Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Nedeljska reportaža Hodim, torej grem

»Četudi nisem glasbeno nadarjen, naravo še posebej dobro slišim, v vseh tonih in odtenkih, v neprestani glasbi, ki jo ustvarjajo šumi gozda, šelestenje listja, žuborenje potoka, petje ptic, pa tudi piš viharja ali drobljenje snežink v globokem snegu. Dejansko tudi tišina zveni,« o svojih poteh, ki jih je opisal v knjigi Hodim, torej grem, pravi Marjan Bradeško. V Nedeljski reportaži bomo odmaknjene poti, ki jih v knjigi sicer predstavlja 32 zgodb, spoznavali v Polhograjskem hribovju. Avtor oddaje je Aleš Ogrin.

Razkošje v glavi Igor Krivokapič

Igor Krivokapič, ki se malo spogleduje z mislijo, da je eden redkih, ki se poskuša uresničevati na način renesančnega človek, je pred kratkim napisal in izdal prvi del trilogije A - Simfonija v besedi, čeprav je doslej neumorno zlagal glasbo in igral več inštumentov, med njimi tubo in helikon, glasbilo, ki se je znašlo v Krivokapičevi posebni, izumljeni družini inštrumentov.

Sobotno branje Iztok Tomazin in Tomo Virk: Naveza

Nov, intriganten prispevek v bogato zakladnico slovenskega pisanja o gorah, plezanju in alpinizmu

Kulturni fokus Kako gledati sliko?

Velikokrat smo pred določeno sliko v galeriji nevedni, zbegani ali brez potrebnega orodja, ki bi nam pomagalo razumeti, interpretirati, ali bolje razbrati umetnino, ki nas je nagovorila.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik s Heleno Lovinčič

Že trinajst mesecev zapored se svet sooča z rekordnimi globalnimi temperaturami. Več kot leto dni je povprečna mesečna temperatura za več kot stopinjo in pol višja od povprečja pred letom 1900. Kljub temu je pozornost svetovnih voditeljev še vedno usmerjena predvsem v druge teme. Končal se je vrh Nata. Kakšen je izkupiček, kakšno sporočilo in predvsem kakšne utegnejo biti posledice sprejetih odločitev? Slovenija spet kupuje patrie. Pospešen je socialni dialog, danes o pokojninski reformi, včeraj napredek vlade in sindikatov javnega sektorja glede prenove plačnega sistema. O vsem tem in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu s Heleno Lovinčič.

Aktualna tema Ob vročinskih valovih vse več objestnih in nerazsodnih kopalcev

Poletje je v polnem razmahu in številni iščejo osvežitev v bazenih, rekah, jezerih ali morju. Vendar pa na nas med uživanjem v vodi prežijo tudi nevarnosti, kot so visoka vročina, slabo plavalno znanje, krči, infarkt in še marsikaj drugega. Zato smo v studio povabili izkušenega reševalca iz vode Mirka Cikojevića. Z nami je delil svoje izkušnje pri reševanju v vodi, nasvete o tem, kako poskrbeti za lastno varnost in varnost naših najbližjih med plavanjem, pa tudi, kaj storiti v primeru utapljanja, kako prepoznati nevarne situacije in kako pravilno ukrepati.

Jutro na Prvem

naPOTki Slovenska planinska pot

Pot nas bo tokrat popeljala dobro uro iz Ljubljane, mimo Škofje Loke vse do Bevkovega vrha. Ta vrh je namreč točka Slovenske planinske poti in leži med Cerknim in Spodnjo Idrijo. Kaj Slovenska planinska pot sploh je in kakšne posebnosti so na njej, izveste v današnjih Napotkih, ki jih je pripravila Lana Furlan.

KiKs "Kava za po peš"

“Kava za po peš” ali “kava za na pot”? Kako pravilno prevedemo angleški izraz “coffee-to-go” oziroma kako pravilno rečemo tisti kavi, ki jo naročimo v kavarni, popijemo pa na poti do vsakodnevnih opravkov? Odgovore na ta vprašanja iščemo v ponovljenem Kiksu, in sicer pri dr. Urški Vranjek Ošlak z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Lokalni junak Goro Osojnik

V tokratni oddaji Lokalni junak gostimo Gora Osojnika, ki ga poznamo kot ustanovitelja Gledališča Ane Monro, ene najstarejših neodvisnih gledaliških skupin v Sloveniji. Gledališče je usmerjeno v ulično in improvizacijsko gledališče, v okviru katerega vzgajajo nove ustvarjalce, producirajo predstave, nastopajo po Sloveniji in tujini ter organizirajo festivale. Med najbolje poznane zagotovo sodi Ana Desetnica. Z Gorom Osojnikom, ki je s svojim delom pomembno prispeval k razvoju uličnega gledališča pri nas in vzpostavil šolo uličnega gledališča, se je pogovarjal Peter Močnik.

Radiosfera Mojmir Sepe – Angelina

Predlogi so bili: Mojmir Sepe – Angelina Oto Pestner – Tople julijske noči David Bowie – Space Oddity Zmagovalec je Mojmir Sepe – Angelina

Petek brez pravila Ste za Beatle ali Stonese?

12. julij je pomemben ali pa vsaj zanimiv datum v zgodovini britanske in svetovne popularne glasbe. Dva dogodka, dva prvenca dveh glasbenih zasedb, ki ju pozna ali pa je vsaj slišal zanju skoraj sleherni Zemljan. Skupina The Quarrymen je 12. julija 1958 posnela svojo prvo skladbo In Spite of All the Danger. Zdajle je verjetno marsikdo privzdignil obrvi in se sprašuje, kje je globalna prepoznavnost…. Štiri leta pozneje, 12. julija 1962, The Rolling Stones prvič javno nastopijo, in sicer v znamenitem klubu Marquee v londonskem Sohu. Ali so The Beatles in The Rolling stones na novo spisali, postavili pravila popularne glasbe?

