Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Studio ob 17.00 O pomenu 8. marca, mednarodnega praznika žensk, v današnjem času

V tednu, ko praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk, bomo v Studio ob 17 h iskali odgovor na vprašanje, ali je 8. marec še vedno pomemben praznik; je to dan za praznovanje dosežkov ali opomin na dolg seznam nerazrešenih družbenih vprašanj? Gostje bodo govorile o pomenu politične paritete in enake zastopanosti žensk v politiki, spregovorili bomo tudi o skrb vzbujajočih podatkih o odnosu mladih do načela enakosti. Posebno pozornost bomo namenili ranljivim skupinam, kot so starejše ženske in matere samohranilke, ki se pogosto znajdejo na robu revščine, prav tako se bomo dotaknili posebnega položaja žensk na podeželju in nasilja nad ženskami, ki ostaja velik družbeni problem. Gostje: Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije; dr. Vesna Leskošek, sociologinja; dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; mag. Ana Pavlič, Inštitut za preučevanje enakosti spolov.

Storž "Prej sem znala kljekljati kot brati."

Gospa Tončka Stanonik si trenutno polni dneve z dvema obveznostma, ki pa sta pravzaprav njeni največji veselji - s klekljanjem in pripravo na to, da bi izšla še ena njena knjiga. S klekljaricami iz Klekljarskega društva Ljubljana sodeluje pri mnogih skupinskih klekljarskih projektih, ki jih prinaša leto 2026, kamor sodi tudi praznovanje 150-letnice delovanja Čipkarske šole Idrija. Že pred časom pa je gospa Tončka Stanonik tudi končala roman, ki se dogaja v času covida, zdaj pa je morda res prišel čas, da bi knjiga izšla, za kar pa so potrebne še druge spretnosti, med drugim iskanje promocijskih in tržnih poti. Sodelovala pe tudi na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja - Najprej štalca, potem pa kravca in se z zgodbo uvrstila na tretje mesto. Gospo Tončko Stanonik je obiskala Lucija Fatur.

Gymnasium Kakšen je poklic peka, slaščičarja, mesarja in kuharja?

Mesec februar se bliža koncu, informativni dnevi so za nami, prav tako zimske počitnice za polovico šolarjev, ostala polovica jih preživlja ta teden. V tem mesecu so šolarji, ki jih letos čaka pomembna odločitev - kam naprej, zagotovo veliko razmišljali v tej smeri. Izbrati gimnazijo ali poklicno šolo? Kaj mi prinaša poklic in kaj izobrazba v današnjem času? Nadaljevati šolanje po triletni poklicni šoli ali se zaposliti? Vse to so se spraševali tudi mojih gosti, danes dijaki 5. letnika na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana. Zakaj so se odločili za poklic kuharja, mesarja, peka in slaščičarke ter kaj jim je ta odločitev prinesla, so nam povedali v tokratni oddaji Gymnasium.

Lahko noč, otroci! O vetru, ki bi rad pel

... in rad bi imel prijatelje ... Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Slovenija Pravila za razpolago programskega časa pred državnozborskimi volitvami

RTV Slovenija objavlja Pravila za razpolago programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov, kandidatnih list, političnih strank in njihovih programov za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo dne 22. 3. 2026.

Jutro na Prvem

Svetovalni servis Večina ljudi se s HPV okuži vsaj enkrat v življenju

Dan po mednarodnem dnevu ozaveščanja o HPV smo tej temi posvetili tudi četrtkov svetovalni servis. Večina ljudi se s HPV okuži vsaj enkrat v življenju, virus je spolno prenosljiv in povzroča različne bolezni pri moških in ženskah, med drugim šest različnih vrst raka, tudi materničnega vratu. Eden najbolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje okužb je cepljenje, vendar pa precepljenost proti HPV v Sloveniji ni dovolj visoka. Kdo je upravičen do brezplačnega cepljenja, kaj pomenijo rezultati brisa materničnega vratu in kdaj je izvid patološki? Na vprašanja odgovarja doc. dr. Nina Jančar, dr. med., s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Možgani na dlani Prikazni bojazni: Življenje brez strahu - Primer S.M.

Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.

Lokalni čas Bogata romska kultura in zgodovina

Romi so narod brez države, že stoletja pa živijo tudi v Evropi. V Sloveniji jih je največ v Prekmurju ter na jugovzhodu države, zaradi asimilacije pa vse bolj izginja njihova kultura z jezikom na čelu. Še danes je v družbi veliko predsodkov in zaničevanja Romov, po drugi strani pa se razne institucije z njimi vred trudijo kar najbolje predstaviti njihove navade in posebnosti. V Murski Soboti so na ogled tako na stalni razstavi v Pomurskem muzeju kot v Evropskem muzeju romske kulture in zgodovine, ki so ga odprli leta 2012, pred kratkim pa preselili v nove, ustreznejše prostore sredi mesta.

Svetovalni servis Kako temeljito pospraviti in urediti svoj dom?

Vas nered v garderobni omari ali kuhinjskih predalih vedno znova spravi v slabo voljo? Pospravite, pa je čez nekaj dni spet vse po starem? Kako pospraviti enkrat za vselej, zakaj je temelj urejenega doma dobra organizacija in zakaj pospravljanje ni isto kot čiščenje? Gostja: Tina Markun, certificirana svetovalka za urejanje domov po metodi znane japonske mojstrice pospravljanja Marie Kondo. Čeprav ima metoda korenine na drugem koncu sveta, jo lahko preslikamo tudi v naše okolje.

Svetovalni servis Rez in sajenje sadnega drevja

Prvi dnevi meteorološke pomladi in toplo vreme že vabijo na vrtove in v sadovnjake. In prav je tako, saj morate v teh dneh ujeti pravi čas za obrezovanje, škropljenje in sajenje sadnega drevja. Kako se tega lotiti in kako preprečiti različne težave z vašim sadnim drevjem, bo v torkovem Svetovalnem servisu ob pol devetih pojasnil agronom Vanes Husić. Svoja vprašanja zanj pošljite na prvi@rtvslo.si ali vpišite v obrazec na spletni strani Prvega.

Drugi pogled Daniela Barajas Garcia, Mehika

Tokrat bomo v oddaji Drugi pogled odpotovali dobrih deset tisoč kilometrov proti zahodu - v Mehiko bomo zavili. Od tam namreč prihaja Daniela Barajas Garcia, ki se je zaradi ljubezni preselila v Slovenijo. Tu najbolj pogreša okuse doma, zato je Mehičanka začela objavljati različne tradicionalne recepte mehiških jedi tudi na svojih socialnih omrežjih. Kaj ji je v Sloveniji všeč in kaj še pogreša, pa slišite v oddaji Drugi pogled, ki jo je pripravila Lana Furlan.

