Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Nastaja nekakšen slovenski ChatGPT

Nastaja veliki jezikovni model za slovenščino, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski ChatGPT. Kako bo delovala, je odvisno tudi od količine besedil, ki jih zbirajo pri nacionalnem projektu Povejmo. Usklajuje ga fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, zanj pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Zbrati morajo 40 milijard besed. Jim bo uspelo prepričati zavode, medije, založbe in pisatelje, torej vse lastnike avtorskih pravic, naj sodelujejo pri oblikovanju slovenske umetne inteligence in prispevajo svoj delež oziroma besede? Kakšno je tveganje? Kako bo z avtorskimi pravicami? Kako inteligentna bo slovenska umetna inteligenca, če se ne bo učila ob slovenskih knjigah? Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu; objavili jo bomo v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. Gostje: dr. Simon Krek, vodja projekta s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Miha Mazzini, pisatelj in računalniški strokovnjak; dr. Sašo Dolenc, pisec o znanosti; dr. Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član strokovnih skupin za raziskovanje umetne inteligence pri Evropski komisiji, Natu, OECD in Unescu.

Intelekta Hišna žival ne sme biti darilo

V tokratni Intelekti govorimo o odgovornem lastništvu domačih živali. Posledica prehitrega nakupa brez temeljitega premisleka je lahko tudi slaba oskrba ali celo zapustitev živali. V slovenskih zavetiščih na nov dom čaka veliko število zapuščenih ali zavrženih psov in mačk, zato pristojni pozivajo vse, ki razmišljajo o hišnem ljubljenčku, da se namesto nakupa raje odločijo za posvojitev. Trgovina s hišnimi živalmi je namreč donosen posel, hkrati z legalno trgovino pa so vse bolj v porastu nezakonite prakse pri vzreji in prodaji živali. V Intelekti torej o tem, kako se pravilno odločiti za nakup ali posvojitev živali, kako prepoznati nezakonito trgovino s hišnimi ljubljenčki in kako prispevati k preprečevanju nezakonite vzreje živali. V Intelekti sodelujejo predstavnice in predstavniki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Slovenske Policije in Kinološke zveze Slovenije.

Aktualna tema Učenje je pot do osebne rasti in poguma

Andragoški center Slovenije, ki od leta 1991 pri nas deluje kot krovna ustanova za izobraževanje odraslih, je v obdobju od leta 1997 do leta 2024 podelil že skoraj 250 priznanj navdihujočim posameznikom in ustanovam. S štiriletnim projektom Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje in kampanjo Lahko.si želijo med odraslimi okrepiti zavedanje, da je učenje ključ do osebne rasti, povezovanja skupnosti in ustvarjanja boljšega sveta za vse.

Aktualna tema Bodo male trgovine in zadruge na podeželju preživele?

Poslovno okolje v Sloveniji je neprijazno do malih trgovcev in zadrug. Z namenom, da bi ustavili ali ublažili vztrajni trend zapiranja malih trgovin, so mali trgovci ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj predlagali nekaj ukrepov. Kot pravijo, se moramo v državi odločiti, ali želimo ohranjati podeželje poseljeno in ali se bomo zoperstavili centralizaciji. Med razlogi za zapiranje malih trgovin so dnevne migracije iz podeželja v mesta, kar pomeni, da tudi podeželski potrošniki nakupe opravijo v trgovskih centrih in ne v domačem kraju, administrativne ovire kot so visoki stroški energije in dela, novo evidentiranje delovnega časa, obvezni odklop zaposlenih in nove finančne obremenitve. Toda podeželske trgovine so srce in duša vsakega kraja in ko se te zaprejo se začne umiranje podeželjskih naselij. Tujina že pozna primere dobrih praks za ohranjanje malih trgovion na podeželju.

Ob osmih Agata Tomažič: Kultura je lahko tudi gonilo gospodarskega razvoja

Danes obeležujemo Ta veseli dan kulture, neformalni praznik, na katerega kulturne ustanove po vsej državi že tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Prvotni namen praznika, dodatno spodbuditi ljudi za obisk kulturnih ustanov, je sčasoma prerasel v najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek pri nas. Podatki statističnega urada sicer razkrivajo, da si kulturni sektor kljub številnim brezplačnim dogodkom in višjim izkupičkom od vstopnin še vedno ni povsem opomogel od epidemije, najboli pa je upadlo število obiskovalcev odrskih prireditev. Kako torej ljudi znova privabiti v dvorane, muzeje in na razstave ter kako kulturo postaviti v središče solidarne in trajnostne družbe, za kar si prizadeva kulturno ministrstvo? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.

Svetovalni servis Kultura branja in bralne navade

“Ljudje nikoli v preteklosti nismo brali toliko, kot beremo sedaj. Res pa je, da ne beremo le tiskanih knjig, da se je izrazito povečalo zaslonsko branje in da beremo na drugačen način, torej manj skoncentrirano, z manj pozornosti,” pravi dr. Alenka Žbogar, vodja Katedre za didaktiko slovenščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med drugim jo bomo vprašali, kako brati in zakaj, pa tudi, kako vzpostaviti bralne navade pri nas samih in kako pri otrocih? Kaj brati zvečer in kaj čez dan? Vprašanja sprejemamo na prvi@rtvslo.si ali na spletni strani Prvega.

Radiosfera Ta veseli dan kulture ali Naše poti praznujejo

Danes številne kulturne ustanove po Sloveniji odpirajo vrata obiskovalcev. 3. december, kot dan rojstva Franceta Prešerna poznamo tudi kot ta veseli dan kulture. Vas zanima kako najbolj znano delo slovenskega pesnika zveni v romščini? 3. december je pomemben tudi za oddajo Naše poti. Na današnji dan pred 17 leti smo prvič krenili po poti Romov.

Drugi pogled Adamou Eugen Kobi, Kamerun

Kamerun se nahaja v srednji Afriki. Njegova zahodna soseda je Nigerija, obkrožajo ga še Čad, Srednjeafriška republika ter na jugu Kongo, Gabon in Ekvatorialna Gvineja. V Kamerunu se od leta 2016 odvija državljanska vojna in prav zaradi njenih posledic in razdejanja je Kamerunec Adamou Eugen Kobi zapustil svojo državo.

Torkov kviz Najstarejša knjiga, ki jo hranijo v NUK-u, ima 1200 let

Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.