Lokalni čas 150 let lončarske tradicije družine Žuman

Lončarstvo je ena najstarejših dejavnosti tudi na naših tleh, le da se z njim v Sloveniji preživlja vse manj lončarjev. Saša Žuman iz Ljutomera, ki je pred četrt stoletja nasledil svojega znamenitega dedka« Karleka«, predstavlja peto generacijo prleških lončarjev, katerih družinska tradicija sega stoletje in pol v preteklost. Kako iz kepe glinene zemlje narediti uporabne izdelke, kolikšno je zanimanje zanje in kako lahko preživijo tradicionalne rokodelske obrti, se je pozanimala Lidija Kosi.

Radiosfera Melanie Rieback: "Poslovanje je orodje za ustvarjanje sprememb"

Ali je podjetništvo, ki ne temelji na nenehnem ustvarjanju dobičkov, možno? Vprašanje je pravzaprav narobe postavljeno. V razmerah, ko smo že trčili ob planetarne meje in ko je zelo jasno, da naš način življenja ni vzdržen, je namreč odgovor jasen: takšno podjetništvo je nujno. Vprašanje je, kako do tega? Obstajajo primeri dobrih praks, ki temeljijo na skupnostnih projektih ali tem, da bistvo podjetništva ni povečevanje dobičkov- Eno možno pot kaže doktorica Melanie Rieback, etična hekerica, ki je prejšnji mesec obiskala Ljubljano.

Možgani na dlani Ali res lahko posivimo čez noč?

Gotovo ste slišali že vsaj kakšno anekdotično pripoved o tem, kako je nekdo zaradi "hudega gorja posivel čez noč". Kaj o tem že ve (nevro)znanost smo preverili pri prof. dr. Maji Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo MF UL. Spomnila nas je tudi, zakaj velja tudi v poletnih dneh poskrbeti za zdravo glavo! Pripravlja: Mojca Delač.

Radiosfera Dobri zgledi iz romske skupnosti

Romi na sploh, tudi v Sloveniji, zavzemajo številne vloge v družbi. Vse več je tudi visoko izobraženih Romov. V Sloveniji imamo Rome, ki so policisti, zdravstveni delavci, socialni delavci, učitelji in vzgojitelji, imamo zelo uspešne športnike, kuharje, poslovneže, tudi politike. O dobrih zgledih iz skupnosti, tudi o tistih Romih, ki so svetovno znane osebnosti, pa tokrat z radijskim kolegom, novinarjem in voditeljem romskih vsebin na radiu in televiziji Slovenija Sandijem Horvatom.

Torkov kviz Divjo figo opraši figova osica

V Sloveniji najbolje uspevajo v Istri in Goriških brdih, jih pa najdemo tudi drugje. Ker zelo dobro uspevajo na področju Mediterana, predstavljajo pomemben del mediteranske prehrane. Najbolje je, če jih uživamo sveže, priljubljene so tudi sušene ali v marmeladah in džemih. O figah bo govor v današnjem Torkovem kvizu, sogovornica bo prof. dr. Metka Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Prvaki tedna Peter Vilfan: »Tisto, kar je razočaralo, je način, kako smo ostali brez olimpijskih iger.«

Košarkar, s katerim je bilo težko na igrišču in ob igrišču. Košarkarski genij, za katerega pravijo, da se je rodil 20 let prezgodaj. Ima 5 medalj s svetovnih in evropskih prvenstev, izmuznilo se mu je le olimpijsko odličje. Bil je prvi kapetan slovenske košarkarske reprezentance in spet le koš oddaljen od olimpijskih iger. Leta 2013 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, leta 2014 je prejel Bloudkovo nagrado. Kot mladenič je trdil, da bo prvi evropski košarkar, ki bo igral v ligi NBA. To je ena izmed njegovih redkih neuresničenih napovedi, je pa zato kot športni komentator v živo spremljal finale liga NBA. Ustanovil je prvo šolo košarke za mlade v Sloveniji, ki zdaj poteka že več kot tri desetletja. Tudi to poletje na slovenski Obali. V njej so se kalili tudi Beno Udrih, Sani Bečirović, Boštjan Nachbar in Luka Dončić. Več kot tri desetletja je trajala njegova kariera športnega komentatorja. A pravi, da pri tem še ni rekel zadnje besede. V znamenju števila tri je še en podatek, njegova klubska kariera je bila razpeta med tri klube in tri mesta: Ljubljano, Splitom in Beogradom. Brez kampanje je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora in tam služboval sedem let. V zadnjih letih se je spopadel s celično levkemijo, pri 47 je dobil prvo knjižno avtobiografijo, o njem govori televizijski dokumentarec Črni Peter. Dan po zaključku olimpijskih košarkarskih kvalifikacij je bil gost Prvakov tedna Peter Vilfan.

Intelekta

Intelekta

511 epizod

Javni prostor - javni interes

41 min

Lepi časi za vrhunski šport, a ni nujno, da bo vedno tako

49 min

140 let od rojstva arhitekta Ivana Vurnika: "Zdi se mi, da pri nas velja največ to, kar je kičasto ... bistvo problemov pa ostane nedotaknjeno."

47 min

Obraz, šarenica, način drsanja po zaslonu: naši biometrični podatki v službi nadzora

49 min

Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti

36 min

Pred strašno odprtimi vrati Postave - Kafka in sodobni človek

49 min

Informativne vsebine

Dogodki in odmevi Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump preživel poskus atentata; napadalca so ubili. Svetovni voditelji z izrazi pretresenosti.

Nekdanji ameriški predsednik in kandidat na letošnjih volitvah Donald Trump je preživel poskus atentata na predovolilnem shodu v ameriški zvezni državi Pensilvanija. V streljanju je bil ubit udeleženec konvencije, napadalca je ubil ostrostelec. Trump je laže ranjen Ostali poudarki oddaje: Nov izraelski napad na eno izmed šol v osrednji Gazi. Ubitih najmanj 12 Palestincev. Včerajšnja nevihta s točo v Slovenski Bistrici poškodovala več kot 300 objektov. V Portorožu danes obsežen požar. Veliki finale evropskega nogometnega prvenstva: Španija četrtič ali Anglija prvič na vrhu Evrope?