Torkov kviz 30 let predelave slovenske ovčje volne

Volna je eden najstarejših materialov za izdelavo oblačil. Merino volna je na seznamu tem Torkovega kviza, ki ste jim v preteklosti že lahko prisluhnili. Lahko pa volno uporabimo tudi v gradbeništvu, kmetijstvu in vrtnarstvu. O slednjem več Marija Srblin iz podjetja SOVEN, kjer se že 30 let ukvarjajo s predelavo naravne slovenske ovčje volne.

Prvaki tedna Breda Kutin: Slovenija v globalnem prostoru ne sme biti samo podizvajalka, ampak tudi ustvarjalka

Ime gostje tokratne epizode Prvakov tedna je tako rekoč sinonim za varstvo pravic potrošnikov pri nas. Sama jih slikovito poimenuje kot človekove pravice v vsakodnevni uporabi. Ekonomistka, ki je po petih letih službe v državni upravi spoznala, da potrebuje v življenju bolj drzne izzive. Ekonomistka, ki je ustanovila potrošniško organizacijo brez poslovnega načrta, saj če bi ga naredila, Zveze potrošnikov ne bi ustanovila. Mineva 35 let od izida prve številke revija za vzgojo in informiranje potrošnikov. Breda Kutin kot največji uspeh ocenjuje, da revija VIP kljub vsem pretresom na trgu tiskanih medijev, še vedno izhaja. Cilj opolnomočenja potrošnikov ni zgolj, da bi kupovali ceneje, več in bolje, ampak da bi postali aktivni državljani. Ker ji je uspelo splesti široko mrežo poznanstev z avtoritetami varstva potrošnikov z vsega sveta, je lažje preživela in obstala tudi Zveza Potrošnikov Slovenije. Trikrat je bila podpredsednica Evropske potrošniške organizacije ter dolgoletna članica sveta svetovne potrošniške organizacije. Njeno delo je bilo odločilno pri oblikovanju slovenske zakonodaje na področju potrošniških pravic, vključno z zakonom o varstvu potrošnikov. Če bi jo predstavili v športnem žargonu, bi lahko rekli, da je košarkarica, ki zna zabiti gol, ko tega nihče ne pričakuje. Lansko jesen je predala vodenje slovenske potrošniške organizacije svoji naslednici. Za pomembni prispevek pri ustanovitvi in razvoju Zveze potrošnikov Slovenije je decembra iz rok predsednice republike prejela medaljo za zasluge. Gostja Prvakov tedna je Breda Kutin.

Klicna koda Ali Bližnji vzhod drvi v veliko regionalno vojno, ki bo imela globalne posledice?

Kako se odzivajo ljudje v bližnjevzhodni regiji, na strani koga je tamkajšnje javno mnenje? Kako je z informacijami iz Irana, svetovni splet, družbena omrežja so spet blokirana? Koliko vemo, kaj se res dogaja? Kaj bo s turisti ujetimi na letališčih in dolgoročno s turizmom v zalivskih državah in širše v regiji?

Jutranja vremenska fronta Kam gre sneg, ko se stopi?

V marčevski Jutranji vremenski fronti z vstopom v meteorološko pomlad pozornost preusmerjamo od ledu k vodi ter odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s snegom, ko se začne taliti. Z gostjo, hidrologinjo Florjano Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje, pojasnjujemo, kako talina pronica v tla, napaja podzemne vode in z zamikom vpliva na vodnatost rek, podobno kot pri kraškem zadržku.

naPOTki Terme Portorož: Solinsko blato, slanica in morska voda uradno priznani kot zdravilni naravni dejavniki

V današnjih Napotkih pa obiščemo eno od samo dveh zdravilišč iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki so v levi polovici države – preostalih 10 je namreč zbranih v drugi polovici države. Terme Portorož niso samo v bližini morja, temveč tudi ob termalnem izviru, kar veliko ljudi tudi preseneti. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Terme Portorož (bazeni Sea Spa) – z dovoljenjem

Ob osmih

Ob osmih

444 epizod

Mojca Pajnik: Predvolilne kampanje postajajo tekme za instantno viralno pozornost

16 min

Viktor Mlakar: Prva skupina Slovencev iz Omana bo danes v domovini

16 min

Danilo Türk: Napad je bil zelo slabo pripravljen, Iran ni Venezuela

16 min

Marko Bombač o prelitju prihrankov na borzo: Največ tvega tisti, ki nič ne tvega

15 min

Na kvadrat: Mojmir Mrak

41 min

Tomaž Gerden: Lahko Epsteinovi dosjeji zamajejo temelje britanske monarhije?

14 min

Informativne vsebine

Jutranja kronika Na poti proti Ljubljani je še eno letalo iz Dubaja s slovenskimi državljani

Na poti proti Ljubljani je še eno letalo s slovenskimi državljani, ki so zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu obtičali v regiji. Iz Dubaja je vzletelo nekaj pred tretjo uro zjutraj, na brniškem letališču ga pričakujejo čez približno dve uri. Iz Dubaja bo v Slovenijo danes poletelo še eno letalo, predviden je tudi polet iz Maskata. Medtem se spopadi v regiji nadaljujejo. Drugi poudarki oddaje: - Izrael sprožil obsežne napade na Iran; Teheran svari pred invazijo. - Na Fužinah moški z nožem nad policiste, ti so uporabili strelno orožje. - Občina Ilirska Bistrica bo za odplačilo dolga državi sklenila zastavno pogodbo na nekaterih stavbah v njeni lasti.

Zrcalo dneva Sovražnosti na Bližnjem vzhodu se širijo

Izrael in Združene države že šesti dan bombardirajo Iran. Eksplozije je slišati v prestolnici Teheran in v drugih iranskih mestih, o novih protinapadih z balističnimi raketami in droni iz Irana poročajo iz Izraela, izraelska vojska pa nadaljuje tudi vojaške operacije v Libanonu. Napeto je prav tako v Združenih arabskih emiratih, kjer so prestregli šest iranskih raket in več kot 130 dronov, iz Azerbajdžana poročajo, da naj bi tja priletel iranski dron in ranil več ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bo Washington imel besedo pri tem, kdo bo vodil Iran v prihodnje.