Prvaki tedna Marijana Brecelj: Prepričana sem, da je življenje sestavljeno iz naključij

Če bi začeli prebirati biografijo gostje tokratne epizode Prvakov tedna kjerkoli, v otroštvu, na vrhuncu karierne poti ali v njenem tretjem obdobju življenja, bi hitro naleteli na besedo gledališče. Kot majhna deklica je prihajala z mamo v gledališko garderobo na vaje in večerne predstave, odločitev za študij igre na AGRFT se je zdela povsem logična, tako rekoč naravna izbira. Po diplomi se je zaposlila v ljubljanski Drami in ji ostala zvesta do upokojitve pred skoraj desetletjem in pol. Ustvarila je več kot 100 gledaliških vlog, več kot 50 vlog v filmih in TV-serijah. Leta 2020 je prejela igralsko nagrado 'Marija Vera' za življenjsko delo. "Dokazala je, da ni velikih in majhnih vlog, so le velíki igralci, ki sprejmejo vsak izziv in ga predano izpeljejo do konca," so zapisali v obrazložitvi. O sebi ni nikoli razmišljala kot o filmski igralki, a po drugi strani sodi v generacijo, ki je izkusila različne faze slovenske kinematografije. V svoji prvi filmski vlogi, ko je bila stara 13 let, se je na platnu pojavila za 17 sekund. Leta 2003 je prejela nagrado vesna za najboljšo igralko leta, pred mesecem dni so ji podelili nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Ob Cerkniškem jezeru, kjer prebiva je vključena v lokalno kulturno življenje. Skrbi za svoj vrt, ki ga je poimenovala Čira Čara, je ambasadorka za demenco in čakamo na pravljice izpod njenega peresa. Gostja Prvakov tedna je gledališka in filmska igralka, gospa Marijana Brecelj.

Klicna koda Knjiga iz pripora postala knjižna uspešnica na Hrvaškem

Hrvate čakajo tik pred koncem leta volitve predsednika republike, interes za ta položaj je do zdaj izkazalo 13 kandidatov. Še en minister v HDZjevi vladi je zaradi korupcije ostal brez pložaja. Tokrat je spodrsnilo ministru za zdravje Viliju Berošu, ki je osumljen, da je nagovarjal ravnatelje hrvaških bolnišnic naj kupijo točno določeno medicinsko opremo. Poleg njega sta s svojih položajev odstopila tudi dva znana zdravnika. Vsi pa seveda trdijo, da niso krivi.Vpleteni se bodo, če bo obtožnica potrjena, branili s prostosti. Je pa poleg same afere velika zgodba v hrvaških medijih postala tudi knjiga, ki jo je pod roko nosil zdravstveni minister Beroš, ko je odšel iz pripora. V soboto se je začel zagrebški advent, ki bo trajal do 7. januarja. Kakšne so cene ponudbe na stojnicah?

7. stran Ana Schnabl: September

Predlog za branje, ki ga bomo predstavili v tokratni oddaji Sedma stran, je September, tretji roman avtorice Ane Schnabl. Bralka Zarja Likovnik, ki ga je pred kratkim prebrala, je nad njim navdušena. V pogovoru z Darjo Pograjc je izpostavila zanimiv slog pisanja, ki zgodbo povzdigne na povsem samosvojo raven. »Neprizanesljivo, pretresljivo, tenkočutno,« tako pa je način, na katerega se je Ana Schnabl lotila problematike nasilja in travm, v recenziji knjige opisala Nada Breznik.

naPOTki Turistična kmetija Breg

Tokrat se je Lana Furlan odpravila proti zahodu in se po slabih dveh urah vožnje iz Ljubljane znašla tik ob italijanski meji. Obiskala je namreč Turistično kmetijo Breg na Bregu pri Golem Brdu. Domače furlanske jedi, dobro vino, mir in tišina, na vse to prisegata sestri Adrijana in Mirela Peresin, ki Turistično kmetijo Breg vodita že več kot 30 let. Kdo je pri tej kmetiji filmska zvezda in kaj vse lahko obiskovalci poskusijo, pa izveste v Napotkih.

KiKs Kako učinkovit je pri reševanju jezikovnih dilem ChatGPT?

Tokrat bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, ali nam je ChatGPT že lahko v pomoč pri reševanju jezikovnih dilem. Ta klepetalni robot, pametni digitalni prijatelj ali če razložimo malce bolj natančno: jezikovni model umetne inteligence, ki z znakovnim jezikom odgovarja na vprašanja, ki mu jih zastavite. Kaj je s pomočjo doc. dr. Borisa Kerna z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici ugotovila Darja Pograjc? Predvsem to, da je ChatGPT zelo samozavesten pri odgovarjanju na jezikovne dileme, ampak ti odgovori - pa naj bodo še tako samozavestni) - niso vedno pravilni.

Lokalni junak Irena Grmek Košnik in Mitja Košnik

Zakonca Irena Grmek Košnik in Mitja Košnik sta pred dobrim desetletjem v Kranj prenesla projekt Viški hrane, s katerim s podarjeno hrano pomagata socialno najbolj ogroženim. Danes pomoč prejema okoli 60 socialno ogroženih družin, podarjena hrana pa je na leto vredna več kot 100 tisoč evrov. Zdravnika, člana Lions kluba Brnik in predana prostovoljca Irena Grmek Košnik in Mitja Košnik, ki v tem projektu povezujeta številne deležnike in več kot 30 prostovoljcev, sta tudi prejemnika velike plakete mestne občine Kranj.

Svetovalni servis Smučarska oprema pred začetkom nove sezone

Le dobro vzdrževana smučarska oprema služi svojemu namenu več sezon. Pred skorajšnjim začetkom nove bo na vaša vprašanja o pripravi smuči, snežnih desk in čevljev ter o tem, na kaj je treba biti pozoren pri nakupu rabljene opreme, v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal serviser smuči in učitelj smučanja Uroš Šemrov. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Več

Jutranja kronika Drugi dan zasedanja zunanjih ministrov članic zveze NATO

Zunanji ministri držav članic Nata bodo v Bruslju končali zasedanje. Poleg razmer na Bližnjem vzhodu so včeraj razpravljali o pomoči Ukrajini, ki zahteva članstvo v zavezništvu. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da morajo članice zavezništva storiti več, da vojaška pomoč pride v Ukrajino. V oddaji boste slišali tudi: - Po preklicu vojnega stanja južnokorejskemu predsedniku grozi ustavna obtožba - V francoskem parlamentu glasovanje o nezaupnici vladi - Premier Golob po več zapletih na razgovor na protikorupcijsko komisijo - Oblačno bo, na zahodu se jasnilo, na jugovzhodu možne padavine.