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Toča povzročila škodo na vzhodnem koncu države

Neurje s točo je v Slovenski Bistrici poškodovalo strehe, sončne celice in avtomobile. Meteorna voda je zalila nakupovalno središče, skupno so zabeležili več kot 200 dogodkov, je dejal poveljnik tamkajšnje gasilske brigade David Prelog. O okoli 70 poškodovanih strehah poročajo iz sosednje občine Oplotnica. Neurje s točo je prizadelo tudi Zreče, Pragersko, občino Rače Fram ter Slovenske Konjice, kjer je neurje razkrilo več streh, iz občine Šmarje pri Jelšah pa poročajo o podrtih drevesih. Za severovzhodno Slovenijo še velja oranžno opozorilo zaradi nevarnosti krajevnih neviht. Te naj bi po napovedih meteorologov ponehale ponoči.

Radijski dnevnik Pogačarju druga etapa na Tour de France

Tadej Pogačar je zmagal še drugič na letošnji dirki po Franciji, potem ko mu ob silovitemu napadu na ciljnem vzponu etape nihče ni mogel slediti. Z zmago je precej povečal vodstvo v skupnem seštevku in s tem močno zamajal stavnice, potem ko so nekatere v preteklih dneh za prvega favorita že postavljale Danca Jonasa Vingegaarda. V oddaji tudi: - Izrael trdi, da so v krvavem napadu v Gazi ciljali dva Hamasova pripadnika; ubiti številni civilisti - Moskva: evropske prestolnice bi lahko bile žrtve spopada med ZDA in Rusijo - Po vzhodu države klestila debela toča; nevihte se bodo nadaljevale še nekaj u

Dogodki in odmevi Tarča izraelskega napada na begunsko taborišče na jugu Gaze naj bi bil vodja vojaškega krila Hamasa, mrtvih ali ranjenih pa več kot 300 civilistov

Humanitarna katastrofa v Gazi se samo še poglablja. Zaradi novih napadov izraelske vojske, čeprav naj bi bili njihov cilj Hamasovi borci, se število smrtnih žrtev in ranjenih med civilisti strmo vzpenja. Samo v napadu na begunsko taborišče na jugu enklave je bilo ubitih 71 ljudi, skoraj 300 pa ranjenih. Priče opisujejo, da so posledice takšne, kot da bi območje prizadel rušilni potres. V oddaji tudi: Druge teme: - Za dogovor o plačni reformi v javnem sektorju naj bi jeseni potebovali še nekaj tednov. - Minister Poklukar na Pokljuki dejal, da ne bodo dovolili ne vard ne drugih skrajnih skupin. - Andrej Plenković ima zagotovljen nov mandat na čelu HDZ.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Socialni partnerji zaradi nasprotujočih si mnenj glede zaposlovanja tujcev ustanovili odbor, ki bo obravnaval to področje

Na včerajšnji seji Ekonomsko-socialnega sveta so socialni partnerji določili časovnico za pripravo pokojninske reforme. Zanjo si bodo vzeli pol leta časa, začnejo septembra, najprej pa se bodo lotili odmernega odstotka in upokojitvene starosti. V okviru ESS so včeraj ustanovili tudi odbor, ki bo obravnaval zaposlovanje tujcev, in sicer tako zakon o tujcih kot tudi zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Za ustanovitev so se odločili, ker imajo o tem vprašanju precej različna mnenja. Druge teme: - Bodo najvišji položaji v Uniji razdeljeni tako, kot so si zamislili Evropska ljudska stranka, socialisti in liberalci? - Najnovejše poročilo Združenih narodov o razmerah v Gazi: začaran krog podhranjenosti in bolezni. - Brežice med petimi najbolj obiskanimi turističnimi kraji pri nas.

Zrcalo dneva Ekonomsko socialni svet bo septembra začel pogajanja o pokojninski reformi

Ekonomsko-socialni svet se na današnji dolgotrajni seji ni poglobil v podrobnosti pokojninske reforme ampak le izoblikoval časovnico za obravnavo. Precej več časa so socialni partnerji namenili zakonodaji, povezani z zaposlovanjem tujcev, natančneje predlogu zakona o tujcih ter predlogu zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.

Radijski dnevnik Na Ekonomsko-socialnem svetu dogovor, da bodo septembra začeli pogajanja o pokojninski reformi

Ekonomsko-socialni svet danes ni pretresal podrobnosti pokojninske reforme, ampak le določil, da bodo pogajanja o tem začeli septembra. Delodajalci in sindikati so na nasprotnih bregovih glede prispevnih stopenj in delovne dobe zaposlenih. Poudarek današnjih pogovorov je bil na zaposlovanju tujcev, v zvezi s tem bo začel delovati tudi poseben odbor. V zvezi z zaposlovanjem tujcev so sicer delodajalci danes dosegli manjšo zmago, iz intervencijskega zakona za upravne enote so namreč črtali obveznost delodajalcev, da tujim delavcem zagotovijo tečaj slovenščine. Ostali poudarki oddaje: Začetek madžarskega predsedovanja Evropski uniji po mnenju Nemčije naredil veliko škode. Kmetje pri Kranju odstranili več prometnih znakov; infrastrukturno ministrstvo dogodek obsodilo. Na Ptuju nocoj gala večer slovenske popevke v okviru 16-ega festivala Arsana

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik s Heleno Lovinčič

Že trinajst mesecev zapored se svet sooča z rekordnimi globalnimi temperaturami. Več kot leto dni je povprečna mesečna temperatura za več kot stopinjo in pol višja od povprečja pred letom 1900. Kljub temu je pozornost svetovnih voditeljev še vedno usmerjena predvsem v druge teme. Končal se je vrh Nata. Kakšen je izkupiček, kakšno sporočilo in predvsem kakšne utegnejo biti posledice sprejetih odločitev? Slovenija spet kupuje patrie. Pospešen je socialni dialog, danes o pokojninski reformi, včeraj napredek vlade in sindikatov javnega sektorja glede prenove plačnega sistema. O vsem tem in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu s Heleno Lovinčič.

Podkasti

Evolucija užitka Na seznamu skrbi nikoli ni bilo, kako bomo določili spol dojenčka

DSD, Difference in sex development oziroma razlike v razvoju spola ima eden na 4 tisoč 500 novorojenčkov.