Radijski dnevnik Nika Prevc v Lahtiju na Finskem osvojila tretji zaporedni veliki kristalni globus

Nadaljujejo se ameriško-izraelski napadi na Iran, pa tudi iranski napadi na več držav v regiji. Danes se je napadenim državam pridružil Azerbajdžan, kjer naj bi iranski napad z dronom poškodoval štiri ljudi. Iran je očitke zavrnil, saj da napada niso izvedli oni. Prav tako se nadaljuje reševanje slovenskih državljanov na Bližnjem vzhodu, ki naj bi se končalo še ta teden. V oddaji tudi o tem: - Ljubljanski klinični center s štirimi novimi napravami za magnetno resonanco - Uprava SDH preklicala pooblastila izvršnemu direktorju Mateju Pircu, danes je tudi odstopil - Na ljubljanskih Fužinah po streljanju policistov umrl moški

Studio ob 17.00 O pomenu 8. marca, mednarodnega praznika žensk, v današnjem času

V tednu, ko praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk, bomo v Studio ob 17 h iskali odgovor na vprašanje, ali je 8. marec še vedno pomemben praznik; je to dan za praznovanje dosežkov ali opomin na dolg seznam nerazrešenih družbenih vprašanj? Gostje bodo govorile o pomenu politične paritete in enake zastopanosti žensk v politiki, spregovorili bomo tudi o skrb vzbujajočih podatkih o odnosu mladih do načela enakosti. Posebno pozornost bomo namenili ranljivim skupinam, kot so starejše ženske in matere samohranilke, ki se pogosto znajdejo na robu revščine, prav tako se bomo dotaknili posebnega položaja žensk na podeželju in nasilja nad ženskami, ki ostaja velik družbeni problem. Gostje: Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije; dr. Vesna Leskošek, sociologinja; dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; mag. Ana Pavlič, Inštitut za preučevanje enakosti spolov.

Dogodki in odmevi Novi ameriško-izraelski napadi na Iran, od sobote tam ubitih več kot 1200 ljudi.

Izraelska in ameriška vojska sta danes sprožili nov val napadov na Iran, ki so v skladu z načrti Tel Aviva in Washingtona usmerjeni v uničenje vojaške infrastrukture in vladajočega režima. Od sobote je bilo v Iranu ubitih več kot 1200 ljudi, ranjenih pa več kot 5400. Drugi poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije in zalivskih držav ob stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu prepričani, da je diplomacija edina pot do trajne varnosti - Urad za makroekonomske analize in razvoj malenkost poslabšal napoved letošnje rasti. Namesto 2,1-odstotno pričakuje 2-odstotno - Ob nacionalnem dnevu branja predstavitev manifesta, ki se zavzema za razvoj bralne kulture od zgodnjega otroštva naprej

Po Sloveniji Kdo najbolj onesnažuje zrak v Krškem?

Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Miren-Kostanjevica so morali kolesarsko prireditev v naravi odpovedati zaradi okoljevarstvenih omejitev. - V Črnomlju bodo uredili vstopno-izstopna mesta za čolne. - V Mariboru se začenja vpis v javne vrtce. - V Cerknem že 11. feministični festival Deuje babe.

Danes do 13:00 Vojna na Bližnjem vzhodu se stopnjuje že skoraj teden dni

Ob nadaljevanju ameriško-izraelskih napadov na Iran tudi Islamska republika še naprej napada cilje v regiji. Iz Katarja poročajo, da so tik pred zdajci razsterlili iranska bombnika, ki sta ciljala ameriško bazo. Zalivske države svarijo tudi pred državljansko vojno v Iranu, o čemer so obvestile Evropsko unijo, zunanji ministri povezave pa razpravljajo o podpori omenjenim državam. Druge teme: - Na Brniku pričakujejo še četrto letalo s Slovenci, ki so obtičačali na Bližnjem vzhodu. - Gasilci napovedali stavko od 18. do 22. marca. - V Bohinju se začenja prvi turnosmučarski festival pri nas.

Aktualna tema Spopadi na Bližnjem vzhodu: prihodnost ruskega geopolitičnega loka od Karibov do Perzijskega zaliva

Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.

Jutranja kronika Na brniškem letališču pristala tri letala z evakuiranimi Slovenci

Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje. Iran je napovedal 19-i val napadov na Izrael in ameriške baze v regiji, iz Teherana poročajo o novih eksplozijah. Na brniškem letališču so medtem od sinoči pristala tri letala s slovenskimi potniki, za danes je predviden prihpd še enega. V oddaji tudi o tem: - Začenja se trženje individualnih naložbenih računov - Za prebivalce Letuša izvedli žreb šestih nadomestnih parcel po katastrofalnih poplavah - Prvič obeležujemo nacionalni dan branja

Ob osmih Mojca Pajnik: Predvolilne kampanje postajajo tekme za instantno viralno pozornost

Le še dobra dva tedna nas ločita od državnozborskih volitev, predvolilna kampanja pa ni le v polnem teku, pač pa je po mnenju številnih analitikov že presegla meje dobrega okusa. Nobena novost ni, da se v digitalni dobi politične kampanje vse bolj selijo na zaslone pametnih telefonov, kjer ključni element ni razprava o programih in sistemskih rešitvah, pač pa mešanje političnega diskurza z zabavo in spektaklom. Je pa prav z aktualno kampanjo postalo še bolj očitno, kako za mobilizacijo volivcev skrbijo najrazličnejši vplivneži, blogerji in spletni troli ter da so kratke in senzacionalistične vsebine prevladale nad poglobljenimi. O tem v tokratni oddaji Ob osmih z doktorico Mojco Pajnik, komunikologinjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Podkasti

Prevroča juha Miti in tviti o podnebnih spremembah

V drugi epizodi podkasta Prevroča juha dr. Gregor Skok z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko in dr. Žiga Malek z ljubljanske Biotehniške fakultete odgovarjata na popularne trditve, ki zmanjšujejo pomen globalnega segrevanja. Je ogljikov dioksid, glavni toplogredni plin, v resnici življenju prijazen in je njegov vpliv precenjen? Ali drži, da izbruhi vulkanov v ozračje sprostijo bistveno več toplogrednih plinov kot naš avto na bencin? Tudi o veselem življenju dinozavrov smo kakšno rekli. Podkast, ki naslavlja težavne »orehe« in odprta vprašanja v boju proti podnebnim spremembam izmenično pripravljava Larisa Daugul (MMC) in avtorica tokratne epizode Erna Strniša (Radio Slovenija).

Umetnost možnega Politika in kapital v volilni tekmi

Še nikoli doslej se niso gospodarska združenja tako intenzivno vključila v volilno kampanjo, se strinjata gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek, novinar in urednik STA, ki pokriva področje gospodarstva, in Matej Grošelj, novinar na področju notranje politike in komentator Večera. Se kapital vmešava v politično tekmo zato, da bi naslednja vlada zastopala njegove interese? Ali pa je vlada z zadnjimi skoraj čez noč sprejetimi odločitvami vsaj del podjetij res spravila v velike težave? Odgovori so, kot običajno, bistveno bolj kompleksni, kot jih ponujajo stranke v volilni kampanji. Analiziramo tudi zadnje raziskave javnega mnenja, ki kažejo, da bodo razmerja sil v novem parlamentu zelo drugačna kot doslej. Več možnosti je, da bo nova vlada desno sredinska. Ali obstaja tudi »tretja pot«? Povemo v novi epizodi, ki smo jo posneli na pustni torek, dva dni pred uradnim začetkom kampanje.

