Festival slovenskega šansona 2025

Je najlepši šanson že napisan?

Nedeljska reportaža Kulturna dolgotrajna oskrba: koncertna turneja, kot je še ni bilo

Bivanjski pogoji, kot tudi celostna oskrba starostnikov so trenutno v sami srčiki političnega in tudi družbenega dogajanja pri nas. Po težkih preizkušnjah, ki so jih domovi za starejše občane preživljali med pandemijo, so pred temi ustanovami, zaposlenimi tam in tudi pred stanovalci novi izzivi. Kako starostnikom olajšati mnogokrat z boleznijo prepredeno starost, kako aktivno dobo podaljšati čim dlje v starost in kako omogočiti sobivanje večjim generacijam, so teme, ki jim strokovna javnost posveča že leta raziskav in premislekov. V domovih pa poteka tudi dejavnost, ki je izven fokusa pomembnih in celo prelomnih odločitev. Vsake toliko namreč člani najrazličnejših ljubiteljskih kulturnih društev, kot tudi posamezniki tam stanujočim podarijo kulturni dogodek. Največkrat gre za glasbene dogodke. V Nedeljski reportaži se bomo tako pridružili Moškemu pevskemu zboru Slava Klavora, ki ima petje v domovih starejših občanov za svoje sveto poslanstvo.

Sledi časa Denar na Slovenskem

Današnje slovensko ozemlje je tisti del Evrope, ki od najstarejših časov omogoča najlažji kopenski prehod med vzhodom in zahodom, med osrednjo Evropo in Jadranskim morjem oziroma Sredozemljem. Tu že od pamtiveka potekajo najpomembnejše trgovske poti in zato so tu nastajale najrazličnejše državne tvorbe, ki so imele svoj denarni sistem. Del te bogate zgodovine oziroma zadnjih 150 let je opisanih katalogu Denar na Slovenskem.

Od setve do žetve Delitev slovenskih jabolk in medu na vlakih

V Sloveniji drugič zapovrstjo zaznamujemo teden slovenske hrane, ki spodbuja k odkrivanju bogate tradicije domačih jedi in poudarja prednosti lokalno pridelane hrane. Organizatorji so letos poskrbeli za inovativen način ozaveščanja javnosti o pomenu zdrave, domače hrane. V Parku Škocjanske jame so osmim lokalnim ponudnikom podelili certifikate Unesco biosferno območje Škocjanske jame. Znamko, ki povezuje ustvarjalce, rokodelce, pridelovalce in izvajalce storitev, ki ohranjajo kulturno dediščino in varujejo naravo, spremlja geslo »Tu sem doma«. Na martinovo – praznik vinogradnikov in vinarjev – pa se je v preteklosti delo v naravi za kmete in vinogradnike končalo. Prišel je čas uživanja sadov in za kakšen kozarček žlahtnega vina. Tradicijo martinovanja ohranjajo tudi na Ptuju.

Razkošje v glavi Tomaž Pisanski: Matematika me je začela zanimati v gimnaziji, pred tem sem imel tudi kak cvek

Matematik prof. dr. Tomaž Pisanski je letos prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Pri nas je utiral pot diskretni matematiki, torej tisti veji matematike, na kateri temelji vse računalništvo. A njegove osnovnošolske matematične ocene nikakor niso napovedovale uspešne kariere na tem področju, prej nasprotno. Toda prava učiteljica in nato matematična tekmovanja so povsem premešale karte ter Pisanskega navdušile za nov pristop k matematiki, ki pa je bil v tistem času sprejet le z veliko zadržanostjo, danes pa na njem temeljijo vse nenavadne zmogljivosti umetne inteligence. V svoji bogati karieri je med drugim na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko.

Lahko noč, otroci! Adam in njegova tuba

Adama ni zanimalo ne rokovanje z meči, ne hoja po vrvi in še kaj, kar so počeli ostali člani družine Prevalski ... Pripovedovalec: Jurij Souček Glasbenik: Blaž Jurjevčič, klavir. Avtor besedila: Žiga X Gombač. Premierna izvedba v okviru projekta »Lahko noč, otroci! z Lahkonočnicami« v živo iz studia 26 Radia Slovenija, september 2017.

Prvi Pravila za izrabo programskega časa pred zakonodajnim referendumom

RTV Slovenija objavlja pravila za izrabo programskega časa za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

naPOTki »Jeklarska dediščina nosi v sebi velik ustvarjalni potencial«

V 22. sezoni oddaje naPotki raziskujemo slovenska zgodovinska mesta. V prejšnjih nedeljah smo se potepali po Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, tokrat pa nas je pot odpeljala v »srce« Koroške. Čisto prvič v zgodovini oddaje smo se ustavili na Ravnah na Koroškem. Največje mesto te pokrajine skriva marsikateri zanimiv zgodovinski biser. Izhodišče kulturnega turizma v občini je nedavno obnovljeno poslopje Stare železarne, ki je bila tudi osrednja točka našega obiska. Tam smo se srečali s Sašo Jelen, vodjo turizma pri Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, zgodovinarko dr. Karlo Oder in umetnostno zgodovinarko Aleksandro Čas iz Koroškega pokrajinskega muzeja. V kovaški delavnici pa nas je sprejel mojster Tilen Šumah. Kako je železarstvo oblikovalo mesto in o čem nam danes pripovedujejo monumentalne skulpture Forme vive, je zanimalo Niko Vrabec.

Jutro "Dober šanson ujame sporočila za današnje in prihodnje čase"

16. november ob 20. uri postavlja piko na i letošnjemu Festivalu slovenskega šansona. Je najlepši že napisan? Katere nagrade bodo podelili? Kaj se zrcali v odsevu besedil? Kako potekajo zadnje priprave na sklepni dogodek? O vsem tem v pogovoru z glasbenim urednikom in urednikom Festivala, Andrejem Prezljem. V Jutro ga je povabila Mojca Delač.

KiKs "Ne gre za napako, pač pa za neprimerno navado"

Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogovornik: Marko Janša, lektor in učitelj slovenskega jezika.

Lokalni junak Amra Čaplja

Tokratno Lokalno junakinjo je usoda vojne iz Bosne in Hercegovine kot šestletno deklico pripeljala v Maribor. Danes je Amra Čaplja nepogrešljiva medicinska sestra, ki se iz dneva v dan srečuje z ljudmi, ki v stiski ne morejo drugam kot v ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.

Radiosfera "Naj se vsako življenje začne brez alkohola"

Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.