Evolucija užitka Kot očeta me najbolj skrbi, kako bo ta svet sprejel Tami

Obstajajo primeri, ko so zunanji spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi. Takrat govorimo o DSD, Difference in sex development oziroma o razlikah v razvoju spola.

Srce bije za posel Marjan Batagelj, Postojnska jama

Gost 28. epizode Srce bije za posel, je solastnik in direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. V podjetništvu marsikdo meri uspeh skozi denar, kar je največja napaka, pravi gost. Denar je posledica pravih odločitev, sosledja dejanj in ekipe, ki si jo zgradil okoli sebe. Ko se odloča o naslednjem koraku, se vpraša dvoje: kaj je dobro za jamo in kaj za gosta?

Umetnost možnega Desni ovinek v nejasno smer – Janez Markeš (Delo)

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!

Umetnost možnega Pretres v EU, pri nas Janša v naletu - Tanja Starič in Aleš Kocjan (Umetnost možnega)

Jutro po evropskih volitvah podkast Umetnost možnega gostuje v terminu Prvakov tedna pri Bojanu Leskovcu v živo na Prvem. Tanja in Aleš analizirata in komentirata rezultate volitev in potek kampanje, ki je postregla z izrazito konfrontacijo med premierjem Golobom in večnim izzivalcem za mesto predsednika vlade, opozicijskim prvakom Janšo ter nekaterimi izrazito notranje političnimi temami. Obe strani sta na ta način mobilizirala volivce, tudi referendumi so krepili mobilizacijo na obeh ideoloških bregovih, kar tudi dokazujejo relativno tesni rezultati referendumskih odločanj. Hkrati se je skozi kampanjo po celotni stari celini izpostavljala zgodovinskost teh volitev, saj je bilo jasno, da se bo okrepila radikalna desnica, ki utegne povzročati politične spremembe v Evropi. V ustanovnih članica EU se zaradi zmage desnih populistov že dogaja pretres; v Franciji je razpuščen parlament, v Belgiji je odstopil premier, v Nemčiji hud poraz socialne demokracije in levice. Pri nas pa je jasno, da Janez Janša ne odhaja nikamor in da je SDS z njim na čelu dodatno okrepila svojo hegemonijo. Vabljeni k poslušanju!

Umetnost možnega Ko strelski vod stoji v krogu … - Luka Robida (Radio Slovenija) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija)

Raziskovalci javnega mnenja so pet dni pred volitvami zelo previdni pri napovedih. V zadnjem predvolilnem podkastu Umetnost možnega, v katerem smo združili sile novinarji naše hiše, pa smo šli v drugo smer; Gregor Drnovšek, novinar in urednik informativnega programa TV Slovenija, na koncu celo sestavi novo ekipo slovenskih evroposlancev. Seveda pa predvsem čisto resno govorimo o tem, kakšno je razmerje političnih sil po dveh krogih kampanje. Luka Robida, urednik zunanjepolitične redakcije v informativnem programu Radia Slovenija, precizno analizira možnosti skrajno desnih strank v Evropi in morebitna zavezništva po volitvah. Kako lahko suverenistične in nacionalistične stranke najdejo skupni imenovalec in interes? Zakaj predvolilna strategija liberalnih strank spominja na »strelski vod, ki stoji v krogu«? In kje se skriva evropska Levica? Izpostavimo še nekaj očitnih »bistroumnih nesmislov« letošnjih volitev. Gregor analizira dejstvo, da sta na volitvah pri nas glavna akterja politika, ki sploh ne kandidirata – Janša in Golob. In z Luko se strinjata, da zagotovo »ni naključje«, da je glavna predvolilna tema v Sloveniji priznanje Palestine, ki za delom prihodnjega evropskega parlamenta nima nobene povezave.

Umetnost možnega Boj za preferenčne glasove – Metka Majer (Pop TV) in Peter Merše (Domovina)

Prvi teden uradne kampanje pred evropskimi volitvami je minil relativno mirno, nikakor pa ne dolgočasno, pravi gostja tokratne epizode podkasta Metka Majer, novinarska in urednica POP TV. Zelo očitno je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste. Zato vidimo praske med kandidati iste stranke – precej očitno v SDS, ki računa vsaj na tri mandate. V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Je bila torej sploh smiselna zamera in odhod Klemna Grošlja iz Svobode, ker mu je v tej stranki pripadlo zadnje mesto na listi? In kam v resnici sodita, na primer, Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič? Vse izveste v novi epizodi #UmetnostMožnega.

Na pravi strani Primož Bezjak in Klemen Janežič

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.

Srce bije za posel Aleša Mižigoj, Medex

Gostja 27. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in izvršna direktorica družbe Medex Group Aleša Mižigoj. Kot zgled komunikacije, učinkovitega dela in sodelovanja izpostavi čebeljo skupnost. Medex je družinsko podjetje, ki ga je sogovornica leta 2001 prevzela po očetu. Ob tem doda, da je bil pri tem najpomembnejši prenos vrednot: poštenosti in odgovornosti.

Evolucija užitka Nisem vedla, a je že skos tko razmišljal al je pač postal naci

Sovraštvo se s spleta prenaša v intimnopartnerske odnose.

Umetnost možnega Iz tragedije v farso - Luka Lisjak Gabrijelčič (Razpotja)

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Iz glasbenega uredništva

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer STEVE JAMES V KONCERTU AKUSTIČNEGA BLUESA IN COUNTRYJA (Urednik: Jane Weber)

Steve James - nocoj ga boste slišali v koncertu iz studia 14 - se je rodil v New Yorku, zadnja leta pa je živel v Austinu v državi Teksas. Veliko je snemal in nastopal po vsem svetu. Nadobudni James je že v NewYorku srečal številne odlične glasbenike, v želji po odkrivanju glasbenih korenin bluesa in folka pa se je iz Ne Yorka najprej preselil v Tennessee in tam hodil na učne ure k tako vplivnima glasbenikoma, kot sta bila Furry Lewis in Sam McGee. James je bil dolgo ena zadnjih živih vezi z že skoraj pozabljenimi poglavji bluesa in starinskega countryja, zato so ljubitelji te glasbe nestrpno čakali tudi na izid njegovega knjižnega prvenca z naslovom Roots And Blues Fingerstyle Guitar. Ta je dosegljiv v katalogu velike družbe Hal Leonard. Pa poslušajmo koncert. Igra in poje vam Steve James. Želimo vam veliko glasbenih užitkov!