Srce bije za posel Igor Štemberger, Ilirika

Gost 41. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika Igor Štemberger. V pogovoru razmišlja o ciklih rasti in padcev, primerja današnje razmere z internetnim balonom in finančno krizo ter opozarja, da večje tveganje kot ohlajanje trgov danes predstavljajo nakopičene geostrateške napetosti in preurejanje svetovnega reda. Dotaknemo se tudi slovenskega kapitalskega trga – njegove majhnosti, omejitev, pa tudi priložnosti. Od ljudskih obveznic in privatizacije Vzajemne do individualnih naložbenih računov, ki bi lahko dolgoročno spremenili varčevalne navade Slovencev. Pogovor, ki finančne trge postavi v širši družbeni in zgodovinski kontekst.

Prevroča juha Politika, volitve in podnebje

Bo zeleni prehod oziroma ukrepanje v podnebni krizi sploh tema prihajajoče predvolilne kampanje? Okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein in politolog Marko Hočevar ugotavljata, da politika zeleni prehod pogosto dojema in komunicira kot breme, ne kot možnost napredka. Zavedanje o resnosti podnebnih sprememb med državljani upada, nezaupanje v ukrepe pa še dodatno krepijo stranke, ki za ceno priljubljenosti sejejo dvome o človeški odgovornosti za segrevanje ozračja. Stranke, ki so zelenemu prehodu načeloma naklonjene, pa so pri sprejemanju odločitev pogosto preveč popustljive in prehitro pripravljene na sklepanje kompromisov.

Umetnost možnega Številke ne lažejo – Janja Božič Marolt, Mediana in Samo Uhan, FDV

Do volitev je še šest tednov, prihodnji teden pa se začenja uradna volilna kampanja. Toda politična vročica je že skoraj na vrhuncu – kot bi bile volitve že prihodnjo nedeljo in ne šele čez dober mesec. Kaj nam ta čas pripovedujejo številke? Raziskave javnega mnenja merijo trenutno razpoloženje javnosti, niso pa volilna napoved, poudarja direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt. Kljub temu je iz njih mogoče razbrati trende, dodaja Samo Uhan. Na prvih dveh mestih sta se utrdili dve stranki in težko ju bo v naslednjih tednih ogrozila katera od drugih strank. Ni pa nemogoče. Razprava se je razvila v zanimivo polemiko, čeprav se oba strokovnjaka strinjata, da številke ne lažejo…

Prevroča juha Prevroča juha - podkast o podnebnih spremembah

Podkast, ki skuša globalnemu segrevanju vrniti pozornost javnosti in osvetliti odprta vprašanja in pomisleke glede boja proti podnebnim spremembam.

Srce bije za posel Marko Lukič, Lumar

Gost 40. epizode Srce bije za posel je lastnik in direktor podjetja Lumar. V pogovoru z njim se dotaknemo več ravni negotovosti, s katerimi se danes sooča gospodarstvo – od davčne politike in minimalne plače do vse bolj nepredvidljivega mednarodnega okolja. Lukič opozarja, da je Slovenija pri obremenitvah dela nevarno blizu meje, ko ukrepi ne delujejo več razvojno, temveč zaviralno, hkrati pa izpostavlja razkorak med dvigi plač in nespremenjenimi davčnimi razredi. Poseben poudarek namenimo tudi konkretnim razmeram v gradbeništvu – birokratskim oviram pri pridobivanju dovoljenj, paradoksom javnega naročanja ter položaju lesene gradnje v Sloveniji.

Umetnost možnega Politični kalejdoskop

Politični dogodki si v prvih dneh novega leta sledijo z neverjetno naglico. Začelo se je s prestopom Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. Sledilo je Golobovo vabilo strankam levo sredinskega bloka na kosilo, stranke desne sredine pa se zberejo na slovesnost ob obletnici smrti Jožeta Pučnika. Le nekaj ur kasneje protikorupcijska komisija objavi poročilo, v katerem ugotavlja, da je predsednik vlade kršil zakon o integriteti. Medtem se politični prvaki skoraj vsak večer selijo iz enega televizijskega studija v drugi. Zdaj gre zares. Politična analitika, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik in poročevalec in komentator POP TV Anže Božič, se strinjata, da bo tokratna kampanja brez primere v slovenski politični zgodovini. Pričakujemo lahko kaos, neusmiljen spopad, ki na družbenih omrežjih traja že nekaj časa, veliko udarcev pod pas. Sprašujemo se, kakšen političen učinek bi lahko še imela odločitev protikorupcijske komisije med podporniki premiera Goloba. Pa tudi, zakaj prvak SDS Janez Janša, ki je običajno pred volitvami bolj spravljiv in umirjen, tokrat zelo jasen v sporočilih o potezah, ki jih namerava povleči po volitvah. Analiziramo odmevni prestop nekdanjega vodjo poslanske skupine Levice in poskus sklenitve pakta o nenapadnju strank leve sredine. In seveda, govorimo tudi o množici strank, ki se za zdaj zbirajo na robu parlamentarnega praga in bodo po volitvah odločale o tem, kakšna bo nova vlada. Na poslušanje!

ApolloLajka Nova geostrateška vesoljska realnost in evropsko mesto v njej – Matija Renčelj, ESPI

V zadnjem letu se je spremenilo res marsikaj in tako lahko tudi vesolje in vse dogajanje v bližnjih in bolj oddaljenih orbitah nenadoma opazujemo skozi precej drugačna očala.

Srce bije za posel Kristjan Mugerli, Kolektor CPG

Gost 39. epizode podkasta Srce bije za posel je Kristjan Mugerli direktor podjetja Kolektor CPG. Za uspešno infrastrukturo so ključni premišljeno načrtovanje, jasne prioritete in stabilno investicijsko okolje. Podjetje se strateško prijavlja predvsem na projekte, kjer ima reference in znanje – cestno in železniško infrastrukturo ter predore – medtem ko se iz visokih in stanovanjskih gradenj zavestno umika, da ne bi ogrozilo dolgoročne stabilnosti. Pri drugem tiru sogovornik izpostavlja paradoks: država je za birokratske postopke porabila skoraj dve desetletji, danes pa se javnost osredotoča na mesečne zamude. Kljub temu ocenjuje projekt kot uspešen in pomemben, tudi zato, ker ga v veliki meri izvaja slovensko gradbeništvo.