Svetovalni servis Svetovni dan sladkorne bolezni

Čezmerna žeja in uriniranje, zamegljen vid, nenamerno hujšanje, pomanjkanje energije, bolezni dlesni … Vse to so lahko znaki sladkorne bolezni. V petek, na svetovni dan te epidemije tretjega tisočletja, bomo v Svetovalnem servisu gostili diabetologinjo dr. Jelko Zaletel, dr. med. Govorili bomo tako o prvih znakih bolezni kot o spopadanju z njo ter o spremembi življenjskega sloga, ki je največkrat neizogibna.

Jutranja vremenska fronta Vsako desetletje 8-9% tanjša snežna odeja

Meteorologi že več desetletij med drugim merijo tudi višino snežne odeje, na podlagi izmerjenih podatkov pa lahko pripravljajo raznorazne statistične podatke. Gregor Vertačnik, klimatolog z ARSO in tokratni sogovornik, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti tako pove, da imamo vsako desetletje za 8-9% nižjo snežno odejo, trajanje pa je nižje za približno 5%. Večinoma je ta upad povezan z dejstvom, da se je dvignila temperatura zraka, velik del pa prispeva tudi pomanjkanje padavin v visokogorju.

Petek brez pravila "Lepa fasada"

Grafiti so dobrodošla oblika izražanja, a le, če ne posegajo v tujo lastnino in niso »napojeni« s sovražno ali nestrpno konotacijo. V Mestni občini Ljubljana obstajajo posebne (legalne) lokacije, kjer je grafitiranje dovoljeno, njihov namen pa je usmerjanje ustvarjalnosti v javno sprejemljiv prostor in preprečevanje popisovanja fasad. A ko do slednjega pride, na pomoč pokličejo sogovornika v tokratnem Petku brez pravila.

Svetovalni servis Preoblikovanje Vzajemne

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna se je po ukinitvi prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja preoblikovala v delniško družbo. Proces statusnega preoblikovanja je zajel več kot 832.000 upravičencev. Kako lahko posameznik ugotovi, ali je upravičen do deleža? Kakšen rok je določen za posredovanje podatkov, potrebnih za izplačilo? Kako se opravi prenos delnic Vzajemne med družinskimi člani? Kako je z dedovanjem deleža Vzajemne? Ali je izplačilo deleža podvrženo plačilu dohodnine? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo Andrej Šercer, vodja oddelka za skladnost pri zavarovalnici Vzajemna. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.

Lokalni čas Kako pomembno je zdravje

V novembru so javne ustanove po državi odete v modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje posavske in jugovzhodne zdravstvene regijo v eno, od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na domu.

Možgani na dlani Gube so zakon! 2. del : Claudio Franceschi: Skrivnosti dolgoživosti skozi prizmo imunologa

Zaslužni profesor Claudio Franceschi bo prihodnje leto dopolnil 80 let, pa je še vedno izjemno dejaven. Imunolog in gerontolog, zaslužni profesor imunologije na Univerzi v Bologni je bil med letoma 1996 in 2005 znanstveni direktor italijanskega nacionalnega raziskovalnega centa za staranje v Anconi. Svetovno znan je na področju biologije staranja, še posebno imunskega sistema. Je tudi oče izraza inflammaging – ki govori o kroničnih, nizkointenzivnih vnetnih procesih, ki v telesu potekajo med staranjem. Pripravlja: Mojca Delač.

Več

Radijski dnevnik Ukrajina in Grčija podpisali sporazum o uvozu zemeljskega plina

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je začel turnejo po Evropi. V Grčiji je podpisal sporazum o dobavi ameriškega zemeljskega plina. Kot je dejal, so sklenili zelo pomemben dogovor, ki jim bo pomagal premostiti zimo. Ruske sile namreč nadaljujejo napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi katerih so po vsej državi pogosti izpadi elektrike in ogrevanja. Zelenski bo prihodnji teden obiskal tudi Francijo in Španijo, kjer pričakuje dogovore o krepitvi ukrajinske zračne obrambe. Ostali poudarki odddaje: - Izrael še naprej odločno nasprotuje neodvisni Palestini. - Na Hrvaškem vse glasneje preučujejo idejo za graditev lastne jedrske elektrarne. - Rokometašice Krima izgubile zadnjo letošnjo tekmo v ligi prvakinj.

Dogodki in odmevi Pestro dogajanje pred državnozborskimi volitvami marca prihodnje leto

Dogajanje na političnem parketu je pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami vse bolj pesto: oblikovanje vse več novih strank, potrjevanje programov in stopnjevanje priprav že obstoječih. Analitiki ocenjujejo, da bi se se lahko v državni zbor uvrstilo osem strank ali celo devet, kar po mnenju politologa Mira Hačka lahko pomeni precej težav. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo opozarja na zamude pri uvedbi krajšega delovnika. Po načrtih vlade najprej na vrsti kovinarji. - Zgodovinska suša na Bližnjem vzhodu ogroža milijone, najhuje v Iranu in Iraku. - Agencija za varnost prometa: dvig starostne meje za vožnjo e-skiroje in mopedov nujen.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Slovenski nogometaši klonili pred Kosovim na kvalifikacijah za SP 2026

Slovenskim nogometašem je sinoči kosovska izbrana vrsta razblinila sanje o uvrstitvi na svetovno prvenstvo prihodnje leto. V ljubljanskih Stožicah so klonili z 0:2, s prvim zadetkom že v šesti minuti, za drugega pa so po neposrečeni podaji poskrbeli kar izbranci Matjaža Keka sami. V oddaji tudi o tem: - V Braziliji ob podnebni konferenci protest aktivistov in avtohtonih prebivalcev - Libanon s pritožbo na Varnostnem svetu Združenih narodov zaradi Izraela - Festival slovenskega šansona se bo drevi sklenil v Velenju.

Zrcalo dneva Proračunski sveženj pripravljen za odločanje v državnem zboru

Sveženj proračunskih dokumentov države za prihodnji dve leti je pripravljen za odločanje v državnem zboru, predvideno prihodnji teden. Odbor za finance se je namreč na današnji seji opredelil še do vloženih dopolnil k 17,7 milijarde evrov vrednemu proračunu za prihodnje leto in zavrnil vse opozicijske predloge, ki so namenjali dodatna sredstva za ceste, vrtce in podjetnike, jemali pa socialnim pomočem, integraciji migrantov in podnebnim ukrepom. V zakonu o izvrševanju proračunov pa je odbor potrdil višjo povprečnino za občine, višje dohodninske olajšave in višji dodatek za upokojence. Člani odbora iz opozicije se seje niso udeležili.

Radijski dnevnik Sveženj proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti pripravljen za odločanje v državnem zboru

Proračunski sveženj za prihodnji dve leti je potrdil pristojni parlamentarni odbor in je tako pripravljen za odločanje v državnem zboru. Ker denar za predvideno obvezno božičnico ni zajet v njem, je finančni minister Klemen Boštjančič znova pojasnil, da ga bodo zagotovili s prerazporeditvami. Drugi poudarki oddaje: - Madžarski premier Orban v strahu pred izgubo oblasti na protivojno turnejo. - Inštitut za slavistiko v Celovcu praznoval 50 let delovanja. - Košarkarice zmagale tudi na drugi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo.

Dogodki in odmevi Parlamentarni odbor za finance ob odsotnosti opozicije potrdil proračun za prihodnje leto. Fiskalni svet znova z opozorili na visoko porabo.

Vsi proračunski dokumenti so pripravljeni za sprejem v državnem zboru. Pristojni parlamentarni odbor je namreč danes potrdil še predlog zakona o proračunu za prihodnje leto. Medtem ko koalicija poudarja, da gre za odraz stabilnih javnih financ, je fiskalni svet znova nanizal opozorila o visoki porabi. Drugi poudarki oddaje: - Številna dopolnila k predlogu Šutarjevega zakona. Kaj je novega? - Trump podpisal ukaz za odpravo carin na uvoz določene hrane - Slovenske teniške igralke znova med reprezentančno elito, uvodni ženski slalom Shiffrinovi, Dvornik sedma.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Šutarjev zakon dobil zeleno luč matičnega odbora.

Po več ur trajajoči razpravi je parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sinoči pritrdil dopolnjenemu predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Sprejel je vsa dopolnila strank Gibanje Svoboda in SD. Med drugim so člen, ki predvideva vstop v stanovanje in druge prostore brez sodne odredbe z namenom takojšnjega zasega orožja, dopolnili tako, da bi to storili z namenom zasega ognjenega strelnega orožja, torej najbolj nevarne vrste tega orožja. Ob tem so črtali člen, s katerim bi uvedli možnost upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov. Na seji je bilo sicer slišati pomisleke civilne družbe, stroke in akademske skupnosti glede številnih vprašanj, povezanih z ustavno skladnostjo. V oddaji tudi: - Ob opozorilih na letošnji podnebni konferenci o krčenju gozdov zaradi zaslužka tudi primeri dobre prakse. - "Slovenski mediji vse bolj enozvočni" poudarjajo novinarji ob začetku svojega festivala. - 150 let od izida prvega prekmurskega časopisa.

Zrcalo dneva Pristojni parlamentarni odbor pritrdil dopolnjenemu predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti

Pristojni parlamentarni odbor je pritrdil dopolnjenemu predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Gre za tako imenovani Šutarjev zakon, ki prinaša številne posege v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Na seji je bilo slišati številne pomisleke civilne družbe, stroke in akademske skupnosti glede številnih vprašanja povezanih z ustavno skladnostjo. Državni zbor bo zakon obravnaval na izredni seji v ponedeljek.

Radijski dnevnik Na pristojnem parlamentarnem odboru o predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti

O predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti razpravljajo na pristojnem parlamentarnem odboru. Gre za tako imenovani Šutarjev zakon, ki prinaša številne posege v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Številni ukrepi bi lahko bili ustavno sporni, je slišati iz vrst civilne družbe. S pravosodja je slišati opozorila glede poseganja v kazensko pravo. Pripombe lokalne skupnosti se nanašajo predvsem na ukrepe socialne politike. V oddaji tudi o tem: - Gospodarska rast v tretjem četrtletju pri nas spodbudna - Vrstijo se obsodbe enega od hujših ruskih napadov na Kijev letos - 800 let frančiškanov v Sloveniji

Več

Prvič Prijateljstvo in pravila - Črnomelj

Kakšna so pravila dobrega prijateljstva? So napisana ali samoumevna in kaj se zgodi, če jih kdo prekrši? Kaj pa, če v prijateljstvu preskoči iskrica privlačnosti? Se vname ali jo je treba pogasiti? O prijateljstvu in pravilih smo se pogovarjali v Črnomlju, kjer nas je gostil Mladinski center BIT, svoje izkušnje je delil tudi igralec Klemen Janežič, priredbo skladbe Prvič so pripravili Dionizi, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. "Ni treba, da smo vsi prijatelji, bo pa svet lepši, če bomo ljudje med sabo prijazni in spoštljivi."

Prvič Prijateljstvo in groza - Krško

Kaj vse groznega se lahko zgodi v času odraščanja in kakšno vlogo imajo takrat prijateljice in prijatelji? O »friendzonanju«, »prcanju«, zasmehovanju, izločanju, ustrahovanju in nasilju so mladi govorili na dogodku in snemanju podkasta Prvič prijateljstvo v Mladinskem centru ZMŠ Krško. Svoje izkušnje sta delila tudi glasbenik Tomislav Jovanović - Tokac in svetovalna delavka Mateja Bračič, priredbo skladbe Prvič sta pripravil Tia in Hana, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Prvič Prijateljstvo in BFF - Idrija

Kaj pomeni kratica BFF, jo mladi danes še uporabljajo in kdo so njihove najboljše prijateljice in prijatelji? Na ta vprašanja so odgovorili na dogodku in snemanju podkasta Prvič prijateljstvo v Mladinskem centru Idrija. Svoje izkušnje so delili tudi člani skupine Jet Black Diamonds, priredbo skladbe Prvič so pripravile punce iz banda Propz. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

ApolloLajka Afrika ima vse več idej, kje vse pridejo satelitski podatki prav – Matjaž Ivačič, GeoCodis

Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.

Prvič Prijateljstvo in zabava - Kamnik

Zabava je tam, kjer so prijatelji. Kaj pa takrat najraje počnejo in kje se najraje družijo? To so razložili mladi na dogodku in snemanju podkasta, ki smo ga 11. oktobra 2025 organizirali skupaj z Mladinskim centrom Kotlovnica v Kamniku. Svoje izkušnje sta delila tudi Žan Papič in Alenka Marinič, priredbo skladbe Prvič so pripravili Before Time, dogodek sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Na dogodku smo se kot pravi prijatelji pogovarjali v pogovornem jeziku in narečjih ter se veliko smejali. Spominjali pa smo se tudi manj prijetnih plati zabav, zato še tale informacija in opozzorilo. Alkohol je najbolj razširjena in najbolj uporabljena psihoaktivna snov v našem kulturnem okolju. Posledično povzroča največ ekonomskih, socialnih in zdravstvenih posledic. Vsako pitje alkohola je tvegano, varna meja pitja ne obstaja.

Umetnost možnega Zgodba, ki je pretresla politiko - Katja Šeruga (N1 Slovenija)

Spletni portal N1 je pred dobrim tednom objavil novinarsko zgodbo o ovadbi zoper poslanca socialnih demokratov Janija Prednika zaradi (domnevnega) psihičnega in fizičnega nasilja nad takratno partnerico. Le nekaj ur pozneje je poslanec odstopil. V poplavi afer in »afer« ima ta zgodba posebno mesto, predvsem zato, ker temelji na dobrem novinarskem delu. Gostja, odgovorna urednica N1, v tokratni epizodi pove, kako so pripravljali članek, koliko ur so se pogovarjali z vpletenimi in s kakšnimi dilemami so se soočali. Seveda pa govorimo tudi o posledicah in o razmerju političnih sil dober mesec pred referendumom in slabe pol leta pred volitvami. S kom bo po volitvah sodeloval Prebilič in s kom Logar? Ali oba res računata na možnost prihodnje vlade brez Janše in Goloba? Zakaj bo tokrat na volitvah odločala predvsem udeležba? In zakaj tokrat politiki govorijo predvsem o tem, s kom po volitvah nikakor ne bi sodelovali? Ali lahko božičnica in brezplačne vinjete vrnejo vladi izgubljeno podporo in zaupanje? Zakaj je dolgotrajna oskrba lahko usodna politična past? Tokrat zaradi opravičene odsotnosti Aleša, ki celi poškodbo po padcu s kolesa, s Katjo klepeta samo Tanja. Na poslušanje!

Prvič Prijateljstvo in pogum - Murska Sobota

Prvi dogodek v okviru RTV projekta Prvič prijateljstvo smo v sodelovanju z Mladinskim informativnim in kulturnim klubom Murska Sobota organizirali 30. septembra 2025. Z mladimi sta se o prijateljstvu in pogumu pogovarjali Neža Prah Seničar in Urška Henigman, svoje izkušnje sta delila glasbenika Lucija Selak iz Ansambla Saša Avsenika in Tine Matjašič iz benda Alo!Stari, priredbo skladbe Prvič pa so pripravili Ka te trga.

Prvič Prvič prijateljstvo

Projekt Prvič se nadaljuje, tokrat se z mladimi pogovarjamo o prijateljstvu.

Umetnost možnega Bitka za interpretacijo na polju (proti)korupcije – dr. Marinko Banjac (FDV) in Matej Grošelj (Večer)

V novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega se pogovarjamo o tem, kakšne politične posledice lahko sprožijo ugotovitve nadzornih institucij in organov pregona v zvezi s predsednikom vlade Robertom Golobom. Matej Grošelj, novinar in komentator Večera, razloži svojo tezo, da ima Golob in koalicija v mesecih pred volitvami okrog sebe čedalje večje »minsko polje«. Ne samo zaradi možnosti, da premiera doleti kazenski pregon in da KPK v končnem poročilu potrdi, da je kršil zakon o integriteti. Drugi gost, politolog Marinko Banjac, opozori, da so vse afere, ki so se znašle v kolesju pravosodja in KPK, stare že toliko, da je največji »udarni val« v javnosti že minil. Taktika Goloba in njegovega odvetnika bo zato očitno minimaliziranje obeh zgodb. Zanimivo je, da stranke niso pograbile novih ugotovitev – če jih bodo, se strinjata sogovornika – bodo politični kapitali skušali izkoristiti bolj na levi sredini kot v opoziciji. Vsi štirje de tokrat strinjamo, da Golob ne namerava odstopiti, zato s svojim odvetnikom bije boj za interpretacijo in skuša minimalizirati ugotovitve KPK, pri tem pa uporablja odvetnike nesprejemljive in nedopustne metode komuniciranja z medijih. Sicer pa – volitve bodo že čez pol leta in karte na desni so, kot kaže, že razdeljene. Na levi sredini pa se, kot običajno, že nakazuje spopad - za prestop parlamentarnega praga in za vodilno mesto na tem političnem polu.

Umetnost možnega Trije kongresi in še poroka – dr. Marko Hočevar (FDV), Luka Mlakar (N1 Slovenija)

Vaš mini javni servis za kontekstualizacijo političnega dogajanja je nazaj! V šesto sezono in drugo petletko se poganjamo v družbi politologa Marka Hočevarja in novinarskega kolega Luke Mlakarja, ki je v živo spremljal enega od političnih spektaklov te volilne jeseni – kongres Gibanja Svoboda, kjer sta bila bolj kot stranka v ospredju njen predsednik in njegova žena. Česa niso pokazali televizijski posnetki in česa nismo prebrali v časopisih? Najin drugi gost, politolog Marko Hočevar, razbere kapitalske in politične povezave iz seznama povabljenih gostov na uverturnem spektaklu volilne jeseni - poroki predsednika vlade. A v resnici smo šele na začetku: oktobra sledi ustanovitveni kongres stranke Vladimirja Prebiliča, Novo Slovenijo je medtem že prevzel Jernej Vrtovec. Zdi se, da so si stranke na desnici razdelile fevde svoje volilno bazo, zato je jasno, kdo koga nagovarja. Manj tovrstne jasnine je na levo-liberalnem polu, ki je - kot običajno - bistveno bolj razdrobljen. Kako se mešajo karte ob vstopu v vročo politično jesen pred pomladansko volilno dirko? Povemo v prvi epizodi in se veselimo vaši odzivov!

Srce bije za posel Roman Bernard, NGEN

Gost 37. epizode podkasta Srce bije za posel je Roman Bernard, soustanovitelj in direktor podjetja NGEN. Gre za razvojno naravnano podjetje, ki se osredotoča na inovacije v energetskem sektorju. Bernard opozarja, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo – podobno kot v Španiji – izpad elektrike ponovil tudi kje drugje v Evropi. V zvezi z NEK 2 izraža dvom in poudarja, da je ključna proizvodnja energije tam, kjer se ta tudi porabi – torej pri uporabnikih. Zavzema se za decentralizacijo, razpršenost in večjo vlogo uporabnika pri upravljanju z energijo. Ko gre za ceno elektrike, pa zagovarja dinamične tarife in dodaja: med tednom je elektrika tudi po štiri ure na dan brezplačna.