Pesem v žepu Kantavtorsko poletje: Vlado Kreslin

V ospredje kantavtorskega poletja v Pesmi v žepu danes stopa Vlado Kreslin, in to kar z dvema glasbenima izdajama: čisto svežim koncertnim albumom »Križanke, 2. 9. 2023«, ki je izšel prejšnji teden, ter albumom »Kje si bla doslej« s konca leta 2023, o katerem nam je spregovoril ob svojem 70. rojstnem dnevu.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Miha Dovžan – slovenski citrar, 2. del – repriza

Avgusta lani je okroglo obletnico praznoval “slovenski citrar” Miha Dovžan. Letos ga žal ni več med nami. Poslovil se je konec letošnjega meseca maja. Ostajajo pa zvoki njegovih citer, ki smo jih v mesecu septembru lani poslušali v ciklu treh oddaj, posvečenih njemu. Tokrat poslušate reprizo druge izmed njih. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo 79. rojstni dan Debbie Harry

Debbie Harry se je v glasbeno zgodovino zapisala kot avtorica in pevka novovalovske skupine Blondie. S svojevrstnim modnim slogom, blond lasmi in značilnim vokalom je Debbie popikona, ki je pomembno vplivala na poznejše generacije izvajalk. S skupino Blondie je ustvarjala od leta 1974 do leta 1983, nato pa se je posvetila solistični karieri, v kateri je izdala štiri albume in nastopila v manjših in večjih vlogah v več kot 40 filmih in televizijskih serijah. Leta 1997 se je znova pridružila skupini Blondie, s katero še vedno prepeva in nastopa. Prihodnje leto naj bi skupina Blondie izdala nov, 12. studijski album. V Godbah z zgodbo pa nekaj starejših uspešnic skupine Blondie in Debbie Harry.

41 stopinj vročine Borut Bučar

V oddaji poslušamo skladbe: Benny Goodman/Lojze Krajnčan: Don't be that way – solist Borut Bučar Mojmir Sepe/Lojze Krajnčan: Zemlja pleše – solist Borut Bučar Mojmir Sepe/Lojze Krajnčan: Poletna noč – solist Borut Bučar Marko Lackner: HIbernation-Score – solist Tadej Tomšič Dominik Krajnčan/Lojze Krajnčan: ¾ – solist Dominik Krajnčan Adam Klemm/Aleš Avbelj: 3 Stars – solisti Adam Klemm, Tomaž Gajšt, Blaž Jurjevčič, Bruno Domiter

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Hrušiški fanti o devi na oknu

Dobro blago se hvali samo. Drži kot pribito. Glasno in ubrano, odprto in suvereno, prepričljivo in doživeto, vztrajno in disciplinirano pojejo Hrušiški fanti – ne le o devi, ki na oknu je slonela in na glavi šest je kit imela..., temveč kot stare sablje pridejo skupaj, pesmi letijo iz grl in se ne ustavijo do jutra, če tako nanese. Krepke, vojaške, legendarne in zgodbeno bogate pripovedne pesmi polnijo njihov seznam, ki je z ljudsko-glasbenega vidika pametnejši od Googla. Hrušiški fanti pojejo sami ali pa z gosti iz drugih glasbenih zvrsti, kot so Rudi Bučar, Volk Folk, Vruja in še mnogi drugi – organizirano letos že 20. leto To je sijajna skupina mož in fantov, čvrstih, pojočih glasov, v mali vasi Hrušica sredi Podgrajskega podolja, tam pod Brkini in pod Čičarijo. Njihov zanos in srčnost, ki botrujeta suverenim harmonijam, bomo spoznali v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Etnofonija Gordan

Gordan. Ljudske pesmi z Balkana v stiku z berlinskim zvočnim podzemljem, z njegovim avantgardnim eksperimentiranjem, glasbeno razgradnjo. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/07/04/gordan/

Čestitke in pozdravi Nedelja, 7. 7. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Tomaž Pengov: Pol stoletja Odpotovanj in koncert v Klubu K4

Sobotni glasbeni večer je tokrat posvečen Tomažu Pengovu ter njegovemu prvencu Odpotovanja, kultni prvi neodvisni plošči s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Petdeset let po nastanku originala je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, obenem pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«, ki ga bo mogoče videti jeseni. V prvi uri bomo poslušali glasbenodokumentarno oddajo »Pol stoletja Odpotovanj«, ki je bila prvič na sporedu v dveh terminih oddaje Pesem v žepu v prvi polovici meseca junija. V pripovedi se bodo prepletali tri rdeče niti: zgodba o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihova vsebina in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Ob enaindvajsetih pa se bomo preselili na koncert Tomaža Pengova v Klubu K4, ki ga je 28. novembra 1994 posnel Radio Slovenija.

Pesem v žepu Kantavtorsko poletje: Hamlet Express

V kantavtorskem poletju je danes z nami zasedba Hamlet Express. Tik pred koncem leta 2023 je izšel njen 6. album »Fantom svobode«, ki se je februarja udejanjil tudi kot vinilna plošča, v Pesmi v žepu pa nam ga je predstavil avtor pesmi in vodja zasedbe, pesnik in kantavtor Andraž Polič. Deseterica pesmi, med njimi dve instrumentalni, nas povabi na popotovanje po raznovrstnih glasbenih pokrajinah.