Prvič Prijateljstvo in konec - Koper

Kaj se zgodi, ko se prijateljstvo konča? Zakaj se konča? In kako se potem začne novo? Prvič prijateljstvo in konec smo posneli v Centru mladih Koper, svoje izkušnje so delili tudi Lara Baruca, Mišel Ristov – Amo Socialec, Tina Vrbnjak in Jure Henigman, priredbo skladbe Prvič so pripravili Liquid Gasoline. V sproščenem vzdušju so se v CMK-ju pogovarjali v slengu in v narečjih, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Iz glasbenega uredništva

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Pomladno prebujenje

Vsak prvi četrtek v mesecu vam ponudimo v poslušanje melodije iz bogatega arhiva Radia Slovenija. Avsenikov valček Povej mi kje pomlad gostuje (prva skladba tokratne oddaje po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka) in napoveduje, o čem se bo tokrat pelo in igralo: o pomladi! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem..

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

V Godbah z zgodbo poslušamo glasbenike, ki so se v glasbeno zgodovino zapisali zaradi svojega ustvarjanja, pa tudi zato, ker so vsi umrli zelo mladi. Klub 27 je zloglasni klub, v katerem so združeni slavni glasbeniki, ki so umrli stari 27 let, večina zaradi zlorabe alkohola ali drog. Nastal je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko so med letoma 1969 in 1971 umrli Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison in Brian Jones. Pozneje sta se mu pridružila tudi Kurt Cobain in v novem tisočletju Amy Winehouse.

41 stopinj vročine Croquis

V oddaji poslušamo skladbe: Janez Gregorc: Croquis - solisti saksofonista Tone Janša in Andy Arnol ter trobentač Petar Ugrin Duško Gojković: From Way Back - solist trobentač Duško Gojković Karlheinz Miklin/Michael Abene: Next Page - solista saksofonista Karlheinz Miklin in Aleš Suša Elvis Stanič/Aleš Avbelj: Waking the Spring - solisti kitarist Elvis Stanić, saksofonista Blaž Trček in Lenart Krečič

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Glasbena razglednica iz Prlekije

V tokratni oddaji vas vabimo v Veržej – kraj z bogato tradicijo ljubiteljske kulture. Letos dvajset let delovanja obeležuje Folklorna skupina Leščeček, ki pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej ohranja plesno, glasbeno in pevsko dediščino Prlekije ter jo z mladostno energijo prenaša na nove generacije. O začetkih, ustvarjanju in današnjem utripu skupine bosta spregovorila vodja glasbenega sestava David Lukner in eden od ustanoviteljev Folklorne skupine Leščeček Marko Rus. Kot pravita sogovornika, ju pri delu navdihujeta pristnost in kakovostno preživljanje prostega časa v krogu ustvarjalnih ljudi.

Etnofonija Maria Mazzotta, Raül Refree: San Paolo di Galatina

Nocoj v Etnofoniji poslušamo album San Paolo di Galatina, na katerem katalonski producent Raül Refree in italijanska pevka Maria Mazzotta reinterpretirata tradicionalne pesmi z juga Italije.

Čestitke in pozdravi 01.03.2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer John Renbourn & Jacqui McShee v ekskluzivnem koncertu

John Renbourn - družbo na koncertu na festivalu Okarina na Bledu mu je s svojim lepim glasom delala pevka Jacqui McShee - je bil eden najpomembnejših britanskih akustičnih kitaristov 20. stoletja ter ključna osebnost preporoda ljudske glasbe v Veliki Britaniji v 60. letih. Rodil se je leta 1944 v Londonu in se že zgodaj navdušil nad bluesom, tradicionalno angleško glasbo in renesančno lutnjo. Šlo je za nenavadno kombinacijo, ki je pozneje močno zaznamovala njegov slog. Renbourn je kmalu postal znan po izjemno pretanjeni tehniki igranja s prsti, v kateri je združeval elemente folk glasbe, jazza, stare evropske glasbe in ameriškega bluesa. Njegova igra je bila hkrati domiselna in zelo čustvena: uporabljal je kompleksne harmonije, nenavadne uglasitve in polifonično razmišljanje, zaradi česar je kitara pri njem pogosto zvenela skoraj kot več instrumentov hkrati. Vabljeni k poslušanju ekskluzivnega koncerta

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Slovenski zvoki – repriza

V ciklu repriz vsak zadnji četrtek v mesecu tokrat poslušate oddajo, posneto 25. maja leta 2017, ko smo v studiu 13 gostili ansambel Slovenski zvoki. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Zmagovalne skladbe festivala Sanremo

24. februarja se je v Italiji začel najbolj priljubljen in največji festival zabavne glasbe Sanremo 2026. 76. festival bo trajal vse do 28. februarja . Festival je bil v preteklosti odskočna deska številnih italijanskih pevcev – od Domenica Modugna, Erosa Ramazzottija, Andree Bocellija, Tota Cutugna, Laure Pausini in drugih. 30 novih skladb se letos predstavlja na festivalu, v živo ob spremljavi orkestra. V Godbah z zgodbo pa gremo v zgodovino in poslušamo nekaj zmagovalnih skladb preteklih festivalov.

41 stopinj vročine Zate

V oddaji poslušamo skladbe: Imer Traja Brizani/Aleš Avbelj: Flagioleti – solist kitarist Peter Erskine Wayne Shorter/Jože Privšek: Footprints – solist pozavnist Emil Spruk Lojze Krajnčan: Zate – solista Lojze Krajnčan – EVI in pianist Silvo Stingl Don Menza: T'n'T – solisti saksofonist Don Menza ter pozavnisti Klemen Repe, Emil Spruk, Rok Štirn, Marjan Petrej

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Pojaj mi, pojaj, črni kous

Tokratno oddajo posvečamo etnomuzikologu in dolgoletnemu sodelavcu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, gospodu Julijanu Strajnarju, ob njegovi 90-letnici, ki jo je praznoval v začetku letošnjega leta. S svojim raziskovalnim delom, terenskimi zapisi in poglobljenimi študijami je pomembno zaznamoval slovensko etnomuzikologijo. Prispeval je k razumevanju in ohranjanju bogate glasbene dediščine slovenskega prostora. Predvajali bomo posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj z naslovom Pojaj mi, pojaj, črn kous iz leta 2016. Posvečena je bila njegovi 80-letnici. Slavnostni večer je povezovala Maja Šumej, pripravili pa so ga sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija.

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! O vetru, ki bi rad pel

... in rad bi imel prijatelje ... Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Lahko noč, otroci! Babičine želje

Najlepše je darilo, ki ga babici otroci naredijo sami. Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Lahko noč, otroci! Vilibaldova odejica

Kako je maček Vilibald prelisičil miši na gradu ... Pripoveduje: Maja Končar. Napisal: Beverley J. Letchworth Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.

Lahko noč, otroci! Kamena juha

Potepuh Niki se maščuje skopulji tako, da skuha v vroči vodi kamen … Pripoveduje: Jože Zupan. Povzeto po evropski ljudski pripovedki. Avtorici: Margaret L. White, Alice Hanthorn. Prevod: Nataša Hostnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Lahko noč, otroci! Pravljica o modrem plaščku

Pravljica o mami, njenem sinčku, modrem plaščku in tem, da tudi iz nič, lahko nastane veliko. Pripoveduje: Robert Waltl. Judovska pravljica. Prevedla: Ajda Ross. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

RIO radijska igra za otroke Karl Čapek: Poštarska pravljica

V tej igri poštar s pomočjo palčkov, ki vedo, kaj v pismih piše, znova združi nesrečna zaljubljenca. Delo je že kmalu po drugi svetovni vojni izšlo v znameniti zbirki Sinji galeb in je bilo med otroki, pa tudi odraslimi, zelo priljubljeno. Zato so ga že leta 1956 priredili tudi za radio. V igri slišimo nepozabna Dušo Počkaj in Franeta Milčinskega - Ježka in še mnogo drugih izvrstnih slovenskih igralcev, ki jim je radio ohranil glas za vedno. Prevajalec: Jože Zorn Režiserka: Rosanda Sajko Tonski mojster: Tone Kablar Avtor izvirne glasbe: Dane Škerl Pripovedovalka – Duša Počkaj Pismonoša – Frane Milčinski Škratje – Marjan Kralj, Milan Kalan, Franček Drofenik in Branko Starič Višji poštni kontrolor – Slavo Švajger Gospoda – Ludvik Pečar in Janez Albreht France – Mirko Zupančič Marice – Jelka Cvetežar, Mina Jeraj, Marta Pestator Marica – Jana Osojnik, Vera Pantič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija decembra 1956.

Lahko noč, otroci! Helenca

... mora stricu pokazati, kako neznansko je užaljena … Pripoveduje: Boris Kralj Napisal: Marko Jarc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Hudo! Piščanci so ustvarili animirani film Halo, Peter!

V oddaji Hudo smo govorili o kratkem animiranem filmu Halo, Peter!, ki so ga v okviru delavnic skupine KoKOŠ ustvarili učenke in učenci Osnovne šole Polhov Gradec. Predstavili so nam, kako so z uporabo tehnike stop-motion 3600 sličic združili v film, za katerega so na državnem filmskem festivalu Prva klapa prejeli zlato plaketo, na koncu dogodka pa ga je otroška žirija razglasila za najboljši animirani film festivala. To pa ni edni film, ki so ga mladi ustvarili, za njimi so namreč še trije zelo uspešni projekti, ki so jih izvedli v okviru skupine KoKOŠ in tudi njim smo namenili del pogovora.

Kulturomat Tolkalec Lan Gostečnik

Ob besedi tolkala sprva pogosto pomislimo na set bobnov. Kaj vse pa v resnici zajema ta pojem? Kako potekajo vaje v glasbeni šoli in kaj vse zajemajo? Tolkala od A do Ž spoznavamo v tokratnem Kulturuomatu skupaj z mladim glasbenikom Lanom Gostečnikom, ki poprime tudi za kitaro in klavir. Več o glasbenih tekmovanjih, motivaciji za vaje in glasbenih zvrsteh pa v oddaji.

Hudo športni Parkour

Parkour je dinamična gibalna disciplina, ki se je razvila v Franciji. Temelji na učinkovitem in tekočem premagovanju ovir v okolju – tako v mestu kot v naravi – z uporabo lastnega telesa, brez dodatnih pripomočkov. S tem športom se ukvarja tudi Jon Muhovič, ki pravi, da je cilj parkourja čim hitrejše, varno in nadzorovano gibanje od ene točke do druge, pri čemer posameznik uporablja teke, skoke, plezanje in druge akrobatske elemente. Poleg telesne pripravljenosti parkour razvija tudi moč, koordinacijo, zbranost ter samozavest, saj spodbuja premagovanje fizičnih in miselnih ovir.

Zakajček Katere živali imajo rade mraz?

V tem tednu, ko ste bili nekateri šolarji še na zimskih počitnicah, je morda kdo med vami odšel tudi smučat, nekateri ste se sankali, drugi uživali na kakšnem zimskem sprehodu. Kaj pa živali – mislite, da imajo rade zimo? In kje sploh živijo živali, ki so ljubiteljice hladnejših temperatur ter kako so prilagojene na mrzlo okolje? O tem se bomo s Tadejo Bizilj spraševali v tokratnem Zakajčku.

Naše skupnosti

Sami naši Feministična dediščina in umetnost kot osebna izpoved

V oddaji Sami naši bomo odprli knjigo I Am Jugoslovenka, v kateri avtorica Jasmina Tumbas raziskuje feministične umetniške prakse od jugoslovanskega socializma do danes. Spoznali bomo Mešo Hadžimusića, glasbenika in pedagoga iz Zenice, ki danes ustvarja v Ljubljani ter s svojo predstavo združuje glasbo, gib in besedo.

Naše poti Novo poglavje evropskega muzeja romske kulture in zgodovine v Murski Soboti

V Murski Soboti so odprli prenovljeni evropski muzej romske kulture in zgodovine. Muzej je Zveza Romov Slovenija prvič odprla leta 2012, tokrat pa so slovesno odprli nove in večje prostore, ki omogočajo razširjeno in dopolnjeno muzejsko zbirko. O šegah in vraževerju Romov smo se pogovarjali z etnologinjo in muzejsko svetovalko Pomurskega muzeja Jelko Pšajd. V pogovoru odkrivamo manj znane, a izjemno dragocene plasti pomurske zgodovine. Z zanimanjem in občudovanjem je raziskala predvsem verovanja Romov, še posebej o uročenih otrocih. Pred nami je nov izbor skladb preteklega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Dikhen man, šunen mam zasedbe Halgato band in skladbo Kharmoro zasedbe Šukar. Na tujem delu se za glasove poslušalcev poteguje zasedba Parno Graszt s skladbo Parnyi Lulugyi ter zasedba Gipsy Kings s skladbo Me voy.