Zrcalo dneva Prešernova nagrada za leto 2025 v roke kiparki Dragici Čadež ter gledališkemu režiserju in performerju Draganu Živadinovu

V Sloveniji imamo pomembne umetnike in umetnice, ki s svojim ustvarjanjem bogatijo našo družbo tako v zadnjem obdobju kot skozi celotno svoje življenje, je ob razglasitvi Prešernovih nagrajencev za leto 2025 dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta dobila kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Čadež je prva univerzitetna profesorica na področju kiparstva v slovenskem prostoru, Živadinov pa je eden izmed najbolj vsestranskih umetnikov nove dobe; med drugim je ustvaril prvo gledališko predstavo v breztežnostnem prostoru.

Radijski dnevnik Prešernova nagrajenca za leto 2025 kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Na Ta veseli dan razglasili tudi nagrajence Prešernovega sklada.

Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je uspešno prestala zaslišanje pred pristojnim parlamentarnim odborom. Kot je poudarila v predstavitvi, mora digitalizacija postati temeljna vrednota trajnostnega razvoja. Ostali poudarki oddaje: - Ministrica Fajon ob prihodu na zasedanje zveze Nato: izbruh napetosti v Siriji kaže, da je treba tam poiskati politično rešitev. - V Južni Koreji izredne razmere. Po razglasitvi vojnega stanja izbruhnili protesti. - Razmere na mariborski onkologiji po opozorilih še vedno slabe.

Studio ob 17.00 Nastaja nekakšen slovenski ChatGPT

Nastaja veliki jezikovni model za slovenščino, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski ChatGPT. Kako bo delovala, je odvisno tudi od količine besedil, ki jih zbirajo pri nacionalnem projektu Povejmo. Usklajuje ga fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, zanj pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Zbrati morajo 40 milijard besed. Jim bo uspelo prepričati zavode, medije, založbe in pisatelje, torej vse lastnike avtorskih pravic, naj sodelujejo pri oblikovanju slovenske umetne inteligence in prispevajo svoj delež oziroma besede? Kakšno je tveganje? Kako bo z avtorskimi pravicami? Kako inteligentna bo slovenska umetna inteligenca, če se ne bo učila ob slovenskih knjigah? Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu; objavili jo bomo v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. Gostje: dr. Simon Krek, vodja projekta s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Miha Mazzini, pisatelj in računalniški strokovnjak; dr. Sašo Dolenc, pisec o znanosti; dr. Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član strokovnih skupin za raziskovanje umetne inteligence pri Evropski komisiji, Natu, OECD in Unescu.

Dogodki in odmevi Prešernovo nagrado tokrat prejmeta kiparka Dragica Čadež ter retrogardistični gledališki režiser Dragan Živadinov.

Prešernova nagrajenca za življenjsko delo za leto 2025 sta režiser in performer Dragan Živadinov in kiparka Dragica Čadež. Nagradi bosta prejela na predvečer kulturnega praznika 8-ga februarja. Na današnji rojstni dan Franceta Prešerna pa so vrata obiskovalcem na široko odprle števile številne kulturne ustanove po državi. Ostali poudarki oddaje: - Agencija za energijo pripravljena prisluhniti nekaterim zahtevam glede obračunavanja omrežnine, tudi o prehodnem obdobju za poslovne odjemalce. - Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer danes pred pristojnim parlamentarnim odborom. - Ob novih izraelskih kršitvah premirja s Hezbolahom Izrael krivdo za morebitni neuspeh dogovora že vnaprej pripisuje Libanonu.

Aktualna tema Učenje je pot do osebne rasti in poguma

Andragoški center Slovenije, ki od leta 1991 pri nas deluje kot krovna ustanova za izobraževanje odraslih, je v obdobju od leta 1997 do leta 2024 podelil že skoraj 250 priznanj navdihujočim posameznikom in ustanovam. S štiriletnim projektom Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje in kampanjo Lahko.si želijo med odraslimi okrepiti zavedanje, da je učenje ključ do osebne rasti, povezovanja skupnosti in ustvarjanja boljšega sveta za vse.

Aktualna tema Bodo male trgovine in zadruge na podeželju preživele?

Poslovno okolje v Sloveniji je neprijazno do malih trgovcev in zadrug. Z namenom, da bi ustavili ali ublažili vztrajni trend zapiranja malih trgovin, so mali trgovci ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj predlagali nekaj ukrepov. Kot pravijo, se moramo v državi odločiti, ali želimo ohranjati podeželje poseljeno in ali se bomo zoperstavili centralizaciji. Med razlogi za zapiranje malih trgovin so dnevne migracije iz podeželja v mesta, kar pomeni, da tudi podeželski potrošniki nakupe opravijo v trgovskih centrih in ne v domačem kraju, administrativne ovire kot so visoki stroški energije in dela, novo evidentiranje delovnega časa, obvezni odklop zaposlenih in nove finančne obremenitve. Toda podeželske trgovine so srce in duša vsakega kraja in ko se te zaprejo se začne umiranje podeželjskih naselij. Tujina že pozna primere dobrih praks za ohranjanje malih trgovion na podeželju.

Po Sloveniji Krajani Prestranka in Koč v občini Postojna protestirali zaradi hrupa in več prometa

Še drugi poudarki iz oddaje: - Na "Ta veseli dan kulture" v Prešernovi hiši nova tematska razstava Pesniške oblike v Prešernovi poeziji. - Ob mednarodnem dnevu invalidov v Slovenski Bistrici izpostavili izboljšanje razmer zanje. - 20 let Art kina Celje. - Z januarjem v Tolminu mesečno plačevanje za praznjenje malih čistilnih naprav in greznic.

Danes do 13:00 Prešernova nagrajenca sta kiparka Dragica Čadež in režiser Dragan Živadinov

Ta veseli dan kulture je tradicionalno prinesel razglasitev Prešernovih nagrajencev. Za leto 2025 sta to kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov,. Več o prejemnikih najvišjih državnih priznanj za umetniške dosežke, tudi nagrajencih Prešernovegla sklada, v nadaljevanju oddaje, v kaetri boste slišali še: - Agencija za energijo: spremembe obračunavanja omrežnine mogoče šele z naslednjo zimsko sezono - Jug Libanona kljub prekinitvi ognja tarča izraelskih napadov - V Mariboru gostuje razstava o Hirošimi in Nagasakiju - opomin pred rožljanjem z jedrskim orožjem

Ob osmih Agata Tomažič: Kultura je lahko tudi gonilo gospodarskega razvoja

Danes obeležujemo Ta veseli dan kulture, neformalni praznik, na katerega kulturne ustanove po vsej državi že tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Prvotni namen praznika, dodatno spodbuditi ljudi za obisk kulturnih ustanov, je sčasoma prerasel v najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek pri nas. Podatki statističnega urada sicer razkrivajo, da si kulturni sektor kljub številnim brezplačnim dogodkom in višjim izkupičkom od vstopnin še vedno ni povsem opomogel od epidemije, najboli pa je upadlo število obiskovalcev odrskih prireditev. Kako torej ljudi znova privabiti v dvorane, muzeje in na razstave ter kako kulturo postaviti v središče solidarne in trajnostne družbe, za kar si prizadeva kulturno ministrstvo? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.

Jutranja kronika Na "Ta veseli dan kulture" muzeji, galerije in gledališča odpirajo vrata

Na današnji tretji december, rojstni dan Franceta Prešerna, 25-ič praznujemo Ta veseli dan kulture, kot so na ministrstvu za kulturo poimenovali dan, ko kulturne ustanove na široko odprejo vrata in so dogodki v njih po vsej državi brez vstopnin. Poleg tega izvemo za imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Drugi poudarki: - Slovenija bo v drugi polovici prihodnjega leta dobila dodatnega evropskega delegiranega tožilca. - Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer se bo predstavila pristojnemu parlamentarnemu odboru. - Ob mednarodnem dnevu invalidov pozivi k odstranitvi vseh vrst ovir, ki preprečujejo njihovo polno vključevanje v skupnost.

Več

Srce bije za posel Janja Božič Marolt, Mediana

Gostja 31. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in lastnica Mediane Janja Božič Marlot. Njeno podjetje je na trgu že več kot 30 let – največ naročnikov imajo iz gospodarstva. A najbolj znani so po merjenju javnomnenjske podpore v politiki. S tem, ker nas noben ne mara pridobimo sodelovanje v naših raziskavah tako leve in desne, pravi sogovornica. Kritikom, ki pravijo, da raziskovalci javnega mnenja tega tudi ustvarjajo, odgovarja, da javno mnenje ustvarjajo posamezniki s svojim vedenjem, s svojimi sporočili vplivajo na javnost in raziskovalci to le izmerimo. V podkastu tudi o tem zakaj meritve včasih napačno napovedo izide volitev, o aktualni »kulturi« komuniciranja ter o tem kako so se spremenile raziskovalne metode.

Evolucija užitka Kako naj jo zaščitiva pred predatorji in umetno inteligenco?

Deepnudes so globoki ponaredki, ki so se z razvojem umetne inteligence izjemno razširili.

Umetnost možnega Od Trumpa do Amsterdama

V tokratni epizodi podkasta o politiki se oziramo s stare celine preko luže in nazaj. O tem, ali Trumpova zmaga pomeni manj ali več vojne v Ukrajini, bolj ali manj učinkovit genocid v Gazi ter bolj ali manj intenzivna trgovinska trenja s Kitajsko, je še prezgodaj ocenjevati, pravi komentator Dela in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar, ki je dan po Trumpovi zmagi od blizu spremljala padec nemške vlade, pove, da je politična nestabilnost največjega evropskega gospodarstva zadnja stvar, ki si jo lahko v Nemčiji in Evropi želimo ob zmagi tako nepredvidljivega politika, ki je, kot pravi Ali, vulgariziral javni diskurz. Ta vsesplošna vulgarizacija pa postaja standard tudi povsod drugod po zemeljski obli, ki jo posledično zaznamuje razpad svetovnega pravnega reda, kar najbolj nazorno spremljamo v Gazi in Libanonu. In ko smo že pri kriznih žariščih, ne moremo mimo tega, kako se je bližnjevzhodna vojna pred nogometno tekmo med Ajaxom in Maccabijem preselila ne le na ulice Amsterdama, temveč v političo razpravo, saj so politične elite pa so obsodile odzive na odurne provokacije izraelskih navijačev kot – antisemitizem! Če se nekaj zgodi, je to treba natančno opisat in razumet, poudari kolega Ali. Kaj se je torej zgodilo v Amsterdamu?

Srce bije za posel Joc Pečečnik, Skupina Elektronček

Gost 30. epizode Srce bije za posel, je lastnik skupine Elektronček Joc Pečečnik. Brez dlake na jeziku pove, da je Slovenija postala država, ki nima več občutka za poštene posle, saj da je pri nas vedno več »državnih kapitalistov«, ki prek plačevanja provizij dobivajo naročila. Glede podjetništva pa pove, da če boste stvari v življenju delali zaradi denarja, ne boste nikoli uspešni in bogati. Če boste delali za vaše kupce in bodo vaši poslovni partnerji z vami zadovoljni, potem bo denar logična posledica. V podkastu še o JEK-2, davkih, o tem zakaj je skupina registrirana na Nizozemskem in kaj se dogaja z bežigrajskim stadionom.

Umetnost možnega Veliki poraz velike koalicije - Uroš Esih, Delo, dr. Marko Hočevar, FDV

Vrstni red tem, o katerih bomo govorili v tokratni epizodi, smo morali kar naprej popravljati. Dogodki in afere na političnem prizorišču si namreč sledijo z naglico, ki ji celo politični analitiki komaj še sledimo. Referendumski fiasko – tu, pravi najin gost politolog dr. Marko Hočevar, se je znova pokazalo, da politično zgodbo v državi vodi SDS, čeprav bo višjo ceno plačala Svoboda. Prerivanje na desnici – Uroš Esih, komentator Dela, dvomi v iskrenost Janševih puščic, ki jih namenja odpadnikoma Logarju in Irglovi, bolj lahko verjamemo, da so lahko zaskrbljeni v vrhu NSi. Marko opozori na jasno namero predvsem finančnih, energetskih in drugih centrov moči, da bo naslednja vlada v Sloveniji velika koalicija. Uroš pa oceni, da je spor med Golobom in Bobnar zagotovo političen, da pa se je anti-janšist Golob na ovadbo odzval – kot janšist. Na poslušanje!

ApolloLajka Čigava bo zemlja na Luni in drugi pravni paradoksi v novi vesoljski dobi – Iva Ramuš Cvetkovič

Mednarodna pogodba o vesolju (angl. Outer Space Treaty) je nastala leta 1967 in še vedno velja. Med drugim določa, da mora biti raziskovanje in uporaba vesolja v korist vseh držav in da si nihče v vesolju ne more ničesar prilastiti. A razpon tega, kaj danes je mogoče, se je od časa prve vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo temeljito razširil, odprle so se povsem nove in še nedavno nepredstavljive možnosti. Načrtuje se postojanke na Luni in Marsu ter zasebne vesoljske postaje, nič presenetljivega niso več niti ideje o rudarjenju na asteroidih, število načrtovanih satelitov v orbiti pa gre v več deset tisoč. Vse bolj očitno postaja, da vedno več zainteresiranih strani, naj gre za države ali zasebna podjetja, razmišlja o tem, kako bi pogodbo o vesolju zaobšli oziroma postavili v oklepaj, ter si postavili nove, tudi pravne, temelje za nova vesoljska osvajanja. Vesoljsko pravo in poskusi njegovega spreminjanja so v središču tokratne ApolloLajke, v kateri je gostja Iva Ramuš Cvetkovič, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Evolucija užitka "D best mi je, da se lahko pogovarjava o seksu"

Pogovori o seksu so podčrtani z ranljivostjo, zato so najtežji.

Umetnost možnega V živo na Avdiofestivalu: Suzana Lovec (N1 Slovenija), Suzana Kos (Delo) in Blaž Petkovič (Večer)

Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!

Umetnost možnega Politični vrvež ob modrih lučkah - Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V drugi epizodi te sezone se uvodoma na kratko še spotaknemo ob komisarsko zgodbo, ki je se medtem že nekoliko umaknila v ozadje. Zato najina sogovornika Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol) napovedujeta, da je do zaslišanja na odboru evropskega parlamenta še dovolj časa, da se Marti Kos ne ponovi zgodba Alenke Bratušek. Zdi se tudi, da je predsednica evropske komisije tokrat politično bolj spretno postavila figure na šahovnico bodoče komisije. Nobenega dvoma ni – resor za širitev je pomemben, tudi če domača opozicija trdi drugače, poudari Jernej. Sploh zato, ker je vanj vključeno tudi pridruževanje Ukrajine. V domači politiki so strasti pregrete. Gašper se sprašuje, zakaj Golob tako dolgo vztraja pri ministrici Emiliji Stojmenov Duh, ki je zaradi vrste razlogov že nekaj časa politično na izhodnih vratih. Ali se bo sploh odvijala interpelacija v petek ali bo Stojmenova Duh v vlogi ministrice za digitalno preobrazbo že preteklost? V tokratni epizodi tudi o gneči gospodarstvenikov pred političnimi vrati in o tem, zakaj tokratni proračun ne bo zamajal koalicije.

ApolloLajka Sonce, vesoljsko vreme in tista uničujoča nevihta, ki se bo nekega dne zagotovo spet zgodila – astrofizik Primož Kajdič, UNAM

Sonce je tako običajna zvezda, da ga pogosto kar nekoliko zanemarjamo. Konec koncev, vesolje je polno najbolj čudnih pojavov. A brez Sonca ne bi mogli kaj dosti razmišljati o tem čudnem vesolju. Pa seveda tudi ne brez Zemlje in njenega magnetnega ščita (ki je nekoč, 500 milijonov nazaj, skoraj povsem ugasnil, kar - mimogrede - sumljivo sovpada s časom t. i. kambrijske eksplozije življenja).

Evolucija užitka Najin seks je boljši, odkar nisva več tolk na telefonih

Spletna polarizacija in radikalizacija vplivata na odnose v fizičnem prostoru.

Več

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Lectarija

Miklavžev teden je poln sladkosti, še dodatno pa ga bo posladkala tokratne oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Ta se namreč podaja v kletne prostore gostišča Lectar v starem mestnem jedru Radovljice. Tam se nahaja hišna lectarija – ta kot muzej hrani in predstavlja dediščino stare slovenske lectarske oziroma medičarske obrti // kot živa in živahna delavnica pa s svojimi izdelki iz lecta – srci, konjički, podkvami in hišicami, pa seveda tudi Miklavži in parkeljni – skrbi, da se ta hišna in slovenska obrtna tradicija nadaljuje. Vse to bodo v oddaji predstavili lectarja Mojca in Matej Geč, ter upokojeni lastnik gostišča Lectar, Jože Andrejaš.

Etnofonija BaBa ZuLa: İstanbul Sokakları

BaBa ZuLa: İstanbul Sokakları. Album »İstanbul Sokakları« je močan slavospev carigrajskim ulicam, seveda tudi njihovemu uporu. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/11/27/baba-zula-istanbul-sokaklari/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 1. 12. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 1. 12. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer SID GRIFFIN S KONCERTOM IZ LJUBLJANE

Sid Griffin igra kitaro, orglice in mandolino ter poje in na veliko piše svoje skladbe. Najbolj znan je po delu s skupino The Long Riders. Že pred desetletji je napisal knjigo o pionirju kantri roka Gramu Parsonsu, ki je tudi njegov največji glasbeni vzornik. Ob Parsonsu so na Griffina vplivali še skupine The Birds, Flying Burrito Brothers in Blood on the Saddle ter številni kantavtorji. Slišali boste akustični kitari, vokala in orglice. Koncert smo pod uredniškim vodstvom Janeta Webra posneli v klubu K4 v Ljubljani. Sida Griffina je spremljal kitarist Jonathan Lowson. Tonski mojster je bil Andrej Semolič.

Pesem v žepu Ksenija Jus: Lom strahov in Poti domov

Ksenija Jus je zelo samosvoja ustvarjalka. Nagrajena pesnica, članica zbora Kombinat in avtorica njihove Pesmi upora, pa tudi prva slovenska poklicna kantavtorica je po več letih premora pred kratkim izdala dva literarnoglasbena projekta: »Lom strahov« in »Poti domov«. Že nekaj let ne poje več, saj ima težave s sluhom, vendar to ni zlomilo njenega uporniškega duha.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Slovenski muzikantje - repriza

Prvega septembra leta 2016 smo v ciklu živih oddaj v studiu 13 gostili Ansambel Slovenski muzikantje. Izjemoma prvega v mesecu, bil pa je to prvi četrtkov večer, ki ste ga poleg poslušanja po radijskih sprejemnikih lahko tudi gledali. Na spletni strani Prvega!

Godbe z zgodbo Slavko Ivančič

Eden naših najbolj priljubljenih primorskih glasbenikov je prav gotovo Slavko Ivančič. Prav letos praznuje 50 let glasbene kariere, pa tudi osebni jubilej, 70. rojstni dan. Obletnici je proslavil z albumom in nastopom v Cankarjevem domu. V Godbah z zgodbo pa bomo slišali nekaj njegovih uspešnic.

41 stopinj vročine Elevators, gost Tomaž Gajšt

Pri Založbi RTV Slovenija - Založbi kakovostnih programov – izhaja digitalni album Elevators & Big Band RTV Slovenija. Projekt, pod katerega se idejno podpisuje Tomaž Gajšt, so koncertno predstavili že leta 2019 v Siti teatru v Ljubljani, sledilo je studijsko snemanje. V sodelovanju s Prvim programom radia Slovenija pa bo projekt zaživel še z izdajo. Premierno v posluh ponujamo nekaj skladb z novega albuma, kratko pa o sodelovanju Big Banda in zasedbe Elevators spregovori še Tomaž Gajšt.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Napev-Odsev 2024 (2. del)

Nadaljujemo z drugim delom posnetka državne revije poustvarjalcev izročila Napev – Odsev, ki je potekala v soboto, 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. V drugem delu bodo nastopili: Šuštarji; godci iz Kulturnega društva Rudija Jedretiča Ribno, Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt, Vaški pobi z Nušo in Zalo iz Kulturno-prosvetnega društva Kovač Lija Vuhred in Kranjski furmani iz Akademske folklorne skupine Ozara Kranj. Spremljevalni program so pripravili: Duo S.P., ki ga sestavljata Silvo Girandon in Peter Napret ter Banda citrarska z Matejem Primožičem in Ožbejem Svetlinom. Prireditev Napev – Odsev 2024 je nastala v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in območne izpostave Domžale.

Prva vrsta Batista Cadillac

V oddaji nastopa zasedba Batista Cadillac: Urban Lutman (vokal), Matija Koritnik (kitara, vokal), Primož Hudoklin (kitara), Sebastjan Podlesnik (bas kitara) in Matjaž Skaza (bobni). Zasedba se tokrat predstavlja v akustični različici.

Več

Lahko noč, otroci! Jon čaka na sneg

Medvedek Jon se trdno odloči, da prihajajoče zime ne bo prespal! Pripoveduje: Karel Brišnik. Napisala: Patricija Peršolja. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Lahko noč, otroci! Divji kostanj z moje ulice

Kostanj in avtorica se pogovarjata o letnih časih . Pripoveduje: Nika Juvanova. Napisala: Sunčana Škrinjarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1976.

Lahko noč, otroci! Pastirica in dimnikar

O ljubezni med dimnikarjem in porcelanasto pastirico, ki se ji svet zdi prevelik. Pripovedujejo: Vesna Jevnikar, Zvone Hribar, Aleš Valič, Saša Mihelčič, Uroš Smolej. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režija: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

RIO radijska igra za otroke Frane Puntar: Vrata, ki škripljejo

Polonca ima vrata, ki močno škripajo in bi jih bilo treba podmazati: a tega ne stori, saj to niso običajna vrata. Odpirajo se namreč v svet najčudovitejših doživetij, zabave, pesmi in iger. Z radijsko igro za otroke skupaj s Polonco pokukajmo skozi glasna vrata in se sami prepričajmo o čudežnem svetu za njimi. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Polonca – Milena Janežič Mama – Majda Potokar Vratar – Janez Hočevar - Rifle Miličnik – Dare Valič Hišnica – Mila Kačič Kosec – Marjan Hlastec Ptiček – Jana Osojnik Potoček – Silvo Božič Medved – Božo Vovk Ženska – Katja Levstik Pilot – Tone Gogala Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija decembra 1974

Lahko noč, otroci! Sneg, sneg

Mojstra detla preseneti sneg. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Hudo! Kako živijo mladi v Posočju

Tokrat so nas v Hudoju obiskali osnovnošolci iz Posočja (Osnovna šola Dušana Muniha Most na Soči), po obisku v radijskem studiu so se napotili še na Slovenski knjižni sejem, v oddaji pa smo spoznavali tudi njihove domače kraje ob Soči in Idrijci ter notranje svetove skozi čitanje najljubših knjig oziroma odlomkov. Z voditeljico oddaje Liano Buršič so se pogovarjali sedmo in osmošolci Lara Križnič, Neža Kokošin, Eva Lapanja, Zarja Manfreda, Matic Fortunat in Martina Kozorog Kenda, diplomirana geografinja in bibliotekarka, njihova mentorica pri predmetu vzgoja za medije - radio.

Kulturomat Novembrski knjigomat

November ponuja mlajšim otrokom v branje veliko slikanic, v katerih jih pričakujejo tako zabavne kot tudi številne pustolovske dogodivščine. V tokratnem Knjigomatu bomo predstavili knjižne novosti založb Grlica, Hart in Mladinska knjiga.

Hudo športni Odbojkarici Mojca Kolman in Ana Jokič

V tokratni rubriki Hudo športni smo spoznali kar dve hudi športnici. Prisegata na ekipni šport, v Odbojkarskem klubu Radovljica trenirata namreč odbojko. Z nami sta Mojca Kolman in Ana Jokič.

Radijski ringaraja Kaj pa ti bereš?

Vsako soboto v naši rubriki Kaj pa ti bereš? zavijemo med knjižne police, listamo slikanice, beremo stripe … Včasih tudi s strokovnjaki, največkrat pa kar s prvošolci, drugošolci in tretješolci, ki nam povejo, katera je njihova najljubša knjiga. V tokratni oddaji Radijski ringaraja se bomo potopili v svet knjižnih junakov in si pripovedovali zgodbe. Kdo pa vam, otroci, pripoveduje zgodbe? Obstaja kakšna, ki se je ne naveličate in jo vedno znova berete, gledate ali poslušate?

Lahko noč, otroci! Zviti Ostržek

Velikemu lažnivcu je zmanjkalo lesa … Pripoveduje: Iva Zupančič. Napisala: Gianni Rodari. Prevedla: Evelina Umek. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Lahko noč, otroci! O krojačku in stari hiši

Ko je vzšel mesec je najbolj nesrečen krojač pod soncem končal svojo mojstrovino … Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Več

Naše poti Dobrodelnih trinajst tisoč evrov za otroka iz Puconcev

V Puconcih so minuli četrtek organizirali dobrodelni koncert, na katerem so zbirali sredstva za dva občana, šestletno Saro Šiplič z Vaneče in 12 letnega Daria Baranja iz Zenkovcev. Sara se je rodila s srčno napako, diagnosticiran ji je bil tudi noonanov sindrom, Dario pa se zdravi zaradi redke vrste raka, Ewingovega sarkoma. V sklopu programa socialne aktivacije romskih žensk so v murskosoboški skupini zadnji teden novembra namenili predvsem pripravam na advent. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta zasedba Belin s skladbo Romi, Romi in zasedba Balkan Boys s skladbo Balkan Blues. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Şen Çiftetelli, ki jo prispeva Hüsnü Şenlendirici ter skladbo Sombra de un sueño v izvedbi Sabor De Gracia.

Sotočja "Vse, kar delamo, delamo zato, da se jezik ohrani"

Razlogi za obstoj Slovenske kulturno - gospodarske zveze ostajajo isti, kot so bili pred 70 leti ob njeni ustanovitvi. Tako o delovanju ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji razmišlja predsednica Ksenija Dobrila. Kaj pa je največji izziv organizacije, ki jo vodi od 2019?

Slovencem po svetu V Clevelandu tradicionalni Festival slovensko ameriške polke

Ustavljamo se v ameriškem Clevelandu, kjer se začenja 60.ti festival slovensko ameriške polke, potujemo na peto celino, kjer so minuli konec tedna praznovali sedem desetletij delovanja slovenskega društva v Melbournu. Zavijamo tudi v Nemčijo; slovenski rojaki iz Munchna so za ta konec tedna v Dachavu pripravili Posvet slovenskih društev in organizacij, ki delujejo v Nemčiji s predstavniki nekaterih institucij iz Slovenije. Pozornost pa namenjamo tudi kulturnem festivalu ob 30.letnici pevskega zbora Camerata Slovenica, ki deluje v okviru slovenskega društva Cankar v Sarajevu.

Naše poti Več kot 100 ton nepravilno odloženih odpadkov v Kerinovem Grmu

Iz romskega naselja Kerinov Grm so v zadnjih štirih mesecih odpeljali več kot 100 ton nepravilno odloženih komunalnih odpadkov. Občina Krško se je nevarnega kopičenja odpadkov lotila z dvema projektoma, ki naj bi prebivalce seznanila s pomenom varstva okolja. Večjega zanimanja za delavnice ni, občina pa bo zanje odštela skupaj nekaj več kot 80 tisoč evrov. Predstavniki organizacije Amnesty International Slovenije, romskih organizacij in Romov so na novinarski konferenci v Ribnici prejšnji torek opozorili, da v Sloveniji petina romskih naselij še vedno nima pitne vode.

Sotočja Z Dunaja prek Rezije in Ljubljane v Monošter

Znani študentski dom Korotan ostaja simbol slovenstva na Dunaju, zagotavlja pristojni minister Matej Arčon. Poleg obnove doma, za katero je SDH namenil 1,9 milijona evrov, bo pomembno, kaj se bo v njem v prihodnje dogajalo, opozarja minister.

Slovencem po svetu "Tudi v JLR pozorno spremljamo, kaj se dogaja v nemški avtomobilski industriji"

Tokrat predstavljamo Jureta Vrhunca, ki je zaposlen v vodstvu podjetja Jaguar Land Rover oziroma JLR v Angliji. To avtomobilsko podjetje velja za enega od britanskih simbolov in za enega od najpomembnejših britanskih izvoznikov. Velika podpornica podjetja JLR je britanska kraljeva družina, za odnose z njo imajo vzpostavljen poseben oddelek, pravi Jure Vrhunc, ki je v podjetju prehodil pot od razvojnega inženirja do svetovalca v vodstvu. Poklicali smo v Neapelj, kjer je na Univerzi Orientale že 110 let prisotna slovenščina, visok jubilej so zaznamovali s slovesnim srečanjem. Slovensko društvo Lipa v Prijedoru zaznamuje 20 let sodelovanja z bovško občino, prav tako 20 let praznuje slovenska radijska oddaja na postaji Free radio v Prijedoru. V oddaji pa tudi tem, kakšne možnosti za uspeh v tujini imajo slovenski glasbeniki.

Sami naši Življenjska zgodba Dražena Petrovića tudi na filmskem platnu

Nocoj se bomo v oddaji Sami naši na Prvem pogovarjali o enem najuspešnejših športnikov z območja nekdanje Jugoslavije, Draženu Petroviću. Njegova življenjska zgodba je pred kratkim doživela premiero tudi na filmskem platnu. Obiskali smo še predstavitev zbornika »Od Kekca do Houstona«, ki ga je društvo Sava – Društvo Slovencev v Beogradu – izdalo ob 10. obletnici ustanovitve revije Dnevi. Za konec pa poslušajte pogovor z novosadskim pesnikom in pisateljem Bojanom Krivokapićem.

Naše poti Ali lahko o enakosti spolov govorimo tudi v romski skupnosti?

Enakost spolov, s čimer je v večini dokumentov in strategij mišljena enakopravnost obravnave moških in žensk, je v današnjih družbah globalnega severa postala vsaj na ravni deklarativnosti neobhodna in pričakovana civilizacijska norma. Ali lahko o enakosti spolov govorimo tudi v romski skupnosti? Kako je z enakostjo spolov v manjšinah, še posebej če govorimo o Romih, ki so del LGBT skupnosti, torej o manjšini znotraj manjšine? Udeležili smo se še srečanja učencev v Pomurju, na katerem so se predstavili s kulturnim programom in se preizkusili v kvizu na temo Romov.

Sotočja Od zrcala sedanjosti do vizije prihodnosti

Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu je pod naslovom Zrcalo sedanjosti, vizija prihodnosti slovesno obeležil pol stoletja svojega delovanja.

Slovencem po svetu Tradicionalni slovenski zajtrk tudi pri slovenskih učencih v Frankfurtu

Odpravljamo se k našim rojakom v nemški Frankfurt, kjer so se tudi slovenski učenci v Evropski šoli posvetili tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, z učiteljico Brigito Lovenjak, ki ga je pripravila, pa smo se pogovarjali tudi o dogajanju tako v Evropski šoli kot tudi v slovenski dopolnilni šoli v slovenski skupnosti v Frankfurtu. Gostimo tudi zanimivega sogovornika, ki že šest let živi in dela v grški prestolnici Atene - dr. Tadeja Stepišnika Perdiha. Strojni inženir dr. Stepišnik Perdih v Atenah deluje na oddelku za vodne vire in okoljski inženiring Tehniške univerze. Ustavljamo pa se tudi v Srbiji, kjer se rojaki v Vršcu pripravljajo na zaznamovanje dvajsetletnice društva Kula in tradicionalno kulinarično prireditev Naša slovenska potica.

Sami naši Film Nebo nad Zenico o življenju v onesnaženi Zenici, drama Otroci sonca v SNG Drama Ljubljana, dokumentarni film Albanska sonatina o bivanju Bojana Adamiča v Albaniji

Nocoj vam bomo v oddaji Sami naši na Prvem predstavili dokumentarni film Nebo nad Zenico, ki izjemno neposredno razkriva kruto realnost življenja v enem najbolj onesnaženih mest Evrope. Posvetili se bomo tudi klasiku dramske literature Maksimu Gorkemu in njegovi drami Otroci sonca, v zadnjem prispevku pa se bomo vrnili v leto 1947 in vam predstavili dokumentarni film o glasbenih povezavah med Slovenijo in Albanijo.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 6h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Jutranja kronika Drugi dan zasedanja zunanjih ministrov članic zveze NATO

Zunanji ministri držav članic Nata bodo v Bruslju končali zasedanje. Poleg razmer na Bližnjem vzhodu so včeraj razpravljali o pomoči Ukrajini, ki zahteva članstvo v zavezništvu. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da morajo članice zavezništva storiti več, da vojaška pomoč pride v Ukrajino. V oddaji boste slišali tudi: - Po preklicu vojnega stanja južnokorejskemu predsedniku grozi ustavna obtožba - V francoskem parlamentu glasovanje o nezaupnici vladi - Premier Golob po več zapletih na razgovor na protikorupcijsko komisijo - Oblačno bo, na zahodu se jasnilo, na jugovzhodu možne padavine.

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Prešernova nagrada za leto 2025 v roke kiparki Dragici Čadež ter gledališkemu režiserju in performerju Draganu Živadinovu

V Sloveniji imamo pomembne umetnike in umetnice, ki s svojim ustvarjanjem bogatijo našo družbo tako v zadnjem obdobju kot skozi celotno svoje življenje, je ob razglasitvi Prešernovih nagrajencev za leto 2025 dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta dobila kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Čadež je prva univerzitetna profesorica na področju kiparstva v slovenskem prostoru, Živadinov pa je eden izmed najbolj vsestranskih umetnikov nove dobe; med drugim je ustvaril prvo gledališko predstavo v breztežnostnem prostoru.

Radijska igra France Prešeren: Krst pri Savici

Veliko epsko pesnitev o boju med kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepleta nesrečna ljubezenska zgodba med Bogomilo in Črtomirom, zgodba enega izmed antoloških parov slovenske književnosti. S poetično radijsko priredbo bomo počastili 224. obletnico Prešernovega rojstva. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991

Literarni večer France Prešeren: Viteštvo stroge oblike

Literarni večer posvečamo Francetu Prešernu, in sicer razmisleku o izrabljeni frazi, da gre za največjega slovenskega pesnika. Kaj pa ga dela tako velikega? Ne gre le za to, da so nas tako učili v šoli, Prešeren lahko še danes vsakemu izmed nas pove veliko o svetu in lepoti, če si le vzamemo čas, da ga pozorno poslušamo, kot ga je Brane Senegačnik, ki je pripravil oddajo. Interpretirata dramska igralca Aleš Valič in Boris Juh, vezno besedilo bere Klemen Konda, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2000.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Lectarija

Miklavžev teden je poln sladkosti, še dodatno pa ga bo posladkala tokratne oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Ta se namreč podaja v kletne prostore gostišča Lectar v starem mestnem jedru Radovljice. Tam se nahaja hišna lectarija – ta kot muzej hrani in predstavlja dediščino stare slovenske lectarske oziroma medičarske obrti // kot živa in živahna delavnica pa s svojimi izdelki iz lecta – srci, konjički, podkvami in hišicami, pa seveda tudi Miklavži in parkeljni – skrbi, da se ta hišna in slovenska obrtna tradicija nadaljuje. Vse to bodo v oddaji predstavili lectarja Mojca in Matej Geč, ter upokojeni lastnik gostišča Lectar, Jože Andrejaš.

Lahko noč, otroci! Jon čaka na sneg

Medvedek Jon se trdno odloči, da prihajajoče zime ne bo prespal! Pripoveduje: Karel Brišnik. Napisala: Patricija Peršolja. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Radijski dnevnik Prešernova nagrajenca za leto 2025 kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Na Ta veseli dan razglasili tudi nagrajence Prešernovega sklada.

Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je uspešno prestala zaslišanje pred pristojnim parlamentarnim odborom. Kot je poudarila v predstavitvi, mora digitalizacija postati temeljna vrednota trajnostnega razvoja. Ostali poudarki oddaje: - Ministrica Fajon ob prihodu na zasedanje zveze Nato: izbruh napetosti v Siriji kaže, da je treba tam poiskati politično rešitev. - V Južni Koreji izredne razmere. Po razglasitvi vojnega stanja izbruhnili protesti. - Razmere na mariborski onkologiji po opozorilih še vedno slabe.

Studio ob 17.00 Nastaja nekakšen slovenski ChatGPT

Nastaja veliki jezikovni model za slovenščino, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski ChatGPT. Kako bo delovala, je odvisno tudi od količine besedil, ki jih zbirajo pri nacionalnem projektu Povejmo. Usklajuje ga fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, zanj pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Zbrati morajo 40 milijard besed. Jim bo uspelo prepričati zavode, medije, založbe in pisatelje, torej vse lastnike avtorskih pravic, naj sodelujejo pri oblikovanju slovenske umetne inteligence in prispevajo svoj delež oziroma besede? Kakšno je tveganje? Kako bo z avtorskimi pravicami? Kako inteligentna bo slovenska umetna inteligenca, če se ne bo učila ob slovenskih knjigah? Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu; objavili jo bomo v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. Gostje: dr. Simon Krek, vodja projekta s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Miha Mazzini, pisatelj in računalniški strokovnjak; dr. Sašo Dolenc, pisec o znanosti; dr. Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član strokovnih skupin za raziskovanje umetne inteligence pri Evropski komisiji, Natu, OECD in Unescu.

Dogodki in odmevi Prešernovo nagrado tokrat prejmeta kiparka Dragica Čadež ter retrogardistični gledališki režiser Dragan Živadinov.

Prešernova nagrajenca za življenjsko delo za leto 2025 sta režiser in performer Dragan Živadinov in kiparka Dragica Čadež. Nagradi bosta prejela na predvečer kulturnega praznika 8-ga februarja. Na današnji rojstni dan Franceta Prešerna pa so vrata obiskovalcem na široko odprle števile številne kulturne ustanove po državi. Ostali poudarki oddaje: - Agencija za energijo pripravljena prisluhniti nekaterim zahtevam glede obračunavanja omrežnine, tudi o prehodnem obdobju za poslovne odjemalce. - Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer danes pred pristojnim parlamentarnim odborom. - Ob novih izraelskih kršitvah premirja s Hezbolahom Izrael krivdo za morebitni neuspeh dogovora že vnaprej pripisuje Libanonu.