Več

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, 16. 11. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Sahra Halgan s koncerta na Drugi godbi 2025

Nocoj v koncertu z Druge godbe 2025 nastopa Sahra Halgan iz Somalilanda. Sahra Ahmed Mohamoud, bolj znana kot Sahra Halgan, je izjemna glasbenica, strastna borka za ohranjanje kulturne identitete in politična aktivistka. Nadimek halgan (borka) si je prislužila v osemdesetih letih, ko je med vojno za osamosvojitev Somalilanda izpod tiranije somalijskega diktatorja Siada Barréja delovala kot medicinska sestra na fronti, s pesmijo spodbujala bojevnike in s tem osvojila srca svojih rojakov. To je bil zaključni koncert letošnje Druge godbe. SEZNAM SKLADB: Sharaf Laga Som Hanyari Somalilandaniadi Hiddo Dhawr Liilalaw Diyoohidii Qaram Qalafe Magool Lamahuran Hooyalay Dareen

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Borisu Kovačiču v spomin

V tej oddaji se spominjamo enega velikih mojstrov slovenske zabavne in predvsem narodno-zabavne glasbe Borisa Kovačiča. Rojen je bil na trinajstega novembra leta 1934 v Celju, torej bi danes praznoval enaindevetdeseti rojstni dan. Svoj ansambel je ustanovil leta 1960, prav gotovo pa ta šteje med najbolj prepoznavne, priljubljene in uveljavljene, čeprav se je na veselicah pojavljal bolj malo, zaradi službe pa tudi ni nikdar gostoval daleč od doma. Podrobneje pa se ne bomo spuščali v suhoparno kronološko opisovanje življenja Borisa Kovačiča. Prisluhnili bomo njegovim melodijam, ki povedo več kot vse besede. Nežne, melodične, z mehkim glasom njegove Stanke, na odlična besedila predvsem Gregorja Strniše (s katerim je veliko sodeloval) vam ponujamo v posluh in spomin nanj. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

Čeprav še ni veseli december, vas Anja Rupel razveseljuje z različnimi izvajalci iz različnih obdobij, ki jim je skupno to, da so posneli vesele skladbe, ki večino ljudi spravijo v dobro voljo. Skladbe, ki pozitivno vplivajo na naše počutje, prepevajo Bill Withers, skupina Queen, Katrina and the Waves, Toploader, Stevie Wonder, Jimmy Cliff, Abba, Justin Timberlake in drugi.

41 stopinj vročine 80

Orkester letos obeležuje 80 let in ob tej priložnosti je izšla zgoščenka z naslovom 80. Na njem najdemo skladbe in priredbe, ki so jih napisali zdajšnji člani orkestra: Lenart Krečič, Blaž Jurjevčič, Darko Sedak-Benčić, David Jarh, Aleš Avbelj, Antonio Geček, Klemen Repe, Aleš Rendla, Primož Grašič, Adam Klemm, Primož Fleischman in Tomaž Gajšt, pod aranžmaje in avtorje glasbe pa se podpisujejo še Tadej Tomšič, Lojze Krajnčan in Andreas Marinello. V oddaji poslušamo skladbe s tega albuma.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Dober večer, ljubca moja

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nocoj prinaša pester glasbeni izbor pesmi in viž iz bogate zakladnice slovenske ljudske dediščine. Slišali bomo ljudske pevce Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča, ljudske pevce iz Luč, Beročko, ljudske pevke iz Adlešičev in Vrhpolja nad Kamnikom, godli bodo Kranjski furmani, Slavko Vrabič, sestav Muzika Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora, Murnovi godci in godci iz Rudnega v Selški dolini; prav tako bomo slišali pester nabor redko slišanih ljudskih glasbil, kot so denimo trstenke, žvegla in violinske citre; oddajo pa bodo sklenili Rožančevi fantjiči.

Etnofonija Mulatu Astatke: Mulatu Plays Mulatu

Mulatu Astatke velja za očeta »ethiojazza«, hipnotične zvrsti, ki jo je ta etiopski skladatelj v šestdesetih letih ustvaril s povezovanjem tradicionalne etiopske pentatonike ter prvin džeza ter latina. Jagodni izbor z albuma Mulatu Plays Mulatu, na katerem je Astatke znova posnel svoje najbolj priljubljene skladbe, nam bo predstavil Mario Batelić.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, 09. 11. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer La Vita è bella: Koncert Vite Mavrič v posnetku iz Cankarjevega doma v Ljubljani

POslušamo posnetek koncerta Vite Mavrič z gosti Mio Žnidarič, Alenko Godec in Juretom Ivanušičem, pod glasbenim vodstvom Jake Puciharja, in v družbi članov Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Koncert je potekal pod naslovom La Vita è bella in je del našega letošnjega festivala slovenskega šansona.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Glasba iz bogatega arhiva Radia Slovenija

Ker je prvi četrtek v mesecu, je prav, da se znova posvetimo glasbi iz bogatega arhiva našega Radia. Tokrat z nekdanjimi odličnimi slovenskimi zasedbami: Vaškim kvintetom, Kvartetom DO, Ansamblom Jožeta Kampiča in pevkama in pevcema: Sonjo Hočevar, Zlato Ognjanovič, Božem Grošljem in Miškom Hočevarjem, ki so zaznamovali glasbeno dogajanje takoj po drugi svetovni vojni, torej še pred nastankom Avsenikov. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

V oddaji Godbe z zgodbo, voditeljica Anja Rupel z glasbo in zgodbo predstavlja tujo in domačo popularno glasbo in njene izvajalce, avtorje in glasbenike. Vsako sredo ob 23.15 na 1. programu.

Več

Lahko noč, otroci! Adam in njegova tuba

Adama ni zanimalo ne rokovanje z meči, ne hoja po vrvi in še kaj, kar so počeli ostali člani družine Prevalski ... Pripovedovalec: Jurij Souček Glasbenik: Blaž Jurjevčič, klavir. Avtor besedila: Žiga X Gombač. Premierna izvedba v okviru projekta »Lahko noč, otroci! z Lahkonočnicami« v živo iz studia 26 Radia Slovenija, september 2017.

Zverinice Trilobit: Življenje, smrt in ponovno rojstvo trilobita

Trilobit je živel pred petsto milijoni let. Družil se je z drugimi prav tako posebnimi bitji, oboževal je debele črve, ki si jih je odščipnil s svojimi škarjastimi nogami, se zvijal v kroglico in se skrival v blatnem mulju ... Trilobit je bil ploščat in velik kot kos toaletnega mila. Pod široko, ščitu podobno glavo je imel petnajst parov členkastih nog. Njegovo telo je bilo zgrajeno iz treh delov, od tod tudi njegovo ime: trilobit, to pomeni trije deli, dva dela telesa ob strani in osrednji telesni del od glave do repa. Kljub nekaterim podobnostim z raki enakonožci so trilobiti le njihovi zelo oddaljeni sorodniki - več o njih pa v tokratnih Zverinicah.

RIO radijska igra za otroke Miha Mate: Zmajčkov rojstni dan

Zmajček je imel sedem glav. To je za zmaje čisto običajno, toda težave z njimi so se vendarle kazale dan na dan. Glave so bile namreč svojeglave, vsaka je vlekla na svojo stran in zmajček ni vedel, katero naj posluša. Zato je mama Zmajevka določila, naj bo vsaka glava glavna en dan v tednu. Ampak s tem še ni bilo konec vseh težav. Prisluhnite torej zgodbi o zmajčkovih dogodivščinah. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstra: Staš Janež, Damir Meglič Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Mati Zmajevka – Mila Kačič Zmajček – Tone Gogala Zmajčkov rep – Jurij Souček Glave: Ponedeljek – Boris Cavazza Torek – Danilo Benedičič Sreda – Marijana Brecelj Četrtek – Brane Ivanc Petek – Marko Okorn Sobota – Duša Počkaj Nedelja – Polona Vetrih Mamica – Milena Zupančič Katarina – Jakica Jesih Urban – Robert Garafol Biljeter v živalskem vrtu – Kristijan Muck Natakar – Tone Gogala Ravnatelj – Miha Baloh Zobozdravnik – Jože Mraz Traktorist – Božo Vovk Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija decembra 1980

Lahko noč, otroci! Nočni izlet

Če potujejo ljudje, lahko potujejo tudi živali … Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisal: Dragan Milkovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Hudo! Z novinarji z II. OŠ Celje o modi in potrošništvu

Kako mladi in njihovi sogovorniki razmišljajo o modnih trendih, modni industriji in našemu obnašanju v trgovinah? O tem so se učenci novinarji z II. OŠ Celje na novinarskih delavnicah pogovarjali s svojimi vrstniki, mlajšimi učenci, učiteljicami in modno oblikovalko Jolando Thaler, izvedeli pa smo tudi, kako o modi razmišljajo sami.

Kulturomat Kantavtorica Tjaša Čemažar

Tokrat bomo v Kulturomatu spoznali mlado kantavtorico Tjašo Čemažar, ki se z glasbo ukvarja že vse od svojega 8. leta. O tem, s kakšnimi izzivi se sooča pri pisanju pesmi in kaj je za njo največji dosežek, je povedala Lani Furlan.

Hudo športni Ples na svilenem traku

V rubriki Hudo športni gremo kar nekaj metrov nad tla. Spoznali bomo aerial flow oziroma ples na svilenem traku – šport, ki združuje ples, jogo in akrobatiko na svileni zanki. Na tem svilenem traku se tisti, ki se ukvarjajo s tem športom, dvignejo visoko v zrak in s pomočjo dolgih svilenih trakov izvajajo vrtenja, padce, poskoke in figure, ki so vsaj na pogled precej vratolomni. A kot sta Alešu Ogrinu povedali sogovornici z II. Osnovne šole Celje Maša Erkič in Živa Žohar, z veliko vaje gibi postanejo užitek.

Radijski ringaraja Lepa beseda lepo mesto najde

Dan, poln prijaznosti, je lahko vsak dan! Prav poseben dan pa je prijaznosti namenjen v novembru, saj vsako leto 13. novembra zaznamujemo svetovni dan prijaznosti. Z lepimi in prijaznimi besedami lahko polepšamo dan sopotnikom na avtobusih ali pa prijateljem in družinskim članom, prav tako pa si lahko med seboj pomagamo, da skupaj preživimo prijetne dni, tudi s prijaznimi dejanji. Tretješolci z OŠ Trnovo v Ljubljani, naši mladi sogovorniki tokratne oddaje Radijski ringaraja, zelo dobro vedo, na kakšne načine smo lahko prijazni do drugih, pa ne le do ljudi, temveč tudi do živali in našega planeta, Zemlje. Tretješolci so nam povedali tudi to, zakaj je prijaznost sploh pomembna in kako se prijaznost povezuje z vljudnostjo in bontonom.

Lahko noč, otroci! Muca Copatarica

V Mali vasi je vse v najlepšem redu, le otroci so neredni. Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.

Lahko noč, otroci! Otroka in most

Kako sta se deček iz levega in deklica iz desnega brega našla na sredi reke. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Max Bollinger. Prevedla: Špela Pahor. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Lahko noč, otroci! Soda dežela – premiera pravljice Boruta Trpina

Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Nocoj bomo premierno slišali pravljico Soda dežela avtorja Boruta Trpina. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. Tam, za petimi gorami, za enajstimi vodami, za sedmimi bregovi in trinajstimi žlebovi vsak v svojem ležalniku počivata zajec Milko in želva Rozi in po slamici srkata limonado … Pripoveduje: Željko Hrs. Avtor besedila: Borut Trpin. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Mojster zvoka: Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.

Več

Slovencem po svetu Veronika Mraz, Danska: “Želja po znanju me je pripeljala sem, kjer sem danes”

Tudi tokratna oddaja je preplet zgodb in prispevkov o dejavnosti in življenju naših rojakov na tujem. Postdoktorsko raziskovalko Veroniko Mraz iz Celja je želja po znanju in nadaljnem izobraževanju na področju imunologije kože pripeljala v dansko glavno mesto Kopenhagen, Štajerko Renato Medved pa je pot pred več kot tremi desetletji odpeljala na Kanarske otoke, kjer deluje na področju turizma. S predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzem Macuhom pa smo se pogovarjali o tem, kako živijo Slovenci v tem delu Skandinavije in kakšnim dejavnostim se posvečajo v jesensko zimskem času.

Sami naši Monika Vidović, Aleš Jerman in Tamara Zablocka – o državljanstvu, domu in pogumu

V tokratni oddaji Sami naši bomo spoznali Moniko Vidović, katere otroštvo je zaznamovalo čakanje na državljanstvo in iskanje občutka pripadnosti. Z Alešem Jermanom, vodjo sektorja za državljanstvo na ministrstvu za notranje zadeve, bomo spregovorili o postopkih, izzivih in organizaciji, ki tujcem odpirajo pot do slovenskega državljanstva. Ob koncu pa bomo prisluhnili Tamari Zablocki, sodelavki SOS telefona za ženske žrtve nasilja, ki povezuje izkušnje iz Bosne in Hercegovine in Slovenije ter opozarja, da nasilje ne pozna meja.

Naše poti 35 let društva Romani Union, ki je v zvezi z družbenim položajev Romov pri nas opravilo pionirsko delo.

Vlada Republike Slovenije je soglasno sprejela t. i. Šutarjev zakon, prinašamo podrobnosti, ki se obetajo, in to, na katerih področjih. V Murski Soboti je zaznamovalo 35 let delovanja romsko društvo Romani Union, ki je v zvezi z družbenim položajev Romov pri nas opravilo pionirsko delo. Slovesnost pa je minila tudi v znamenju zaostrenih razmer zaradi nedavnega tragičnega dogodka v Novem mestu. Končal se je že drugi del programa socialne aktivacije romskih žensk. Od petnajstih udeleženk so se po koncu programu uspešno zaposlile štiri.

Sotočja Od težav z nepremičninami do pomembnih jubilejev

Med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini nemalo prahu dvigujejo težave nepremičninskega podjetja Dom. Zaradi velikih finančnih težav so morali kar nekaj kulturnih domov že prodati. Skupaj s pristojnimi v Sloveniji pa zdaj iščejo rešitev za prenos lastništva Kulturnega doma v Trstu. Slovenci na avstrijskem Štajerskem si želijo svojo hišo v Gradcu in tudi o tem so se pogovarjali z veleposlanikom Slovenije v Avstriji, ki se je mudil na svojem prvem obisku pri njih. Na pot na Dunaj pospremimo razstavo o pomembnem koroškem deželnem glavarju Hansu Simi, ki se je moral v 70. letih posloviti zaradi dvojezičnih tabel. Skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem praznujemo 35 letnico njihovega delovanja in se ustavimo v Lovranu, kjer slovensko kulturno društvo Snežnik 20 let povezuje rojake. Prisluhnite!

Slovencem po svetu Tri desetletja slovenistike v Brnu

Najprej se ustavljamo v češkem mestu Brno, kjer so slovesno zaznamovali 30 letnico slovenistike na Masarykovi univerzi. Seznanjamo vas, kako je bilo na prireditvi in kako se je slovenski lektorat skozi čas razvijal ter kakšno mesto ima na Češkem slovenski jezik danes. Popeljemo vas tudi v Severno Makedonijo, kjer je tudi mogoče slišati slovenščino in sicer v slovenski dopolnilni šoli v Skopju, kjer že desetletje poučuje učiteljica Sonja Dolžan. Ustavljamo pa se tudi v Nemčiji, natančneje v Severnem Porenju - Vestfaliji. Tam že pol stoletja združuje rojake slovensko društvo Maribor v Hildnu, že 50 let pa deluje tam tudi slovenska dopolnilna šola. Ob teh pomembnih obletnicah so v Hildnu pripravili tudi prireditev.

Sami naši Dokumentarni pogled na delo, glasba, ki povezuje, in satira, ki še vedno zadeva

V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili film Kaj je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića – zgodbo o Delavski svetovalnici in delavski solidarnosti, ki presega meje. Na akademiji za glasbo smo poslušali albanske melodije društva Migjeni, ki s kulturo ohranja vezi skupnosti. Ob koncu pa nas bo predstava Pokojnik Branislava Nušića v režiji Ivana Plazibata opomnila, da je satira še vedno najboljša oblika družbene samorefleksije.

Naše poti Nataša Pirc Musar: Romi so mi zagotovili, da bodo naredili vse, da se v romskih naseljih preneha s streljanjem

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v soboto v Novem mestu na sestanku s tamkajšnjim županom, predsednikom krajevne skupnosti Bučna vas in romskim predstavnikom od Romov dobila zagotovilo, da bodo Romi skušali narediti vse, da se v romskih naseljih preneha streljanje in nasilje. Zagotovili so ji tudi, da bodo otroci redno obiskali pouk. Ob prihajajočem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga praznujemo 5. novembra, smo se o njegovem razvoju in ohranjanju pogovarjali z jezikoslovko Samanto Baranja. Čas bo še za izbor skladb preteklega meseca. V domačem delu vam ponujamo skladbo Korona zasedbe Swingatan ter skladbo Ikal Romnije o kalašniko Arbena Avdule. Na tujem delu se za lovoriko tokrat potegujejo Amaro Duho s skladbo Shunen athe in Yerai Cortés s skladbo Por tu silencio lloro.

Sotočja "Ne gre le za naše korenine, jezik in kulturo, temveč širše za človekove pravice vseh"

Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Petra Seitl: »Slovenščina je v Tübingenu živa še danes«

Z lektorico slovenskega jezika v nemškem mestu Tübingen Petro Seitl se pogovarjamo o tem, kakšen pečat je v Tübingenu pustil utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar in o prisotnosti slovenščine v tem mestu danes. Gostimo tudi vsestransko slovensko kulturno umetniško ustvarjalko Evo Petrič z Dunaja, ki prav te dni razstavlja v Ljubljani. Pripoveduje o svojem umetniškem ustvarjanju, razstavah in projektih pa tudi načrtih za prihodnje. Naš gost pa je tudi Joe Valenčič iz Clevelanda, ki se te dni mudi pri nas in občinstvu v Sloveniji predstavlja življenje in dejavnosti slovenskih izseljencev v Ameriki .

Sami naši Obletnica tragedije v Novem Sadu, dvojezični mostovi in film onkraj pravil

V tokratni oddaji Sami naši gremo na ulice Jagodine ob bližajoči se obletnici zrušitve nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu. Obiskali smo tudi črnogorsko skupnost, ki je predstavila dvojezično zbirko Oziranja; ta povezuje Slovenijo in Črno goro z eseji, spomini in umetnostjo. Za konec pa je z nami Hrvoje Turković, filmski teoretik, ki je eksperimentalni film postavil v središče našega razumevanja podob in zvoka.

Naše poti Jožek Horvat Sandreli: Kaznivega dejanja ni storila skupnost, ampak posameznik iz skupnosti, to je potrebno ločiti

Po tragičnem dogodku v Novem mestu se je sprožil val političnih odzivov in kadrovskih sprememb. Odstopila sta tudi pravosodna ministrica in notranji minister. Za takšna dejanja ni in ne sme biti opravičila, ne glede na to, kdo je storilec. Nasilje nima narodnosti in nima mesta v naši družbi, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik foruma romskih svetnikov Slovenije, Darko Rudaš. Prva krovne romske organizacije pri nas, Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Sandreli poudarja, da kaznivega dejanja ni storila romska skupnost, ampak posameznik iz romske skupnosti, in to dvoje je potrebno ločiti in to je potrebno razumeti. V oddaji še o seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike, kjer so se člani skupine seznanili z enajstim in dvanajstim poročilom Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti. Na Pušči pa se je končala prva faza komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine. V rubriki romskega jezika se bomo poglobili v nekaj zanimivih besed, ki opisujejo čarobno obdobje jeseni. Jesen je čas sprememb, barv in naravnega cikla življenja, romski jezik pa ima za ta čas čudovite izraze, ki jih je vredno spoznati.

Več

Lahko noč, otroci! Adam in njegova tuba

Adama ni zanimalo ne rokovanje z meči, ne hoja po vrvi in še kaj, kar so počeli ostali člani družine Prevalski ... Pripovedovalec: Jurij Souček Glasbenik: Blaž Jurjevčič, klavir. Avtor besedila: Žiga X Gombač. Premierna izvedba v okviru projekta »Lahko noč, otroci! z Lahkonočnicami« v živo iz studia 26 Radia Slovenija, september 2017.

Radijski dnevnik Ukrajina in Grčija podpisali sporazum o uvozu zemeljskega plina

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je začel turnejo po Evropi. V Grčiji je podpisal sporazum o dobavi ameriškega zemeljskega plina. Kot je dejal, so sklenili zelo pomemben dogovor, ki jim bo pomagal premostiti zimo. Ruske sile namreč nadaljujejo napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi katerih so po vsej državi pogosti izpadi elektrike in ogrevanja. Zelenski bo prihodnji teden obiskal tudi Francijo in Španijo, kjer pričakuje dogovore o krepitvi ukrajinske zračne obrambe. Ostali poudarki odddaje: - Izrael še naprej odločno nasprotuje neodvisni Palestini. - Na Hrvaškem vse glasneje preučujejo idejo za graditev lastne jedrske elektrarne. - Rokometašice Krima izgubile zadnjo letošnjo tekmo v ligi prvakinj.

Novice Radia Slovenija Novice ob 17h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zverinice Trilobit: Življenje, smrt in ponovno rojstvo trilobita

Trilobit je živel pred petsto milijoni let. Družil se je z drugimi prav tako posebnimi bitji, oboževal je debele črve, ki si jih je odščipnil s svojimi škarjastimi nogami, se zvijal v kroglico in se skrival v blatnem mulju ... Trilobit je bil ploščat in velik kot kos toaletnega mila. Pod široko, ščitu podobno glavo je imel petnajst parov členkastih nog. Njegovo telo je bilo zgrajeno iz treh delov, od tod tudi njegovo ime: trilobit, to pomeni trije deli, dva dela telesa ob strani in osrednji telesni del od glave do repa. Kljub nekaterim podobnostim z raki enakonožci so trilobiti le njihovi zelo oddaljeni sorodniki - več o njih pa v tokratnih Zverinicah.

Dogodki in odmevi Pestro dogajanje pred državnozborskimi volitvami marca prihodnje leto

Dogajanje na političnem parketu je pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami vse bolj pesto: oblikovanje vse več novih strank, potrjevanje programov in stopnjevanje priprav že obstoječih. Analitiki ocenjujejo, da bi se se lahko v državni zbor uvrstilo osem strank ali celo devet, kar po mnenju politologa Mira Hačka lahko pomeni precej težav. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo opozarja na zamude pri uvedbi krajšega delovnika. Po načrtih vlade najprej na vrsti kovinarji. - Zgodovinska suša na Bližnjem vzhodu ogroža milijone, najhuje v Iranu in Iraku. - Agencija za varnost prometa: dvig starostne meje za vožnjo e-skiroje in mopedov nujen.

Od setve do žetve Delitev slovenskih jabolk in medu na vlakih

V Sloveniji drugič zapovrstjo zaznamujemo teden slovenske hrane, ki spodbuja k odkrivanju bogate tradicije domačih jedi in poudarja prednosti lokalno pridelane hrane. Organizatorji so letos poskrbeli za inovativen način ozaveščanja javnosti o pomenu zdrave, domače hrane. V Parku Škocjanske jame so osmim lokalnim ponudnikom podelili certifikate Unesco biosferno območje Škocjanske jame. Znamko, ki povezuje ustvarjalce, rokodelce, pridelovalce in izvajalce storitev, ki ohranjajo kulturno dediščino in varujejo naravo, spremlja geslo »Tu sem doma«. Na martinovo – praznik vinogradnikov in vinarjev – pa se je v preteklosti delo v naravi za kmete in vinogradnike končalo. Prišel je čas uživanja sadov in za kakšen kozarček žlahtnega vina. Tradicijo martinovanja ohranjajo tudi na Ptuju.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Na današnji dan 16. november - Poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino

Igralkina ekspresivna navzočnost Ustvarjalec vizualne in konkretne poezije Paž v Smoletovi Antigoni Pesnica Marička Žnidaršič je bila pred drugo svetovno vojno zaposlena v knjigoveznici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, med njo je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju, po njej je delala kot novinarka pri časopisih Ljudska pravica in Delavska enotnost. S pesmimi se je začela uveljavljati že pred drugo svetovno vojno v mladinskem listu Vigred, njena poznejša poezija pa je vsebinsko vezana na vojni čas in domačo pokrajino s poudarjeno navezanostjo na zemljo in domačnost, njen močno zastrti osebni svet pa se je najbolj izrazil v zbirki »Nalomljena veja«, ki je izšla leta 1957. Marička Žnidaršič je objavljala še otroške pesmi in se ukvarjala z literarno publicistiko, njene izbrane pesmi pa so doživele knjižno izdajo tudi v novogrščini.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, 16. 11. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

RIO radijska igra za otroke Miha Mate: Zmajčkov rojstni dan

Zmajček je imel sedem glav. To je za zmaje čisto običajno, toda težave z njimi so se vendarle kazale dan na dan. Glave so bile namreč svojeglave, vsaka je vlekla na svojo stran in zmajček ni vedel, katero naj posluša. Zato je mama Zmajevka določila, naj bo vsaka glava glavna en dan v tednu. Ampak s tem še ni bilo konec vseh težav. Prisluhnite torej zgodbi o zmajčkovih dogodivščinah. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstra: Staš Janež, Damir Meglič Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Mati Zmajevka – Mila Kačič Zmajček – Tone Gogala Zmajčkov rep – Jurij Souček Glave: Ponedeljek – Boris Cavazza Torek – Danilo Benedičič Sreda – Marijana Brecelj Četrtek – Brane Ivanc Petek – Marko Okorn Sobota – Duša Počkaj Nedelja – Polona Vetrih Mamica – Milena Zupančič Katarina – Jakica Jesih Urban – Robert Garafol Biljeter v živalskem vrtu – Kristijan Muck Natakar – Tone Gogala Ravnatelj – Miha Baloh Zobozdravnik – Jože Mraz Traktorist – Božo Vovk Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija decembra 1980

Jutranja kronika Slovenski nogometaši klonili pred Kosovim na kvalifikacijah za SP 2026

Slovenskim nogometašem je sinoči kosovska izbrana vrsta razblinila sanje o uvrstitvi na svetovno prvenstvo prihodnje leto. V ljubljanskih Stožicah so klonili z 0:2, s prvim zadetkom že v šesti minuti, za drugega pa so po neposrečeni podaji poskrbeli kar izbranci Matjaža Keka sami. V oddaji tudi o tem: - V Braziliji ob podnebni konferenci protest aktivistov in avtohtonih prebivalcev - Libanon s pritožbo na Varnostnem svetu Združenih narodov zaradi Izraela - Festival slovenskega šansona se bo drevi sklenil v Velenju.