Za otroke in mlade

RIO radijska igra za otroke Sonja Grizila: Zvezdica hoče v nebo

Mala morska zvezda na dnu morja ni zadovoljna in si želi na nebo, nebesna zvezda pa si želi obiskati skrivnostno dno morja. Kaj se lahko izcimi iz takega zvezdnatega nezadovoljstva, predvsem pa iz prijateljstva dveh tako različnih zvezdic? Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Lado Jakša Morska zvezda – Tina Horvat Nebesna zvezda – Kim Komljanec Morski kralj – Jurij Souček Morska kraljica – Majda Potokar Morski list – Aleš Valič Morski pes – Marko Okorn Morski jež – Zvone Hribar Kralj neba – Aleksander Valič Pripovedovalec – Polde Bibič Prvi dvorjan – Boris Juh Drugi dvorjan – Boris Cavazza Tretji dvorjan – Janez Albreht Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija februarja 1989.

Lahko noč, otroci! Besede take in drugačne; Pikine želje

Pika v sanjah spleza na lunin biserni nos. Pripoveduje: Marjana Klanšek. Napisala: Tone Pavček; Vlasta Orel. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Hudo! Konferenca otroškega in mladinskega plesa Dance and the Child International

Danes smo se družili z mladimi plesalci, ki so se udeležili največje konference otroškega in mladinskega plesa Dance and the Child International. Plesna konferenca se odvija že 16-ič in poteka na tri leta, vsakič v drugi državi. V Slovenijo je od 7. do 12. julija pripeljala plesne strokovnjake, umetnike in mlade plesalce iz 32 držav vsega sveta. Kaj vse so se naučili mladi plesalci, pa smo izvedeli v oddaji Hudo!

Zakajček Zakaj nastaneta modrica in buška?

V oddaji Radijski ringaraja se danes igramo z igračami pa tudi brez njih – in vsi otroci dobro veste, da je treba igrače tudi pospraviti, ko se prenehamo igrati z njimi. Zakaj? Ja, zato, da je lepo pospravljeno, da vemo, kje so, ko se želimo naslednjič z njimi igrati pa tudi zato, da se ne spotaknemo in pademo čez njih … Takrat nas namreč lahko precej zaboli – pa še kakšno modrico ali buško dobimo. Tadeja Bizilj je s sogovorniki v današnjem Zakajčku preverila, zakaj nastanejo modrice in buške in kako jih lahko ublažimo.

Radijski ringaraja Igre in igrače

Ena izmed radosti poletnih počitnic je tudi ta, da imate otroci več prostega časa, ki ga lahko namenite igranju s prijatelji, tako na igrišču, morju, v gozdu ali pa v kar v svoji sobi. Tretješolci z OŠ Veliki Gaber so Sari Medved povedali, katere so njihove najljubše igre in igrače, s kom se najraje igrajo, kaj naredijo z igračami, ki jim niso več zanimive ali pa jih prerastejo, in tudi to, katere tabore ali letovanja poleti najraje obiščejo.

Lahko noč, otroci! Kaj s prostim časom

V hiši tete Vande je vse okroglo in zanimivo … Pripoveduje: Janez Hočevar. Napisal: James Laidlaw. Prevedla: Draga Puc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Lahko noč, otroci! Mala nota črnilika

Kako je majhna črna pika postala prava nota … Pripoveduje: Polona Juh. Glasba: Jaka Pucihar, klavir. Napisala: Barbara Pogačnik (po zapisih Bogija Pogačnika). Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Lahko noč, otroci! Pet bratov

... in ena sama kraljična. Pripoveduje: Boris Ostan. Tolminska ljudska. Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

Gymnasium Poletna šola: pot do uspeha

Preverili smo, kako so mladi preživljali čas na Poletni šoli: pot do uspeha. V Soči so 5 dni pridobivali nova znanja in veščine s področja podjetništva, osebnih financ, umetne inteligence, nastopanja in vodenja skupin, čas pa so imeli tudi za kopanje v reki Soči - če so si upali vanjo. Z Gymnasiumom smo bili torej na terenu v Trenti.

Lahko noč, otroci! Zlata ribica

Bo zmajčku res uresničila tri želje? Pripoveduje: Gregor Geč. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! Ples žitnega klasja

Ko žito zapoje svojo posebno pesem … Pripoveduje: Aleš Valič. Indijanska pravljica. Prevedel: Dušan Ogrizek. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1988.

Naše skupnosti

Slovencem po svetu Portreti: Avstralska Slovenka Tania Smrdel

V oddaji predstavljamo avstralsko Slovenko Tanio Smrdel. Rojena je na peti celini slovenskim staršem, ki so se v deželo tam spodaj v začetku 70 ih let prejšnjega stoletja preselili s Pivškega. Že od malega je tesno povezana s slovensko skupnostjo v Sydneyu, predana je novinarskemu delu, saj je bila vrsto let urednica in novinarka slovenskih oddaj na avstralskem državnem radiu, zdaj pa vodi in pripravlja oddaje na radiu Glas Avstralskih Slovencev v Sydneyu, sodeluje tudi z Zgodovinskim arhivom avstralskih Slovencev – HASA in je tudi ena izmed ustanovnih članov tega arhiva. Tania Smrdel si prizadeva tudi za ohranjanje slovenske besede in povezovanje mlajše in starejše generacije avstralskih Slovencev v Sydneyu. O svojem življenju in delu v Sydneyu, ki je tesno prepleteno z dejavnostjo v slovenski skupnosti in tudi z deželo slovenskih prednikov, Tania Smrdel pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu-Portreti.

Naše poti Muzej kot ena od točk obiska v poletnem času

Začel se je dvoletni projekt Zdužimo se Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer se bodo posvetili družbeno vključujočemu izobraževanju za odrasle na temo okolja in podnebnih sprememb. Njegov glavni cilj je razviti aktivnosti in pristope za izobraževanje odraslih na temo okolja in podnebnih sprememb, ki bodo družbeno vključujoči za marginalizirane skupine.

Sotočja Spremembe so edina stalnica in to velja tudi za slovensko manjšino

Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.

Slovencem po svetu Slovenci po svetu radi pridejo od tam kjer so doma - domov

V oddaji vam ponujamo v poslušanje nekaj utrinkov z letošnjega osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Celju, zabeležili smo tudi dogajanje na Poletni šoli slovenskega jezika, ki te dni poteka v Ljubljani, seznanili vas bomo z vsebino seje Sveta vlade za Slovence po svetu, srečali pa smo se tudi z nekaterimi štipendisti Slovensko ameriške izobraževalne Fundacije Asef, ki se mudijo na izpopolnjevanju v Sloveniji.

Naše poti Incident v Brežicah ne sme biti razlog za posploševanje Romov

Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja so v Novem mestu vnovič razpravljali o romskih vprašanjih. Ob tem so opozorili, da se stanje na tem področju še naprej poslabšuje, država pa naredi premalo, da bi zajezila nasilje in kriminal, ki ga povzročajo nekateri Romi. Kljub temu zaradi posameznih primerov ne smemo posploševati na celotno romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Acilum corolo bizo dad Arbena Avdule in Vrvli prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Gipsy Kings in Tonino Baliardo s skladbo La campana in Šaban Bajramovič s skladbo Geljan dade.

Sotočja Brez mladih slovenska društva v sosednjih državah nimajo prihodnosti

Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.

Slovencem po svetu Slovenci iz tujine na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru

Spremljali smo 20. Vseslovensko Srečanje v Državnem zboru, na katerem so Slovenci iz sveta in zamejstva izmenjevali izkušnje in predstavljali izzive povezane z mladimi rojaki zunaj meja Slovenije. Zabeležili smo tudi 70. letnico osrednjega kulturnega društva povojnih slovenskih izseljencev v Argentini -Slovenske kulturne Akcije, ki so jo zaznamovali s slavnostno akademijo in simpozijem v Ljubljani, pozornost pa namenjamo tudi osrednji izseljenski in zamejski prireditvi Dobrodošli doma, ki bo jutri v organizaciji Slovenske izseljenske matice v Celju ter poletni kulturni dejavnosti Rafaelove družbe .

Sami naši Zakaj bi namesto na Hrvaško letos raje odpotovali v Severno Makedonijo?

Nocoj v oddaji Sami naši predstavljamo Akademsko kulturno-umetniško društvo Kolo iz Kopra, obiskali smo tudi folklorno skupino Društva Desanka Maksimović iz Celja. Pred poletnim oddihom pa bomo govorili tudi o turizmu. Med domačini v Severni Makedoniji smo poiskali razloge, zakaj bi namesto na Hrvaško letos raje odpotovali v Severno Makedonijo.

Sotočja Od Porabskega dneva do Dobrodošli doma - druženje, pogovor in zabava

Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.

Slovencem po svetu "Legokocke so me navdušile, da bi postal arhitekt"

Tudi tokratna oddaja je nekoliko nogometno obarvana, saj vročica na evropskem prvenstvu v Nemčiji narašča, seveda tudi med Slovenci. Rok Žgalin Kobe, ki dela na Danskem v svetovno znanem podjetju LEGO, opisuje, kako strastni nogometni navdušenci so Danci in kako poklapani so bili po tekmi s Slovenijo, ki se je končala z remijem; prepričani so bili namreč v zmago. Tudi v pogovoru z Jano Šter, učiteljico na Slavističnem inštitutu Univerze v Kölnu, ne moremo mimo nogometa, razloži pa tudi, da od domačega, slovenskega, v Kölnu najbolj pogreša hribe, saj je zdaj okoli nje sama ravnina. Napovedujemo tudi poletno dogajanje v Sloveniji, namenjeno izseljencem – osrednja prireditev bo Dobrodošli doma, tokrat 29.6. v Celju.

Sami naši Pesnica Melida Travančič, razsikovalec Luka Ostojić in Cirkovizija

V tokratni oddaji Sami naši vam prinašamo delček vzdušja s festivala cirkuške umetnosti Cirkovizija. Izvedeli boste, kakšno je življenje otroka iz cirkuške družine in kaj vse pravzaprav obsega cirkuška umetnost. Z Lukom Ostojićem smo se pogovarjali o raziskavi percepcije domačega branja, spoznali pa boste tudi pesnico Melido Travančić.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

452 epizod

"Dejmo se enkrat vsi dobit, pa se mal pogovorit"

52 min

Kdor ne prizna poraza, je zmeraj zmagovalec

51 min

"Zaj je že ziher skor, Kangler gre v Bruselj gor, dobo bo plačo, ne bo se vračo, sej pa te ni nor!"

52 min

Stoj! - ali od Hojsa mama strelja

52 min

New Svinj Quartet - kdo ima večjega?

51 min

Slovenska enajsterica za obračun z Evropo

52 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 17h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Dogodki in odmevi Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump preživel poskus atentata; napadalca so ubili. Svetovni voditelji z izrazi pretresenosti.

Nekdanji ameriški predsednik in kandidat na letošnjih volitvah Donald Trump je preživel poskus atentata na predovolilnem shodu v ameriški zvezni državi Pensilvanija. V streljanju je bil ubit udeleženec konvencije, napadalca je ubil ostrostelec. Trump je laže ranjen Ostali poudarki oddaje: Nov izraelski napad na eno izmed šol v osrednji Gazi. Ubitih najmanj 12 Palestincev. Včerajšnja nevihta s točo v Slovenski Bistrici poškodovala več kot 300 objektov. V Portorožu danes obsežen požar. Veliki finale evropskega nogometnega prvenstva: Španija četrtič ali Anglija prvič na vrhu Evrope?

Nedeljska reportaža Hodim, torej grem

»Četudi nisem glasbeno nadarjen, naravo še posebej dobro slišim, v vseh tonih in odtenkih, v neprestani glasbi, ki jo ustvarjajo šumi gozda, šelestenje listja, žuborenje potoka, petje ptic, pa tudi piš viharja ali drobljenje snežink v globokem snegu. Dejansko tudi tišina zveni,« o svojih poteh, ki jih je opisal v knjigi Hodim, torej grem pravi Marjan Bradeško. V ponovitvi Nedeljske reportaže bomo odmaknjene poti, ki jih v knjigi predstavlja 32 zgodb, spoznavali v Polhograjskem hribovju. Avtor oddaje je Aleš Ogrin. #IzArhiva

Od setve do žetve Trajnostne zasaditve

Ohranjanje biotske pestrosti je za večino kmetov v konvencionalnem intenzivnem kmetovanju slišati kot nekaj zelo omejujočega. Toda koncept permakulturnega upravljanja in trajnostnih zasaditev mešanih vrst rastlin temelji prav na biotski pestrosti. Sožitje z naravo in koriščenje njenih ekosistemskih storitev je možno le, če razumemo, kako narava deluje. Podrobneje o tem, kako zasaditi užiten ekosistem, pa v reportaži iz permakulturne ekološke kmetije v nastajanju v občini Šentilj. V oddaji spremljamo spodbudne rezultate krmljenja čebel z beljakovinsko energetskimi pogačami, ki so se pokazali že na polovici projekta Evropsko inovativnega partnerstva, ki ga vodi Emona razvojni center za prehrano s partnerji.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

RIO radijska igra za otroke Sonja Grizila: Zvezdica hoče v nebo

Mala morska zvezda na dnu morja ni zadovoljna in si želi na nebo, nebesna zvezda pa si želi obiskati skrivnostno dno morja. Kaj se lahko izcimi iz takega zvezdnatega nezadovoljstva, predvsem pa iz prijateljstva dveh tako različnih zvezdic? Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Lado Jakša Morska zvezda – Tina Horvat Nebesna zvezda – Kim Komljanec Morski kralj – Jurij Souček Morska kraljica – Majda Potokar Morski list – Aleš Valič Morski pes – Marko Okorn Morski jež – Zvone Hribar Kralj neba – Aleksander Valič Pripovedovalec – Polde Bibič Prvi dvorjan – Boris Juh Drugi dvorjan – Boris Cavazza Tretji dvorjan – Janez Albreht Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija februarja 1989.

Jutranja kronika Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

naPOTki Slovenska planinska pot

Pot nas bo tokrat popeljala dobro uro iz Ljubljane, mimo Škofje Loke vse do Bevkovega vrha. Ta vrh je namreč točka Slovenske planinske poti in leži med Cerknim in Spodnjo Idrijo. Kaj Slovenska planinska pot sploh je in kakšne posebnosti so na njej, izveste v današnjih Napotkih, ki jih je pripravila Lana Furlan.

Duhovna misel Božo Rustja: Kako se spoprijeti z neuspehi

Današnji evangelij je izzivalen! Jezus naroča učencem, naj otresejo prah z nog in gredo iz mesta, ki jih je zavrnilo (Mr 6.11). Otresti prah z nog je bilo simbolično znamenje proti mestu. Jezus nas želi poučiti, kako naj ravnamo ob neuspehu. Kajti v življenju vsi doživljamo tudi poraze, izgube, zavračanja in neuspehe. Saj poznamo modrost, ki pravi, da kdor dela, se tudi moti. Uspeh ne pomeni odsotnost napak. Vsaka znana osebnost, ki je v življenju ustvarila kaj pomembnega, ni doživela enega neuspeha, ampak številne. Abraham Lincoln je 28 let doživljal neuspeh za neuspehom, vse dokler ni leta 1860 postal predsednik Združenih držav Amerike. Izumitelj Edison je doživel 14.000 neuspehov, dokler ni izumil žarnice. Tudi mi v življenju doživljamo take ali drugačne neuspehe. Z njimi se spoprijemamo dnevno, zato si zapomnimo, da neuspeh ni nikoli dokončen, razen če ga sprejmemo! Če smo doživeli neuspeh, nam je na voljo pet korakov, da začnemo na novo. 1. Sprejmite odgovornost za svoj neuspeh. – Če ste naredili napako, jo priznajte! Motiti se je človeško. Ne pripisujte krivde drugim. 2. Prepoznajte dobre strani neuspeha. – Neuspeh vam, na primer, pokaže, kaj ni učinkovito. Veliki izumitelj Thomas Edison je rekel: »Ne imenuj tega neuspeh. To imenuj šolanje!« Neuspeh vas prisili, da postanete bolj ustvarjalni. 3. Neuspeh preprečuje ošabnost in bahaštvo. – Če bi bilo vse, kar ste naredili, sijajen dosežek, nihče ne bi mogel živeti z vami! Neuspeh vas prisili, da vnovič presodite, kaj je v življenju pomembno. Neuspeh je eden od načinov, kako nas Bog pripravi do tega, da razmislimo, kam je naše življenje usmerjeno. 4. Prosite Boga za modrost, da boste doumeli, kaj je bil vzrok za neuspeh. – Vprašajte se: »Zakaj mi je spodletelo? Je morda kakšen vzrok, zakaj sem se stvari lotil tako, da se mi je ponesrečilo?« 5. Pozabite na preteklost in se usmerite v prihodnost. − Vaša preteklost je minila! Je lanski sneg. Ne morete je spremeniti, zato je bolje, da se nehate ukvarjati z njo. Sleherni dan pričakaj in ga zvečer odloži. Naredil si, kar si zmogel. Nedvomno se je vanj prikradlo nekaj spodrsljajev in neumnosti; pozabi nanje, kolikor hitro moreš. Jutri je nov dan; začni ga dobro in vedro in v tako veselem razpoloženju, da te ne bodo mogle obremenjevati tvoje stare slabosti. Ta dan je preveč dragocen s svojimi upi in težnjami, da bi smel potratiti tudi en sam trenutek za včerajšnji dan. (V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, str. 40)

Zrcalo dneva Toča povzročila škodo na vzhodnem koncu države

Neurje s točo je v Slovenski Bistrici poškodovalo strehe, sončne celice in avtomobile. Meteorna voda je zalila nakupovalno središče, skupno so zabeležili več kot 200 dogodkov, je dejal poveljnik tamkajšnje gasilske brigade David Prelog. O okoli 70 poškodovanih strehah poročajo iz sosednje občine Oplotnica. Neurje s točo je prizadelo tudi Zreče, Pragersko, občino Rače Fram ter Slovenske Konjice, kjer je neurje razkrilo več streh, iz občine Šmarje pri Jelšah pa poročajo o podrtih drevesih. Za severovzhodno Slovenijo še velja oranžno opozorilo zaradi nevarnosti krajevnih neviht. Te naj bi po napovedih meteorologov ponehale ponoči.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt