Prvi

Prvi Svetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Eppur si muove - In vendar se vrti NATO - snovanje novega strateškega koncepta

Tokratni prelomni vrh Nata bo začrtal smer zavezništva v prihodnjem desetletju. Po ruskem napadu na Ukrajino želi severnoatlantska zveza na novo definirati odnose z Rusijo, zato je napovedala obrambno krepitev vzhodnega krila. Na dnevnem redu je tudi širitev na sever in prvič tudi razmislek o strateškem konceptu do Kitajske.

Med štirimi stenami Prosti čas ali počitnice polne aktivnosti?

Šolsko leto je za nami in spričevala, ki so prinesla veselje ali razočaranje, so doma. Najbrž se je pri nekaterih starših že polegla tudi slaba volja. Začele so se počitnice in tudi večno vprašanje za starše, kakšne naj bodo: naj otrokom pustijo prosti čas, da si ga organizirajo po svoje, ali naj poskrbijo, da ne bo dolgočasja in da bodo počitnice polne aktivnosti. Vse se reši, če se starši in otroci dobro razumejo. Kaj pa, če se ne? Če je odnos poln sporov in nerazumevanja? Kako rešiti ta problem? O tem Darja Groznik z gostjo Leonido Mrgole, partnersko in družinsko svetovalko.

Svetovalni servis Poletne osvežilne in hranljive jedi

V vročih dneh se navadno spremeni naš izbor hrane, ki jo uživamo čez dan, večkrat sežemo po bolj lahkotnih jedeh, zato ponedeljkov svetovalni servis namenjamo prav pripravi poletih osvežilnih, a hkrati hranilnih jedi. Pripravljali bomo sklede, smutije in druge napitke, solate, pite in sladice. O brezmesni polnovredni alternativi in bolj zdravih sladicah Barbara Radojlovič, certificirana mojstrica priprave presnih in veganskih jedi. Vabljeni k sodelovanju!

Klicna koda Divji prašiči in odpadki vznemirjajo meščane Zagreba

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

7. stran Thomas Bauer: Kultura dvoumnosti

V knjigi Kultura dvoumnosti nemški profesor arabske književnosti Thomas Bauer pred nami zariše kulturno zgodovino islama, zelo drugačno tako od romantične slike, kakršno nam o Bližnjem Vzhodu ponujajo zgodbe iz Tisoč in ene noči, kot tudi od mračne podobe, kakršna se je o islamskem svetu oblikovala v zadnjih desetletjih, ko se v luči nekaterih skrajnih islamističnih gibanj na to civilizacijo vse bolj gleda kot na nekaj skoraj inherentno zaostalega. Kulturo dvoumnosti, podnaslovljeno Drugačna zgodovina islama, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent zgodovine in filozofije Fin Lucu Dražovič.

KiKs Na izletu je kupil "Piransko" sol

Verjetno se vam je že zgodilo, da ste se z izleta ali krajšega oddiha v bližnji ali daljni okolici domov vrnili s tolminskim sirom, kraškim pršutom ali piransko soljo. Kako bi zapisali omenjene pridevnike – z malo ali veliko začetnico? Ste kdaj opazili s kakšno začetnico so ti pridevniki zapisani na embalaži izdelka? Odgovor kar naenkrat ni več tako zelo enostaven, kajne? V KiKs-u Darja Pograjc razloži, zakaj.

Dobro jutro, otroci Kaj o svoji domovini vedo najmlajši?

Danes bi lahko rekli kar: "Vse najboljše, Slovenija!" Dan državnosti je obletnica dneva, ko sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, slavnostno sicer razglašeni dan pozneje na Trgu republike v Ljubljani. Mogoče pa je najlepše darilo za našo državo to, da slišimo, kako zelo dobro jo poznajo tudi njeni najmlajši državljani in kako varno se v njej počutijo … O Sloveniji so se razgovorili učenci razredne stopnje OŠ Rakek.

Lokalni junak Vlado Slodnjak

Če vas bo danes dopoldne pot popeljala v Slovenske gorice, se lahko v kraju Sakušak pri Juršincih udeležite Evropskega srečanja Puhovih vozil in otvoritve novih razstavnih prostorov Puhovega muzeja. Dogajanje, pospremljeno z izrazitim vojnem po bencinskih hlapih, organizira Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci, ki ga vodi tokratni lokalni junak Vlado Slodnjak. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.

Svetovalni servis So počitnice čas brez meja?

Pred šolarji je zadnji dan šole s podelitvijo spričeval. Pritisk na ocene je bil ob koncu šolskega leta močan, najbolj pri tistih, ki jeseni nadaljujejo šolanje na višji stopnji izobraževanja. Kako se soočiti z neuspehom ali razočaranjem, ki ga lahko prineseta spričevalo in nesprejem na želeni program? So počitnice čas brez omejitev in meja? Kako naj mladi preživijo proste tedne? Na kaj naj bodo pozorni starši, ko izbirajo počitniška varstva in letovanja za svoje otroke? Kakšne izkušnje lahko mladi sicer na njih pridobijo? O tem v petkovem Svetovalnem servisu Tino Rezar iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.

Zeleni nasvet Dognojevanje vrta je potrebno tudi poleti

Vsi dobro vemo, da se zelenjavni vrt gnoji jeseni, tudi spomladi, a v tokratnem Zelenem nasvetu boste slišali, da je dognojevanje določenih vrtnin (seveda na pravi način) potrebno vse leto. Tudi poleti namreč lahko rastlinam primanjkuje nekaterih snovi.

Petek brez pravila "Ko darilo kasneje vzameš v roke, se točno spomniš tiste generacije"

Ena od stalnic ob koncu šolskega leta so darila, ki jih od učencev in tudi njihovih staršev, prejmejo učitelji in učiteljice, tudi vzgojitelji, vzgojiteljice. To, da imajo doma polne police skodelic z imeni določene generacije, drži. Res pa je tudi, da prejmejo tudi drugačna, bolj unikatna darila: pomečkano vrtnico, ki jo je učenec utrgal med potjo v šolo, zahvalno pismo učenke, ki vedno znova seže v srce, ali kratek film s spomini iz preteklega šolskega leta, ki so ga učenci zmontirali sami.

Svetovalni servis Katero klimatsko napravo izbrati?

Prvi vročinski val je tu in marsikdo že resno premišljuje o nakupu klimatske naprave. O nakupu razmišljajo celo tisti, ki so zaradi stroškov nakupu ves čas nasprotovali. Klimatska naprava v tem letnem času zagotovi prijetno temperaturo v prostoru ter svež in ravno prav vlažen zrak. Pozno jeseni pa se lahko z njo prostore tudi ogreje. Katero klimatsko napravo izbrati in kako jo pravilno vzdrževati? Na vprašanja odgovarja strokovnjak za klimatske naprave Lev Mioč.

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon ALS: "Na koncu se več ne moreš premikati, samo oči ti še delajo. Malo me je strah prihodnosti"

Amiotrofično lateralno sklerozo ali bolezen motričnega nevrona sploh čez lužo poznajo tudi kot bolezen Louja Gehriga, po znamenitem igralcu bejzbola, ki je zbolel za njo in ob slovesu z igrišč imel tudi nepozaben govor. Morda se boste spomnili tudi polivanja z ledeno vodo, ki je po vsem svetu potekalo z namenom ozaveščanja o tej hudi nevrodegenerativni bolezni, ki po navadi poteka zelo hitro in za katero še ni zdravila. Ob svetovnem dnevu bolezni ALS (21. juniju) in 20-letnici teama za ALS na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo ter 20-letnici odbora za ALS pri Društvu distrofikov je Mojca Delač med omrežja, ki jih bolezen prizadene, pokukala s pomočjo Nede Caserman, ki ji je bila bolezen diagnosticirana pred petimi leti, mag. Stanke Ristič Kovačič in prof. dr. Janeza Zidarja.

Lokalni čas Vremenski radar na Pasji ravni ter počitnice na Idrijskem

Nina Brus je obiskala vremenski radar Agencije RS za okolje na Pasji ravni v Polhograjskem hribovju, ki je eden od dveh, na podlagi podatkov katerega nastaja radarska slika padavin. Stoji na nekoč najvišjem vrhu tega območja. Več tudi o poletnem počitniškem dogajanju v Idriji ter začetku kopalne sezone v Idrijski Beli.

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Državo zajel vročinski val

Po današnjem prvem vročinskem vrhuncu se bo tudi prihodnje dni nadaljevala velika toplotna obremenitev. Ta lahko vodi do poslabšanja kroničnih stanj, na udaru so tudi majhni otroci in starejši ljudje, pravi kardiolog Luka Lipar, ki odsvetuje tudi prehode iz močno ohlajenih prostorov na razgrete površine. Druge teme: - Ob stopnjevanju ruskih raketnih napadov v Ukrajini skupina G7 obljubila dodatno pomoč - V državnem zboru burne razprave o medijski zakonodaji - Tenisačica Kaja Juvan z odlično predstavo v drugi krog Wimbledona

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radijski dnevnik Rusija vnovič obstreljevala osrednjo Ukrajino

Medtem ko ruske sile nadaljujejo okrepljene napade na vzhod Ukrajine, o obstreljevanju danes poročajo iz osrednjega dela države. Rusija je v mestu Kremenčuk uničila trgovski center, v katerem naj bi bilo tisoč ljudi, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Danes je sicer nagovoril voditelje držav skupine G7 in jih pozval k dodatni pomoči ter zaostritvi sankcij proti Rusiji. Medtem zmogljivosti krepi tudi severnoatlantsko zavezništvo. V drugih poudarkih: - Zveza Nato napovedala povečanje sil za hitro odzivanje s 40 tisoč na več kot 300 tisoč - V državnem zboru danes v ospredju razprave o medijih - Slovenski policisti zaznamujejo svoj dan, ki ohranja spomin na bitko za Holmec

Studio ob 17.00 150 let zadružništva – so zadruge lahko odgovor na draginjo in težave z oskrbo?

Za odločnejše premike bi potrebovali strategijo razvoja zadružništva na ravni države

Dogodki in odmevi Večino države zajel vročinski val

Državo je zajel vročinski val. Ob vročem afriškem zraku naj bi se temperature najvišje povzpele to popoldne, živo srebro pa se bo tudi v prihodnjih dneh dvignilo krepko nad 30 stopinj Celzija. Nevarnostim vročine so najbolj izpostavljeni kronični bolniki ter majhni otroci in starejši. Velika toplotna obremenitev naj bi vztrajala do konca tedna. Drugi poudarki oddaje: - V parlamentu soočenje mnenj o delovanju RTV v prihodnje. - Skupina G7 želi dogovor o enotni ponujeni ceni Rusiji za nafto. - Vodstvo Nata napoveduje povečanje sil za hitro odzivanje.

Po Sloveniji V Posočju suša klesti krmo, vode malo tudi v planinah

-v Mariboru in Ribnici pripravili počitniške aktivnosti za otroke - v vaseh okoli cementarne Anhovo vode menda ne bo treba več prekuhavati - V Podravju s saditvijo mejic ščitijo ptice in opraševalce - Prenovljena jadrnica baletnikov Pie in Pina Mlakarja kmalu v domačem pristanu

Danes do 13:00 Državo zajel nov vročinski val

Poslanke in poslanci prav zdaj obravnavajo opozicijski predlog za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o RTV Slovenija, ki predvideva ukinitev obveznega RTV-prispevka. Pričakovati je, da bo državni zbor referendumski predlog zavrnil. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski skupino G7 poziva k dobavi sodobnih raketnih sistemov in dodatnim sankcijam proti Rusiji. - Končuje se obnova vodarne Močila, vode v kanalski občini menda ne bo več treba prekuhavati. - Slovenski uprizoritvi drame Pljuča v Umagu grand prix za najboljšo predstavo.

Jutranja kronika Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Jutranja kronika Voditelji G7 uvodni dan vrha poudarili enotnost v boju proti Rusiji

Voditelji sedmih gospodarsko najrazvitejših državah so zbrani na Bavarskem, kjer razpravljajo o vojni v Ukrajini in njenih posledicah. Prvi dan so poudarili predvsem enotnost in odločenost skupnega boja proti Rusiji. Kot je poudaril nemški kancler Olaf Scholz, je to, da so ostali enotni, dobro sporočilo, saj tega ruski predsednik Vladimir Putin ni pričakoval. Skupaj z ameriškim predsednikom Joejom Bidnom sta zagotovila, da bosta njuni državi pri finančni in vojaški podpori Ukrajini še naprej povsem usklajeni. Moskva medtem v Ukrajini nadaljuje svojo ofenzivo: - Ruske sile znova raketirale prestolnico Kijev - O ukinitvi železniške proge Prešnica-Dekani tudi koprski mestni svet - V Loški dolini uredili nove gozdne ceste

Zrcalo dneva Države G7 z dogovorom o prepovedi uvoza ruskega zlata

Ob začetku vrha sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav na Bavarskem je nemški kancler Olaf Scholz poudaril, da jih združuje pogled na svet, vera v demokracijo in pravno državo. Dodal je, da bodo našli skupne odgovore na energetsko krizo, ki je posledica vojne v Ukrajini in tudi glede sankcij proti Rusiji. Kot je dejal Scholz je dobro sporočilo, da so uspeli ostati enotni, česar ruski predsednik Vladimir Putin ni pričakoval. V oddaji tudi o tem: - Kijev danes pretresle eksplozije - Na Zahodu Slovenije suša; v Italiji ponekod izredne razmere - Janja Garnbret sezono tekmovanj najvišje ravni v težavnostnem plezanju odprla z zmago

Radijski dnevnik Radijski dnevnik 18:30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Na pravi strani Sovraštvo do žensk v politiki

Ženske v politiki in mizoginija gredo v slovenskem prostoru z roko v roku. Več kot je političark, več je vulgarnih napadov nanje in seksizma. Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v novi vladi je štirideset odstotkov poslank in sedem ministric, znane so že tri kandidatke za predsednico države, kar pomeni prelom z dolgo tradicijo razumevanja politike kot moške domene, vendar je večje število žensk v politiki prineslo tudi porast mizoginije, seksizma, osebnih napadov in verbalnega nasilja v javni sferi. Ne mine dan, da ne bi v javnosti komentirali videza in pojavnosti političark. O mizoginiji, nizkotnih načinih diskreditacij političark in o odnosu medijev do žensk, v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila novinarko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.

ApolloLajka Natisni mi hišo na Luni

Kako bomo gradili naselbine na Luni in Marsu? Če verjamete ali ne, jih bomo kar natisnili. 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja je pristop, ki v vesolju edini res pride v poštev.

Umetnost možnega Konec prvega polčasa - Jernej Šmajdek (STA) in Borut Mekina (Mladina)

Prvi polčas super volilnega leta končujemo z analizo najpomembnejšega političnega dogodka zadnjih let – spremembo oblasti na državnozborskih volitvah. To, kar se je zgodilo v Sloveniji, je bilo bolj pomembno od izida francoskih volitev, pravi Borut Mekina, novinar in komentator Mladine. Kako se bo nova vlada soočila s (pre)visokimi pričakovanju ta hip seveda še ne vemo, bo pa zelo pomembno, opozarja Jernej Šmajdek, novinar in analitik Slovenske tiskovne agencije, kaj in kako bo sporočala javnosti. Zadnja tiskovna konferenca o regulaciji cen bencina je bil že tak primer, ko so morali novinarji počakati na sporočilo za javnost, da so lahko razbrali, kaj pravzaprav načrtuje vlada. Da o dveh ministrih, ki nista dobila besede, niti ne govorimo. Velik del epizode (žal) namenjamo tudi razmeram na RTV, na koncu pa vsi skupaj ugotavljamo, da bo očitno novi predsednik Slovenije – predsednica. To je zadnja epizoda te sezone, preden vsi skupaj odidemo na počitnice. Ampak nekaj je v teh negotovih časih gotovo – septembra, pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami, se podkast Umetnost možnega vrača!

Srce bije za posel Enzo Smrekar, Atlantic Droga Kolinska

Enzo Smrekar, glavni direktor podjetja Atlantic Droga Kolinska, podpredsednik za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo v Atlantic Grupi, odgovarja na vprašanja o prehranski in energetski draginji, inflaciji, izvozu, dodani vrednosti, zaposlenih, trajnosti, vodenju in avtentičnosti, o nekaj idejah iz koalicijske pogodbe in o športu (je tudi predsednik Smučarske zveze). O sebi pove, da je jutranji človek, zadostuje mu štiri do pet ur spanja, ob sedmih je na delovnem mestu, vendar nima rutinskega urnika. Ves čas je v življenjskem ritmu in miselnem toku, ki prepleta intenzivno poklicno in aktivno zasebno življenje. Zdajšnje poslovne pogoje v prehrambni panogi opiše kot popolno nevihto in pove, kako podjetje krmari skozi težke čase.

Evolucija užitka S punco se veliko pogovarjava, zato je seks boljši

V tretji sezoni podkasta posebna raziskovalca Eva in Luka raziskujeta spolne, seksualne in reproduktivne pravice žensk

Umetnost možnega Odkrito o politiki in medijih – Silvester Šurla

Dobili smo novo vlado, njene prve poteze pa so zamenjave kadrov. To je pričakovano in transparentno, pravi gost nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega odgovorni urednik tednika Reporter Silvester Šurla. Ivan Simič in Franci Matoz sta to razumela, Milan Krek pa ne, še dodaja. A do katere ravni naj sežejo politične menjave, da državna uprava še lahko strokovno deluje? Na to vprašanje politika nima odgovora. Silvester Šurla, ki je pred kratkim napisal knjigo Ozadje Reporterja in Maga, tudi natančno opiše, kako je nastal medijski imperij stranke SDS in s kakšnim namenom. Od blizu je spremljal, kako se je radikalizirala stranka, ki obvladuje desni politični prostor. Na tem političnem polu ostaja prostor za urbano konservativno stranko, neke vrste Državljansko listo 2.0. Kdaj bo nastala in kdo jo bo vodil, še ni znano, verjetno pa ni dvoma, da se bo to slej ko prej zgodilo.

Na pravi strani Pravica do splava v ZDA in EU

Potem, ko je pred dnevi ameriška zvezna država Oklahoma, v celoti in brez izjem, prepovedala pravico do splava ter s tem postala država z najbolj restriktivno politiko v zvezi z reproduktivnimi pravicami žensk v razvitem svetu, ji bodo, po oceni poznavalcev tamkajšnjih razmer, najbrž zelo kmalu sledile še druge zvezne države. Trend, ki se izkazuje v ZDA je seveda zaskrbljujoč, saj se dogajanje v ZDA praviloma prenese tudi v EU, vendar velja poudariti, da imamo v osrčju Evrope že zdaj vsaj dve državi, ki eklatantno kršita pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu. O pravici do splava v ZDA in v EU, sta tokrat spregovorila dopisnik iz ZDA Andrej Stopar in dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Podkast o pravicah žensk pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer.

Umetnost možnega Prva preigravanja in prepovedani položaji – Suzana Kos in Gregor Drnovšek

Dve tretjini v sicer za Slovenijo značilnem dolgotrajnem procesu oblikovanja vlade sta že končani. Dobili smo nov parlament in mandatarja, čez dober teden zelo verjetno tudi vlado. In videli smo tudi že prve politične praske – ne v novi vladni koaliciji, ampak v opoziciji. Stranki SDS in NSI sta najprej napadli Golobov šprint skozi parlamentarne procedure s paketom zakonskih predlogov. Po tem pa je NSi v minulih dneh nepričakovano prehitela SDS po levi pri sestavljanju parlamentarnih odborov. Najina gosta, novinarja in komentatorja Dela in Tv Slovenija, Suzana Kos in Gregor Drnovšek, sta vse to spremljala iz prve vrste. Suzana v novi epizodi podkasta pove, kaj pomeni Gallupov test in zakaj so nekateri ljudje modre, drugi pa kakšne drugačne barve. Gregor pa opiše prva preigravanja in nekaj ofsajdov v novi politični igri. Kot se za politični podkast spodobi, pokomentiramo tudi zaključek fuzbalskega prvenstva. Ker o sta politika in nogomet edini disciplini, v katerih smo vsi predsedniki in selektorji. Na poslušanje!

ApolloLajka Človek v vesolju

Kaj človeka čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavić.

Srce bije za posel Aleksander Mervar, ELES

ELES je v lasti države. Prenosni operater skrbi, da električna energija od proizvajalcev pride do porabnikov, vpet je v omrežja sosednjih držav in evropski energetski sistem. Od leta 2013 je na njegovem čelu Aleksander Mervar, ki pojasnjuje, zakaj bomo šele po počitnicah deležni visokih zneskov na položnicah: »Če ste imeli danes mesečno 100 evrov položnice za elektriko, boste imeli po mojih izračunih 2023 nekje 350-400 evrov.« Pove tudi, zakaj so cene nevzdržne in kako se bodo po njegovem umirile, nikdar pa ne več na ravneh, ki smo jih bili vajeni še pred letom dni.

Evolucija užitka Nosečnost je cela znanost

"Živijo, sem Živa, stara sem 29 let. Delam v arhitekturnem biroju. Nismo največji, smo pa kar znani, veliko nagrad smo dobili, tudi na razpisih zmagujemo. Sem najmlajša, pri njih delam že 6 let, takoj po faksu so me vzeli. Sej mi je ok, sam res veliko delam. In ker sem trenutno noseča, mi ni najlažje. Čez en mesec imam rok in mi je že precej neudobno. S kolesom se ne vozim več, tko da hodim peš. Počasi. Zadnjič so mi trobili na prehodu za pešce, k sm šla tok počas. In pol sem se obrnla, pokazala na svoj trebuh in fakiča. Pizda, ne gre, ne morm hitreje. Fak, kr trije bomo! Jst bom rodila otroka in potem ga bova mela. Tko, kr odnesla ga bova domov iz porodnišnice. In bo najin. Celo življenje sem se mogla učit in delat izpite in pisat teste in dokazovat, da zmorem in sem sposobna in imam znanje. Ampak otroka pa lahko kr maš. Tko, noben ne preveri, če ga boš znal vzgajat. Men je to čist noro!"

Umetnost možnega Preludij za politično sredino – Metka Majer in Uroš Esih

Robert Golob je v otroštvu menda rad igral šah. Prav zdaj igra simultanko – na eni šahovnici sta obe prihodnji koalicijski partnerici, SD in Levica, na drugi dve stranki koalicije KUL, ki sta ostali pred parlamentarnimi vrati, LMŠ in SAB. Obe igri sta povezani – če bosta v vladi ministra tudi Bratuškova in Šarec, bo Golobu uspelo združiti stranke politične sredine, ki je od razpada LDS, skoraj dve desetletji, razbita med številne politične igralce. Tako se je prvotna zamisel o vitki vladi spremenila v predlog ekipe, v kateri bo verjetno celo več ministrov kot v prejšnji vladi, pravi novinarka POP TV Metka Majer. Gibanje Svoboda je dobilo toliko sedežev v parlamentu, da bo dobesedno posrkalo tudi vse strokovne sodelavce, opozarja Uroš Esih, komentator časopisa Delo. To pa pomeni neke vrste zlitje, ki se bo morda zelo kmalu končalo z združitvenim kongresom. Kajti lokalne volitve so blizu. Oba tokratna gosta podkasta Umetnost možnega te dni delata več kot običajno – sestavljanje koalicije so neke vrste olimpijske igre notranjepolitičnih novinarjev. Kljub temu nista zamudila Studio 9.maj in Marcela Štefančiča v Mladinskem gledališču. In imata tudi o ukinitvi Studia City zelo jasno stališče.

Sobotni glasbeni večer Sobotni glasbeni večer

V Sobotnem glasbenem večeru na Prvem, ki ga ureja Jane Weber, na praznični večer, predvajamo koncert slovenske skupine Mala Mestna Muzika, ki jo vodi skladatelj in pianist Rudi Pančur. Lahko ste ga slišali v petkovi rubriki Iz glasbenega uredništva na Prvem. Koncert smo posneli 29. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru festivala Druga Godba, ki mu letos na Prvem posvečamo večjo pozornost. Mala mestna muzika nas popelje na glasbeni sprehod po obrobju Slovenije, kot ga še nismo poznali. Lep repertoar sestavljajo uglasbljene pesmi Žalostinke po razkriško Vlada Žabota, seveda v razkriškem narečju. Uigran manjši orkester, na čelu katerega sta pevca Brina Vogelnik in Metod Banko, pretkano povezuje besedila z novo glasbo, ki deluje lirično, baladno, na trenutke mogoče nekoliko groteskno in predvsem nostalgično. Ploščo Male Mestne Muzike lahko nedvomno štejemo med boljše slovenske glasbene stvaritve zadnjih nekaj let. Na koncertu smo slišali tudi nekaj še neizdanih skladb.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

Jutri bo na gradu Vurberk jubilejni 30. Festival narodno-zabavne glasbe, tokrat vam za pokušino v posluh ponujamo posnetek oddaje, v kateri smo leta 2017 predstavili skladbe s takratnega 26-ega festivala in v kateri je svoj pogled na festival predstavil dolgoletni vodja prireditve gospod Janez Toplak. Skladbe z letošnjega festivala pa vam bomo predstavili v eni prihodnjih oddaj. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Marino Kranjac, istrijanska duša

Za majhnimi očmi umirjenega obraza je skromen človek, ki dela dolgoročne načrte in počasi melje svoj vsakdan. Razmišljujoč in pristen. Nocoj je v naši sredi prejemnik Maroltove plakete, najvišjega priznanja za področje folklorne dejavnosti za leto 2021 – Marino Kranjac. Obiskali smo ga na njegovem domu med vinogradi nad Koprom, a sebe nima za Primorca. Marino Kranjac je svojo življenjsko pot je posvetil slovenski ljudski glasbi, specializiral se je za istrsko ljudsko glasbo, saj ga z njo povezuje okolje, v katerem živi in deluje. Marino velja za odličnega interpreta, glasbenika in umetniškega vodjo, avtorja glasbenih priredb, je soustanovitelj številnih prepoznavnih glasbenih skupin – Istranova, Pišćaci, Tolovaj Mataj, Marušić Istrio, Zingelci, Vruja, Adriavox, Cappella Justinopolitana, zaradi katerih je istrska ljudska glasba presegla meje arhivskega gradiva in zaživela v novih podobah, v zvoku, ki združuje pokrajinsko specifiko s sodobnimi glasbenimi pristopi in hkrati s starimi, npr. srednjeveškimi praksami ki so omogočili, da so te glasbene priredbe doživele širšo prepoznavnost in priljubljenost med ljudmi. V oddaji ga bomo pobliže spoznali, o njem pa bodo spregovorili tudi dr. Mojca Kovačič, mag. Simona Moličnik in g. Janez Jocif. Ob vsem tem bomo poslušali posnetke Marinove glasbene zakladnice - Istranova, Vruja, Cappella Justinopolitana, Zingelci iz Kopra, ...

Etnofonija Brencl Banda: Čarovniški lov

Brencl Banda: Čarovniški lov. Brencl Banda od albuma do albuma avtorsko in glasbeniško dozoreva v vedno prepričljivejši in privlačnejši odziv na sodobni fuzijski folk z različnih koncev Evrope.

Sobotni glasbeni večer Sobotni glasbeni večer

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Pesem v žepu Noreia, Jani Kovačič, Laura Krajnc: Kilt Roberta Burnsa

Najpopularnejši škotski pesnik Robert Burns je v svojem dokaj kratkem, a burnem življenju napisal precej pesmi, v katere je ujel duh svojega časa. Hitro so ponarodele in segle preko prostorskih in časovnih meja, nedavno pa so oživele tudi v slovenščini, in sicer kot »Kilt Roberta Burnsa«. V tem projektu so združili moči člani zasedbe Noreia, ki sta se jim pridružila kantavtor Jani Kovačič in pevka ter violinistka iz zasedbe Zajtrk Laura Krajnc. V središče svojega programa so postavili Burnsovo kantato »Veseli berači« iz leta 1785, dodali pa so ji še nekaj drugih ponarodelih Burnsovih pesmi. Koncertni album »Kilt Roberta Burnsa« nam v Pesmi v žepu predstavlja Anej Ivanuša, eden od članov zasedbe Noreia.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

Kot že naslov pove, tokratno oddajo posvečamo dvema slavljencema, ki sta v začetku meseca junija praznovala rojstni dan. Prvi je basist in vodja Alpskega kvinteta, 9. junija je dopolnil 75 let, drugi, Jure Valjavec, pa 10. junija 56 let, sicer pa je klarinetist, član ansambla Gašperji, producent in še kaj bi se našlo. .. Na koncu oddaje pa vse dobro želimo tudi Otu Pestnerju, ki trenutno okreva po srčnem infarktu. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi France Marolt - Poklon, 2. del

Bili smo na 74. letni produkciji najbolj znanega folklornega ansambla v državi, Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, z naslovom France Marolt – Poklon. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma smo si jo lahko ogledali v nedeljo, 15. maja 2022. Več kot 50 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v plesni predstavi, ki je bila tokrat posvečena ustanovitelju Francetu Maroltu. Naj spomnimo: prejšnji torek smo poslušali prvi del koncerta, Uverturo, Ziljske svatbene plese in skladbo Lipa zelenela je v izvedbi Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča, Ovo selo zdravo i veselo in Plese ljubljanskega predmestja. Plesna predstava 'Poklon' je v 10 točkah prikazala začetek, razvoj in koreografske novosti Luke Kropivnika, dr. Tomaža Simetingerja in Mirka Ramovša. Predstavo povezujejo kratki izseki iz pogovorov z nekdanji člani skupine in raziskovalci dela in življenja Franceta Marolta. Pogovor z umetniškim vodjem, Luko Kropivnikom, ki bo opisal dogajanje na odru, bo vodila Nika Rožanc.

Prva vrsta Povzetek 5. sezone

V peti sezoni oddaje je živo nastopilo 48 različnih zasedb. Tokrat se bomo spomnili nekaterih najbolj zanimivih nastopov.

Etnofonija Brina: To je to

Brina: To je to. Četrti studijski album cenjene slovenske sodobne etnofuzijske skupine.

Sobotni glasbeni večer Sobotni glasbeni večer

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

Samo v mlinu se dvakrat pove, pravi slovenski pregovor, a mlin je tokrat v oddaji omenjen velikokrat, predvsem pa večkrat tudi opevan. Stari mlin je naslov, s katerim se kiti kar več skladb, in prvo slišano bo izvedel ansambel Objem. Seveda je z večino, če ne z vsemi slovenskimi mlini, povezana reka – ali potok. Potoček. O mlinih, potočkih in vodah bodo poleg omenjenega ansambla tokrat igrali: Ansambel Mihe Dovžana; Ansambel Lipa; Ansambel Borisa Kovačiča; Štirje kovači; Ansambel Avsenik; Kvartet Do, Marija Ahačič Pollak; Ansambel Ekart; Jože Galič in Glasba iz Slovenije; Ansambel Trim; Ansambel Janeza Goršiča; Ansambel Lojzeta Slaka; Ansambel Ottavia Brajka; Prifarski muzikanti; Ansambel Jožeta Škoberneta in fantje z Brezovske gore; Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Predlogi

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Priporočamo