aktualnem dogajanju v svetu, o tem ali se bodo po koncu vojne vrnili v Rusijo in kako jim kaže s projektom na Jesenicah.

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Umetnost možnega Interpelacije, igra prestolov in še TIK TOK – Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V zadnji letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod leto 2024. To je bilo leto »odhajajočih ministrov«, saj so v vladi od začetka mandata zamenjali že osem ministrov, največ prav v letu 2024. Novinar in analitik na STA Jernej Šmajdek in urednik na portalu Siol Gašper Lubej se strinjata, da tudi ministru Boštjanu Poklukarju, ki bo prvi »interpelirani« minister v letu 2025, ne kaže dobro. Sploh zato, ker v svojih javnih nastopih ne daje prepričljivih odgovorov. Golobova podpora je sicer dvoumna: na eni strani pritrjuje tožilki, da se dogajajo zlorabe v CVZ, na drugi še vedno podpira ministra. Oba kolega menita, da ta hip ne kaže, da bi bile predčasne volitve blizu. To pomeni še dobro leto neusmiljenih predvolilnih spopadov. Na desnem političnem polu sicer preurejajo sile, vendar oba analitika poudarjata, da spopad s tako močnim tekmecem, kot je Janez Janša, zahteva pogum in odločnost, tega pa niti pri NSi niti pri Logarju za zdaj ni videti. In še: ali vplivnica Tina Golob škoduje politični podobi predsednika vlade? Ali pa morda v določenem delu volilnega telesa niti ne? Na poslušanje in SREČNO!

Več

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Septet Andreja Topliška - posnetek koncerta iz Rogaške Slatine

V tokratnem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov vse ljubiteljice in ljubitelje narodno-zabavne glasbe čaka prava glasbena poslastica. Poslušate posnetke lanskega koncerta Septeta Andreja Topliška, ki so nastali na njegovem Festivalu narodno-zabavne glasbe 14. in 15. maja v Kulturnem domu v Rogaški Slatini. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot sedem desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Ameriška igralka in pevka Liza Minnelli je praznovala 79. rojstni dan

Godbe z godbo so posvečene ameriški pevki in igralki Lizi Minnelli, ki je 12. marca praznovala 79. rojstni dan. Njeno življenje so zaznamovali umetniški geni, bleščeča kariera, pa tudi odvisnosti od alkohola in tablet ter nesrečne ljubezenske zveze. Liza, ki je svoj talent podedovala od mame igralke in pevke Judy Garland in očeta režiserja Vincenta Minnellija, je odlična igralka, pevka ter ena zadnjih ikonskih hollywoodskih zvezdnic.

41 stopinj vročine Jože Privšek

Poslušamo del Radijskega portreta Jožeta Privška, ki ga je septembra 1986 pripravil Rado Časl. Jože Privšek se je rodil 19. marca 1937. Že kmalu je začel kazati zanimanje za glasbo – note je znal brati prej kot črke. Njegov prvi instrument je bila harmonika, pozneje pa se je vpisal na grafično šolo in pri dvajsetih delal tudi kot grafik v tiskarni. Privšek je z radijskim, takrat Plesnim orkestrom, začel sodelovati leta 1954, in to kot 2. pianist. Plesni orkester Radia Ljubljana je prvič javno vodil leta 1961 na koncertu v Slovenski filharmoniji, pred tem je seveda orkester vodil na snemanjih. Privšek je študiral na Berkleeju v Bostonu in bil takrat šele 3. gojenec iz bivše Jugoslavije na tej šoli. Še danes pa nekaj njegovih del in aranžmajev služi kot študijsko gradivo. Njegovo ime se ali kot glasbenik, skladatelj, aranžer ali dirigent pojavi pri več tisoč skladbah. Jože Privšek je Plesni orkester, pozneje Big Band Radia Ljubljana, kot umetniški vodja in dirigent vodil v letih od 1964 do 1992, zapustil pa nas je 11. junija 1998.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije (1. del)

Citrarsko društvo Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1999 v Grižah in še danes bogati slovenski glasbeni prostor. Društvo združuje vse, ki jih zanimajo citre: aktivne citrarje, učence, dijake, učitelje, izdelovalce in zbiralce citer, ljudske godce, organizatorje citrarskih prireditev in tudi tiste, ki ta instrument samo radi poslušajo. Slavnostni koncert ob srebrnem jubileju Citrarskega društva Slovenije je bil 30. novembra leta 2024 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj je nastopil Slovenski orkester učiteljev citer. V prvem delu koncerta bomo slišali pester izbor skladb v priredbah za citrarski orkester, vse od renesanse do sodobne glasbene literature. Koncert bo odprla skladba Il est bel et bon Pierra Passereauja; sledili bosta Sweet music Tobiasa Huma in Drei schöne Dinge fein Danieleja Federicija. Program se bo nadaljeval s skladbo Wolfganga Amadeusa Mozarta Contredanse en rondeau in Festliche Musik, op. 165 Hansa Ludwiga. Sledili bosta Rapsodija za orkester citer, op. 54 Willija Schäfllerja in Sonata classique za orkester citer s stavki: 1. Andante, 2. Andante cantabile in 3. Rondo: Allegro moderato Freddyja Goldna. Prvi del koncerta bo sklenila skladba iz obdobja sodobne glasbene zgodovine La batalla, op. 67b za orkester citer Petra Kiesewetterja s stavkoma Don Kihot in Sančo pansa.

Prva vrsta Jadranka Juras

Pevka Jadranka Juras predstavlja nov projekt in prihajajoči album Dva črna vrana. Z njo so v studiu 13 še kontrabasist Nikola Matošić, pianist Milan Stanisavljević, saksofonist Aleš Suša, violinista Matija Krečič in Deyan Muc, violistka Anuša Plesničar ter violončelistka Ema Krečič.

Etnofonija Jupiter & Okwess - Ekoya

Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 16. 3. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 16. 3. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Akustični koncert s skupino Šank Rock

Skupina Šank rock ustvarja od leta 1982. Vsa ta prehojena pot se je izrazila na sedemnajstih albumih in osemnajsti (pravijo, da bodo končno polnoletni), je tik pred izidom. Zasedba je zaorala ledino akustičnih koncertov med slovenskimi rokovskimi izvajalci, saj je že leta 1996, pred skoraj 30 leti, izdala akustični album "Bosa dama", ki je bil posnet na dveh koncertih živo. Na njem so njihove največje uspešnice s prvih petih studijskih albumov. Zgledovali so se po akustičnih koncertih v tujini, kot jih je npr. prirejal MTV z imenom »Unplugged«. V tokratnem Sobotnem glasbenem večeru pa lahko slišite posnetek akustičnega koncerta, ki smo ga posneli 25. decembra lani.

Pesem v žepu Severa Gjurin: Pomlad

Severa Gjurin je javnosti znana predvsem kot pevka in likovna ustvarjalka, z novim albumom »Pomlad« pa se prvič izpostavlja tudi kot kantavtorica in producentka. V deseterico pesmi na plošči ujame razmišljanja o dvojini in življenju, ob tem pa se namesto klasičnega pripovedovanja zgodb raje osredotoči na ilustriranje samih občutij. Melodija vokala je tista, ki nosi glasbeno strukturo, zato pesmi zvenijo zelo naravno in organsko, vse to pa še podkrepi premišljena, a nevsiljiva instrumentalna spremljava. Severa nam »Pomlad« premierno predstavi v Pesmi v žepu.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Francija Zemeta

Tokratni Četrtkov večer domačih pesmi in napevov posvečamo mogoče kar malo prezrtemu izvrstnemu muzikantu, godcu, sicer samouku na diatonični harmoniki Franciju Zemetu in njegovemu ansamblu. Na koncu oddaje pa nekaj skladb zaigra tudi ansambel njegovih dveh sinov Bojana in Andreja, ki nadaljuje tradicijo izvajanja pristne in občutene narodnozabavne glasbe. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Več

Lahko noč, otroci! Beli in črni svet

Mala miška izdolbe luknjo med obema svetovoma. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Sonja Rostan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Hudo! Novinarji z OŠ Dutovlje: Obdelava kamna je doma na Krasu!

Obdelava kamna je ena najstarejših obrti človeka. Na Krasu ima tudi danes zelo pomembno vlogo. Skupaj s suho gradnjo namreč oblikuje kraško pokrajino in je del tamkajšnje kulturne dediščine. Kako dobro kamnoseštvo in suho gradnjo poznajo mladi? Učenci OŠ Dutovlje, kjer smo izpeljali radijske novinarske delavnice, zelo! Na šoli namreč deluje krožek kamnoseštvo, blizu šole pa so obnovili tudi suhi zid.

Kulturomat 17. festival Bobri

V drugi polovici marca je naša prestolnica znova prizorišče že dobro poznanega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki letos dogajanje širi tudi v Domžale in Sežano. Osrednja nit festivala je tema Na krilih radovednosti, programski izbor pa je oblikovan z namenom, da otrokom in mladim omogoči trenutke sproščenega raziskovanja sveta okoli sebe. Kaja Čelan je v sklopu festivala obiskala Lutkovno gledališče Ljubljana in si ogledala predstavo Mali nauki o čudenju. Več o predstavi, vtisih in novostih letošnje edicije Bobrov pa v Kulturomatu!

UI faktor Algoritmi in družbena omrežja

Ob besedi algoritem hitro pomislimo na družbena omrežja. Da so algoritmi tisti, ki nam priporočajo različne vsebine na Tiktoku, Instagramu ali Youtubu, izpostavijo tudi mladi v tokratnem podkastu. To sicer drži, je pa le del zgodbe. Algoritmov je veliko različnih vrst. Če nas družbena omrežja tako uspešno zasipavajo z vsebinami, ki nas priklenejo na zaslone, to niti ni v prvi vrsti zasluga priporočilnih algoritmov kot takih, ampak je trik nekje drugje. Kje, v tretji epizodi podkasta UI faktor pojasnita Janez Demšar in Blaž Zupan, prav tako pa tudi to, zakaj ponudijo tudi marsikaj, česar sploh nočemo videti.

Zakajček Kako nastane dež?

Kako pogosto pogledate v nebo, otroci? Ali pa prisluhnete vremenski napovedi … Ste dobre ali slabe volje, ko slišite in izveste, da bo deževalo …? Sploh veste, kako nastane dež? In od kod pridejo dežne kaplje, kako nastanejo, kako velike so in kako hitro potujejo proti tlem? O tem več v današnjemu Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.

Radijski ringaraja Pomlad na Podružnični šole Kresnice

Nenadoma pride dan, ko postane jakna prevroča in zrak drugače diši. Med 8. in 9. uro bomo skupaj s šolarji z Osnovne šole Gradec - Podružnične šole Kresnice pozdravili znanilce pomladi. Pomlad ponuja veliko športov in vragolij, ki vas zvabijo na prosto … V oddaji Radijski ringaraja pa bomo slišali tudi novo epizodo Zverinic - tokrat bomo spoznali malega svizca, ki se upre zimskemu spanju.

Lahko noč, otroci! Semafor

Pomaga, da pride pomlad! Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Lahko noč, otroci! Znanilec pomladi

Junak nocojšnje zgodbe je južni veter … Pripoveduje: Dare Ulaga. Napisal: Branko Čopić. Prevedel: Jože Zupančič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Gymnasium Gymnasium - muzikal - promo

V Gymnasiumu večkrat v studiu gostimo tudi mlade, ki se kulturno udejstvujejo.

Gymnasium Kot zelo povezan razred smo odgrnili tančico majhnosti

V oddaji Gymnasium smo se podali po Evropi in spoznavali pet najmanjših evropskih držav, ki so jih v okviru projekta Odgrnimo tančico majhnosti podrobno raziskali dijaki razreda T4A Srednje gradbene geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki obiskujejo smer gradbeni tehnik. V projektu so dijaki odkrivali zgodovino, kulturo, arhitekturo in različne posebnosti teh držav. Posebne pa niso le države, o katerih so pridobivali znanje, edinstven je bil tudi njihov pristop k učenju.

Lahko noč, otroci! Kdo je močnejši

Je to sonce? Veter? Megla, dež? Pripoveduje: Marjeta Gregorač. Napisala: Sunčana Škrinjarič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Več

Slovencem po svetu Društvo VTIS v Švici pripravilo srečanje Predstavi svojo znanost

V oddaji vas podrobneje seznanjamo z letošnjim srečanjem Dobrodošli doma, ki bo potekalo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v pogovoru z Valensom Frangežem iz Züricha beseda teče o dogodku društva VTIS v Švici - Predstavi svojo znanost, predstavljamo tudi prevajalca, esejista in lektorja slovenskega jezika v nemškem Regensburgu Slava Šerca, v Celju pa smo se srečali s slovenskim rojakom iz Argentine Rokom Finkom.

Sami naši Marko Vidojković, Ahmed Burić in zapuščina Dušana Jovanovića

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri izjemne zgodbe iz sveta književnosti, glasbe in gledališča. Najprej bomo poslušali Marka Vidojkovića, srbskega pisatelja, ki zaradi svojega neizprosnega kritičnega glasu do oblasti velja za enega izmed 100 najbolj ogroženih avtorjev na svetu. Nato bomo raziskali glasbeni svet Ahmeda Burića. Njegov novi album Valceri iz Translajtanije, Valčki iz Translajtanije, združuje poezijo, džez, folk in rok ter odpira nova umetniška obzorja. Za konec se bomo spomnili Dušana Jovanovića, enega najpomembnejših jugoslovanskih dramatikov in režiserjev.

Naše poti Kako bo metliška občina z nekaj več kot 220 tisoč evri rešila izzive tamkajšnjih Romov?

Tokrat se odpravljamo v občino Metlika. Tam v petih romskih naseljih živi pribl. 450 Romov, občina pa bo letos iz državnega proračuna prejela nekaj več kot 220 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Obiskali smo tamkajšnje največje romsko naselje Boriha - Rosalnice, katerega prebivalci opozarjajo na to, da še vedno ni popolnoma legalizirano, kljub urejeni infrastrukturi priključki na električno omrežje do nekaterih hiš še niso možni. Prinašamo tudi novico o novem programu Romski vzor ministrstva za delo, ki bi delodajalcem ponudil subvencije za zaposlovanje Romov.

Sotočja Od izzivov slovenskega šolstva v Italiji in na avstrijskem Koroškem do porabskih Slovencev in krepitve čezmejnih stikov

Demografski padec vpliva tudi na vpise otrok v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in vse se glasnejša so opozorila, da so nujne spremembe. Kakšne? Dvojezični vrtci in šole na avstrijskem Koroškem imajo težave s pomanjkanjem usposobljenih pedagogov. Celovška Mohorjeva, ki ima med drugim tudi dvojezične jasli, rešitve išče s čezmejnim evropskim projektom Lingua prek večmesečnih praks in izmenjav vzgojiteljic iz Slovenije. Aljaž Pestotnik, glavni urednik literarne revije Rastje, spregovori o najnovejši številki, ki bo posvečena svobodni družbi 80 let po koncu druge svetovne vojne. Z upokojeno novinarko Silvo Eöry, ki je vrsto let tudi za Sotočja poročala iz Porabja, pa obujamo spomine na njene prve poti k Slovencem na Madžarskem.

Slovencem po svetu Slovenska učilnica na lektoratu v Banja Luki pomembna pridobitev za študente in slovensko skupnost

V oddaji potujemo v Banja Luko, kjer so na slovenskem lektoratu, ki deluje na tamkajšnji Filološki fakulteti, slovesno odprli tako imenovano Slovensko učilnico. Ustavljamo se na slovenskem radiu v Sydneyu, kjer so minuli konec tedna s slavnostno prireditvijo in odprtjem novega radijskega studia zaznamovali prvo obletnico slovenske radijske oddaje, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom v Berlin, ki obujajo slovenski običaj spuščanja lučk po reki ob Gregorjevem.

Sami naši Ženske v črnem, mednarodni dan žena in nova knjiga Svetlane Slapšak

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri edinstvene zgodbe. Najprej bomo prisluhnili Ženskam v črnem, beograjski iniciativi, ki že več kot trideset let vztraja v boju proti vojnam, nacionalizmu in fašizmu. Potem se bomo ustavili na etnološki razstavi MKD Makedonija, kjer bomo raziskovali pomen tradicije in vloge žensk skozi zgodovino, ob tem pa prisluhnili njihovim osebnim pogledom na dan žena. Za konec bomo skupaj z dr. Svetlano Slapšak odkrivali literarno karto Ljubljane v njenem romanu Kje smo?, v katerem se prepletajo zgodovina, spomini in intelektualni dialogi.

Naše poti Romi v Orehovici na Hrvaškem čakajo na dvojezične napise na občinskih tablah

Nocoj se odpravljamo na Hrvaško, v občino Orehovica, kjer Romi predstavljajo več kot 34 odstotkov vseh občanov. Kot jim dovoljuje zakon, so sprožili zahtevo po dvojezičnih napisih na tablah krajev in javnih ustanov. Preverjamo, zakaj se to še ni zgodilo. Obiskali smo tudi tamkajšnjo osnovno šolo, ki kot prva šola na Hrvaškem izvaja predmet romske kulture in jezika. Preverjamo še, kako bodo slovenske občine porabile denar, ki ga od države dobijo za urejanje razmer romske skupnosti. Začeli bomo v občini Puconci, ki je lani ves denar porabila namensko. V oddaji tudi o nalezljivi bolezni noric.

Sotočja Iz Celovca in Šentjakoba prek Rezije in Benečije do Reke in naprej v Hišo sožitja

»Življenja ples« je bil naslov tokratne revije Koroška poje, ki v Celovec tradicionalno privabi občinstvo z avstrijske Koroške in iz Slovenije. V Šentjakobu v Rožu prisluhnemo ženskemu pevskemu zboru Rož. Peti stilski koncert so naslovili »Obrazi ljubezni« in ga posvetili ljubezni, uporu in miru. V Bili v Reziji pokopljemo njihovega pusta, v reški Bazovici preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo in gostimo Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki ima sedež v Benečiji. V Murski Soboti obiščemo Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju slovenske in madžarske skupnosti. Bi lahko kaj podobnega imeli tudi Slovenci na Madžarskem? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Evelina Ferrar o življenju na Otoku in dejavnosti britansko slovenskega društva

Ustavili smo se v Veliki Britaniji in se o izkušnji življenja v tujini in aktivnostih britansko slovenskega društva v Londonu pogovarjali z vodjo društva Evelino Ferar, pomudili smo se tudi pri slovenskih rojakih v Nemčiji in nekaj več pozornosti namenili dejavnosti Slovencev v Stuttgartu, ki jih združuje društvo Triglav. Novoizvoljeni predsednik društva Borut Hižman je predstavil društvene aktivnosti in tudi svojo pot v Nemčiji. Obiskali pa smo tudi razstavo v Ljubljani ob koncu fotografskega natečaja Rafaelove družbe z naslovom Moj košček Slovenije in pokramljali z nekaterimi nagrajenci.

Sami naši Izbris več kot 25.000 ljudi iz slovenskih evidenc – zgodbe še odmevajo, vprašanje poprave krivic ostaja odprto

V tokratni oddaji Sami naši na Prvem prinašamo ostre, iskrene in globoko človeške zgodbe. Srbska stand-up komičarka Jagoda Jovanović z brezkompromisnim humorjem razkriva korupcijo in družbene absurde – od politike do položaja žensk. Hrvaška pesnica Monika Herceg, dobitnica dveh prestižnih evropskih nagrad, razmišlja o književnosti kot zatočišču in orodju družbenih sprememb. Obenem se spominjamo 30. obletnice izbrisa več kot 25.000 ljudi iz slovenskih evidenc – njihove zgodbe še vedno odmevajo, vprašanje poprave krivic pa ostaja odprto.

Naše poti Projekt Rom-In ponuja 32 zgodb uspešnih Romov

Projekt RomIn – Roma influencers oziroma romski vplivneži je v času svojega delovanja predstavil pozitivne in navdihujoče zgodbe posameznikov Romov iz treh držav. Na spletni strani je mogoče prebrati 32 zgodb uspešnih Romov. Ministrstvo za kulturo pa z javnim pozivom k sodelovanju vabi organizacije za pripravo in prevod otroške literature v romski jezik. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za glasove poslušalcev tokrat potegujeta Matej Cener BYMC s skladbo Život in Muhamed Meety s skladbo Kale Bala. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Adiquerala, ki jo prispeva Kiki Morente ter skladbo Reba zasedbe Söndörgő.

Več

Lahko noč, otroci! Beli in črni svet

Mala miška izdolbe luknjo med obema svetovoma. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Sonja Rostan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Radijski dnevnik Nadaljevanje slovenske prevlade na skakalnici v Lahtiju

Slovenski skakalci proti koncu zimske sezone še naprej nadaljujejo z izjemnimi predstavami. Na najvišjo stopničko se je v Lahtiju zavihtel Anže Lanišek, ki je močno vodil že po prvi seriji, po drugi pa ubranil vodstvo pred Avstrijcem Stefanom Kraftom. Spektakularno predstavo je prikazal tudi kolesarski as Tadej Pogačar, ki je dolgo dirko do Sanrema po ciljnem sprintu končal na 3. mestu. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izraelske sile po ofenzivi na Gazo obnovile tudi napade na jug Libanona - Turški opozicijski voditelj Imamoglu na zaslišanju zavrnil obtožbe - Ob bližajočem se koncu kurilne sezone pri nas v zraku vse manj škodljivih delcev

Novice Radia Slovenija Novice ob 17h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Razkošje v glavi Tomi Janežič

V Slovenskem mladinskem gledališču si je mogoče ogledati predstvo 1974, ki je del transgeneracijskega gledališkega omnibusa Dodekalogija 1972 - 1983.

Dogodki in odmevi Hezbolah zavrnil odgovornost za jutranji raketni napad na Izrael, ki je vodil v izraelsko obstreljevanje Libanona

Izraelska vojska med nadaljevanjem napadov na Gazo znova obstreljuje tudi jug Libanona, od koder so zjutraj na sever judovske države poletele rakete. Hezbolah trdi, da jih ni izstrelil. Libanonska vlada, ki jo izraelska opominja, da je odgovorna za uveljavljanje sporazuma o premirju s šiitskim gibanjem, medtem svari pred vnovičnim izbruhom vojne. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Rahljanje meril za izbiro prvega policista ob hkratnem onemogočanju kandidature dveh nekdanjih - Končuje se kampanja za preprečevanje medvrstniškega nasilja - Potapljači na Lentu iz Drave potegnili 200 kilogramov odpadkov

Sobotno branje Mateja Gaber: Svet je drugačen

»Rimski lirik Horacij je pred več kot 2000 leti postavil vrednoto življenja in njegovo enkratnost na prvo mesto. Vodilo Užij današnji dan, kot je vrhunski Kajetan Gantar prevedel carpe diem, in kot v drugačni obliki, pa vendar z istim sporočilom pojejo Joker out, je bilo moj spremljevalec po različnih krajih bivanja, vse od Arabije do Amerike.« Takole se glasi začetek zbirke esejev Svet je drugačen, ki je nedavno izšla pri založbi Buča in v kateri nas Mateja Gaber skozi humoren mozaik vtisov in zgodb iz krajev po vsej zemeljski obli popelje v svoje za običajnega Slovenca zelo razgibano in svetovljansko življenje. Knjigo, ki s svojo usmerjenostjo v svet deluje kot nekakšen kontrast popisovanju majhnega in idiličnega sveta prekmurskega otroštva iz njenega prvenca Svet, kot iz škatlice vzet, nam je v tokratnem Sobotnem branju pomagala predstaviti kar avtorica sama.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Hudo! Novinarji z OŠ Dutovlje: Obdelava kamna je doma na Krasu!

Obdelava kamna je ena najstarejših obrti človeka. Na Krasu ima tudi danes zelo pomembno vlogo. Skupaj s suho gradnjo namreč oblikuje kraško pokrajino in je del tamkajšnje kulturne dediščine. Kako dobro kamnoseštvo in suho gradnjo poznajo mladi? Učenci OŠ Dutovlje, kjer smo izpeljali radijske novinarske delavnice, zelo! Na šoli namreč deluje krožek kamnoseštvo, blizu šole pa so obnovili tudi suhi zid.

Kulturomat 17. festival Bobri

V drugi polovici marca je naša prestolnica znova prizorišče že dobro poznanega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki letos dogajanje širi tudi v Domžale in Sežano. Osrednja nit festivala je tema Na krilih radovednosti, programski izbor pa je oblikovan z namenom, da otrokom in mladim omogoči trenutke sproščenega raziskovanja sveta okoli sebe. Kaja Čelan je v sklopu festivala obiskala Lutkovno gledališče Ljubljana in si ogledala predstavo Mali nauki o čudenju. Več o predstavi, vtisih in novostih letošnje edicije Bobrov pa v Kulturomatu!

UI faktor Algoritmi in družbena omrežja

Ob besedi algoritem hitro pomislimo na družbena omrežja. Da so algoritmi tisti, ki nam priporočajo različne vsebine na Tiktoku, Instagramu ali Youtubu, izpostavijo tudi mladi v tokratnem podkastu. To sicer drži, je pa le del zgodbe. Algoritmov je veliko različnih vrst. Če nas družbena omrežja tako uspešno zasipavajo z vsebinami, ki nas priklenejo na zaslone, to niti ni v prvi vrsti zasluga priporočilnih algoritmov kot takih, ampak je trik nekje drugje. Kje, v tretji epizodi podkasta UI faktor pojasnita Janez Demšar in Blaž Zupan, prav tako pa tudi to, zakaj ponudijo tudi marsikaj, česar sploh nočemo videti.

Zakajček Kako nastane dež?

Kako pogosto pogledate v nebo, otroci? Ali pa prisluhnete vremenski napovedi … Ste dobre ali slabe volje, ko slišite in izveste, da bo deževalo …? Sploh veste, kako nastane dež? In od kod pridejo dežne kaplje, kako nastanejo, kako velike so in kako hitro potujejo proti tlem? O tem več v današnjemu Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.