Sotočja Izzivi Slovencev v zamejstvu: od demografskega upada do kadrovskih stisk

Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Pred kratkim so tam odprli prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Dve desetletji slovenskega lektorata v Lizboni

V oddaji se posvečamo dogajanju v okviru slovenskega lektorata v Lizboni, ki je te dni zaznamoval 20 letnico delovanja, ustavljamo se v Švici in se pogovarjamo s strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in nevarnimi snovmi iz Berna Saro Kotnik, seznanjamo pa vas tudi s fotografskim natečajem za slovenske izseljence in nekaterimi dejavnostmi Rafaelove družbe ter Likovno kolonijo za slovenske izseljenske umetnike, ki bo v organizaciji Slovenske izseljenske matice potekala v Mostu na Soči.

Naše poti Stereotipi pod masko: dediščina, kontekst in sodobna vprašanja

Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju odpira vprašanje, kaj pustne maske v resnici sporočajo. So le del tradicije ali odsev globljih družbenih napetosti? V oddaji s kustosinjo dr. Tino Palaić razmišljamo o tem, kako maske, ki temeljijo na stereotipnih podobah Romov, delujejo danes in ali prispevajo k razumevanju ali k utrjevanju predsodkov. V Murski Soboti so sredi februarja začeli s prenovo tržnice, kjer kar nekaj Romov prodaja oblačila. Prenova vzbuja strah prodajalcev, da tržnice v prihodnosti ne bo več. Čas bo še za rubriko romskega jezika, v kateri bomo govorili o pomenu maternega jezika za učenje nadaljnjih jezikov.

Sotočja Gospodarski razvoj, mladi, kultura in negovanje dediščine: utrinki iz življenja Slovencev onstran meje

Slovenija in Madžarska sta v skupni sklad za gospodarski razvoj obmejnega območja namenili še vsaka po milijon evrov. Katere projekte bo sklad financiral letos in kaj to pomeni za porabske Slovence, pojasnjuje državna sekretarka Vesna Humar. Ustavimo se v Celovcu, kjer se te dni na tradicionalni Tribuni predstavljajo mladi koroški slovenski lutkarji in gledališčniki. Odpravimo se v Sele, kjer so ponosni na prvi občinski zemljevid slovenskih ledinskih in hišnih imen, priljubljen tudi med izletniki. Z doktorico Bogomilo Kravos se sprehodimo po Svetem Ivanu v Trstu, mestni četrti, ki je bila nekdaj pretežno slovenska. V Pulju pa se pridružimo učenkam in učencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Zakaj so se odločili zanj? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Nemčiji na zimski šoli v naravi na Gorenjskem

Smučanje, blejske kremne rezine in izleti po Prešernovih sledeh so tudi del tradicionalne Zimske šole v naravi na Gorenjskem, na kateri so se ta teden zbrali učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz nemške zvezne dežele Baden Württemberg in njihovi starši. Kaj vse so doživeli in kako to zimsko druženje v domovini poteka? Strnili smo kulturne utrinke iz Prage, kjer je zelo dejavno Slovensko društvo Jože Plečnik, na praški univerzi pa se sliši tudi slovenski jezik, saj tam deluje tudi slovenski lektorat. Zabeležili smo dogajanje na društveni volilni skupščini in pustovanju v Banja Luki. V pogovoru z dolgoletno profesorico slovenščine na univerzi v Tokiu Jelisavo Dobovšek Sethna pa več o povezovanju Slovencev na Japonskem, ob krepitvi tečajev slovenščine.

Sami naši Makedonska azbuka, Sosed tvojega brega z Barbaro Rigler, ter Katarina Keček o zgodbi izbrisanih

V oddaji Sami naši bomo ob mednarodnem dnevu maternega jezika govorili o makedonski azbuki, ki že osemdeset let oblikuje kulturni spomin in literarno ustvarjanje ter povezuje skupnosti tudi zunaj meja matične države. Ob tej priložnosti bo potekalo tudi uvodno branje v okviru državnega srečanja Sosed tvojega brega, ki že skoraj pol stoletja spodbuja večjezičnost, literarno ustvarjalnost in medkulturno razumevanje. Za konec bomo prisluhnili Katarini Keček, novinarki in pisateljici, ki skozi osebno izkušnjo izbrisa odpira vprašanja jezika, identitete in pravice do obstoja.

Naše poti Krško odpira novo poglavje: celostna ureditev naselja Kerinov Grm

Prejšnji teden smo iz občine Rogašovci poročali o uspešnem sodelovanju in sobivanju Romov z večinskim prebivalstvom, tam so tudi bivanjske razmere bolj urejene. Povsem drugače pa je v občini Krško, ki je prva podpisnica pisma o nameri priključitve k pilotnemu projektu vlade. Namen projekta je oblikovanje celovitega in izvedljivega modela urejanja romskih naselji v sodelovanju z lokalnimi skupnostnimi. Naselje, ki ga bodo začeli urejati in komunalno nadgrajevati, bo naselje Kerinov Grm. V Ljubljani je komisija Državnega zbora za peticije na nujni seji podprla predlog programa za socialno in delovno aktivacijo brezposelnih, ki ga je pripravila Ljudska iniciativa Dolenjske. Predlogi so naravnani predvsem v boljše vključevanje Romov v širšo družbo. Pogovarjali smo se še z Meliso Guttman, ki je z nami delila svojo osebno izkušnjo odraščanja in spregovorila o pomenu romskega jezika pri ohranjanju identitete.

Sotočja Izpovedi, ki nas vedno znova navdihujejo

Še enkrat se poklonimo tržaškemu rojaku Miroslavu Košuti, velikemu literatu, ki je pustil sledi ne le v zamejskem, temveč v širšem slovenskem prostoru. Ustavimo se v Porabju in preverimo, kako je bilo na tradicionalnem Borovem gostüvanju. Povabimo na ogled zanimive razstave Divja 70. leta, ki pripoveduje o boju koroških Slovencev za svoje pravice in solidarnosti. Čestitamo Slovenskemu prosvetnemu društvu Šentjanž, ki letos praznuje 120. obletnico ustanovitve. Skrb za slovenski jezik je ena od ključnih nalog društva, pravi predsednica Nadja Keuschnig. Doktorica Barbara Riman, vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, pa spregovori o slovenskih društvih na Hrvaškem v prejšnjem stoletju in ob tem ugotavlja, da so današnji izzivi zelo podobni tistim pred 100 leti. Kakšni so? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Pestro kulturno etnološko dogajanje ob slovenskem kurentovanju v Clevelandu

Ustavljamo se na seminarju za učitelje slovenskega jezika iz čezmorskih držav, ki je v teh dneh potekal v Sloveniji in se pogovarjamo z nekaterimi udeleženci, prek radijskih valov se podajamo k slovenskim rojakom v Skopje, kjer je slovensko društvo France Prešeren pripravilo že tradicionalno prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku. Pustni čas je tu in tudi ponekod pri naših rojakih, ki živijo po svetu, pustne šeme v teh dneh odganjajo zimo. Tudi v ameriškem Clevelandu že več kot desetletje prav na pustno soboto slovenska skupnost pripravlja zdaj že tradicionalno kurentovanje, ki ga spremlja vrsta kulturno etnoloških dogodkov. Seznanjamo pa vas tudi z delovnimi načrti slovenskega planinskega društva Triglav iz Züricha.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

436 epizod

Der Kibergang

51 min

Važno je obtoževati, ne zmagati

50 min

Permanentna ideološka krofenziva

51 min

The Smodej files

52 min

"Ich bin ein Hamburger"

52 min

Vroči kos ledu

52 min

Najnovejše

Jutranja kronika Na poti proti Ljubljani je še eno letalo iz Dubaja s slovenskimi državljani

Na poti proti Ljubljani je še eno letalo s slovenskimi državljani, ki so zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu obtičali v regiji. Iz Dubaja je vzletelo nekaj pred tretjo uro zjutraj, na brniškem letališču ga pričakujejo čez približno dve uri. Iz Dubaja bo v Slovenijo danes poletelo še eno letalo, predviden je tudi polet iz Maskata. Medtem se spopadi v regiji nadaljujejo. Drugi poudarki oddaje: - Izrael sprožil obsežne napade na Iran; Teheran svari pred invazijo. - Na Fužinah moški z nožem nad policiste, ti so uporabili strelno orožje. - Občina Ilirska Bistrica bo za odplačilo dolga državi sklenila zastavno pogodbo na nekaterih stavbah v njeni lasti.

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Sovražnosti na Bližnjem vzhodu se širijo

Izrael in Združene države že šesti dan bombardirajo Iran. Eksplozije je slišati v prestolnici Teheran in v drugih iranskih mestih, o novih protinapadih z balističnimi raketami in droni iz Irana poročajo iz Izraela, izraelska vojska pa nadaljuje tudi vojaške operacije v Libanonu. Napeto je prav tako v Združenih arabskih emiratih, kjer so prestregli šest iranskih raket in več kot 130 dronov, iz Azerbajdžana poročajo, da naj bi tja priletel iranski dron in ranil več ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bo Washington imel besedo pri tem, kdo bo vodil Iran v prihodnje.

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Literarni večer Amélie Nothomb in japonska nostalgija

Belgijska pisateljica Amélie Nothomb je ena najbolj prepoznavnih in prevajanih sodobnih frankofonskih avtoric. Od svojega literarnega prvenca v začetku devetdesetih let je ustvarila izjemno obsežen opus, ki ga zaznamujejo avtobiografski elementi, eksotične izkušnje otroštva na Japonskem ter prepoznavna kombinacija ironije in eksistencialne resnosti. Njeni romani pogosto raziskujejo meje identitete, moči in intimnosti. Avtorica scenarija: Urša Jernejc; avtorja prevoda: Urša Jernejc, Vilko Novak; režiserka: Špela Kravogel; bralec: Miha Zor; igralka: Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Nejc Zupančič, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2017.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Pomladno prebujenje

Vsak prvi četrtek v mesecu vam ponudimo v poslušanje melodije iz bogatega arhiva Radia Slovenija. Avsenikov valček Povej mi kje pomlad gostuje (prva skladba tokratne oddaje po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka) in napoveduje, o čem se bo tokrat pelo in igralo: o pomladi! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem..

Lahko noč, otroci! O vetru, ki bi rad pel

... in rad bi imel prijatelje ... Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Radijski dnevnik Nika Prevc v Lahtiju na Finskem osvojila tretji zaporedni veliki kristalni globus

Nadaljujejo se ameriško-izraelski napadi na Iran, pa tudi iranski napadi na več držav v regiji. Danes se je napadenim državam pridružil Azerbajdžan, kjer naj bi iranski napad z dronom poškodoval štiri ljudi. Iran je očitke zavrnil, saj da napada niso izvedli oni. Prav tako se nadaljuje reševanje slovenskih državljanov na Bližnjem vzhodu, ki naj bi se končalo še ta teden. V oddaji tudi o tem: - Ljubljanski klinični center s štirimi novimi napravami za magnetno resonanco - Uprava SDH preklicala pooblastila izvršnemu direktorju Mateju Pircu, danes je tudi odstopil - Na ljubljanskih Fužinah po streljanju policistov umrl moški

Studio ob 17.00 O pomenu 8. marca, mednarodnega praznika žensk, v današnjem času

V tednu, ko praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk, bomo v Studio ob 17 h iskali odgovor na vprašanje, ali je 8. marec še vedno pomemben praznik; je to dan za praznovanje dosežkov ali opomin na dolg seznam nerazrešenih družbenih vprašanj? Gostje bodo govorile o pomenu politične paritete in enake zastopanosti žensk v politiki, spregovorili bomo tudi o skrb vzbujajočih podatkih o odnosu mladih do načela enakosti. Posebno pozornost bomo namenili ranljivim skupinam, kot so starejše ženske in matere samohranilke, ki se pogosto znajdejo na robu revščine, prav tako se bomo dotaknili posebnega položaja žensk na podeželju in nasilja nad ženskami, ki ostaja velik družbeni problem. Gostje: Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije; dr. Vesna Leskošek, sociologinja; dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; mag. Ana Pavlič, Inštitut za preučevanje enakosti spolov.

Dogodki in odmevi Novi ameriško-izraelski napadi na Iran, od sobote tam ubitih več kot 1200 ljudi.

Izraelska in ameriška vojska sta danes sprožili nov val napadov na Iran, ki so v skladu z načrti Tel Aviva in Washingtona usmerjeni v uničenje vojaške infrastrukture in vladajočega režima. Od sobote je bilo v Iranu ubitih več kot 1200 ljudi, ranjenih pa več kot 5400. Drugi poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije in zalivskih držav ob stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu prepričani, da je diplomacija edina pot do trajne varnosti - Urad za makroekonomske analize in razvoj malenkost poslabšal napoved letošnje rasti. Namesto 2,1-odstotno pričakuje 2-odstotno - Ob nacionalnem dnevu branja predstavitev manifesta, ki se zavzema za razvoj bralne kulture od zgodnjega otroštva naprej

Po Sloveniji Kdo najbolj onesnažuje zrak v Krškem?

Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Miren-Kostanjevica so morali kolesarsko prireditev v naravi odpovedati zaradi okoljevarstvenih omejitev. - V Črnomlju bodo uredili vstopno-izstopna mesta za čolne. - V Mariboru se začenja vpis v javne vrtce. - V Cerknem že 11. feministični festival Deuje babe.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt