Sledi časa Novo mesto: center prazgodovine

Novo mesto ni samo gospodarska in kulturna prestolnica Dolenjske, ampak je imelo pomembno vlogo tudi v drugih zgodovinskih obdobjih. Eno najpomembnejših obdobij je bila zagotovo starejša železna doba ali halštat, ko je Novo mesto zaslovelo po odkritjih izjemno bogatih grobov s situlami, jantarnim okrasjem in drugimi grobnimi dodatki. Poleg tega pa so dozdajšnja arheološka odkritja pokazala, da je bilo Novo mesto tudi v mlajši železni dobi ali latenskem obdobju eno največjih najdišč ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. To potrjuje podatek, da je bilo na celotnem ozemlju odkritih 1400 grobov iz tega obdobja, od tega jih je samo v Novem mestu 720, in to na najdišču Kapiteljska njiva. Tu so našli tudi več kot 100 železnih mečev. V oddaji Sledi časa – njen avtor je Milan Trobič, bomo šli po sledeh starejše železne dobe ali halštata.

Aktualna tema Stereotipne igrače

V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.

Nedeljska reportaža Poroka na Grilovi domačiji: stari običaji v sodobni preobleki

Slovenski muzeji skrbijo za najrazličnejše oblike dediščine, med njimi je tudi tista nesnovna, ki jo imajo na skrbi v glavnem kustusi z etnološko ali s kulturnoantropološko izobrazbo. Manj pa je praks, ko se muzeji s svojo dejavnostjo odpravijo zunaj matične hiše. »Na teren,« kot se reče. Velenjskemu muzeju želje za delovanje zunaj matične hiše, ki je na čudovitem gradu nad samim mestom, ne manjka. Ena izmed muzejskih enot je tudi pred dobrima dvema desetletjema muzejski dejavnosti namenjena Grilova domačija. Nekdanja viničarija se je ohranila kot lep primer šaleškega samooskrbnega gospodarstva in po tem, ko jo je v upravljanje dobil Muzej Velenje, postala tudi oder za prikaz najrazličnejših starožitnosti, ki so nekoč živele v dolini. Marko Radmilovič je v Nedeljski reportaži obiskal svatbo na Grilovi domačiji.

MMC Zastavite nam vprašanje o jedrski energiji

Je jedrska energija varna? Je oskrba z jedrsko energijo zanesljiva? Je cenovno konkurenčna? Kako ravnamo z jedrskimi odpadki? Kakšno energetsko prihodnost naj načrtuje Slovenija? Zastavite nam vprašanje o jedrski energiji.

Razkošje v glavi Niko Goršič

Niko Goršič je dolgoletni gledališki igralec, ki se je rodil v Ljubljani pod italijansko okupacijo med drugo svetovno vojno, večino kariere pa je preživel v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je od blizu spremljal, kako se je to prelevilo od čisto lokalnega teatra za otroke in mlade do mednarodno izjemno uspešnega eksperimentalnega gledališča, ki je s svojimi predstavami gostovalo po celem svetu. Če je tako kot igralec prispeval k eni najbolj uspešnih zgodb v gledališki zgodovini našega prostora, pa je tokratni gost Razkošja v glavi v življenju počel še marsikaj drugega, od režiranja gledaliških predstav, pisanja kritik in pesmi, sinhronizacij risank pa do igranja trobente in opernega petja, planinstva ter nenehnega branja in izobraževanja nasploh. Niko Goršič se je za tokratno Razkošje v glavi pogovarjal z Aljo Zore. Foto: Slovenski filmski center

Sobotno branje Günter Grass: Srečanje v Telgteju

Skozi prizmo romana nemškega nobelovca, umeščenega v sredino 17. stoletja, ob konec uničujoče tridesetletne vojne, se pokaže, da sta jezik in literatura lahko poslednje vezivo družbe, ki se je raztreščila na tisoč koscev

7. stran Sara Ahlin Doljak: DA, Življenje!

Ste med tistimi bralci, ki najraje posežejo po resničnih osebnih zgodbah, takih, ki zarežejo? Radi berete pripovedi ljudi, ki jim življenje ne prizanaša, ampak jim ga je uspelo ukrotiti z močno življenjsko voljo? Potem bo tokratni predlog, ki vam ga ponujamo v branje, morda pravšnji za vas. Bralka Zdenka Rezelj iz okolice Mirne Peči predstavlja knjigo Sare Ahlin Doljak z naslovom DA, Življenje!.

naPOTki Turistična kmetija Jeglijenk na Koroškem

Tokrat se z naPOTki odpravljamo na skrajni sever države. V Šentjanžu pri Dravogradu zavijemo z glavne poti in se povzpnemo nad omenjeno naselje, na dobrih 500 metrov nadmorske višine. Selovec 14 je naslov, kamor se je odpravila Darja Pograjc in kamor zdaj z naPOTki na Prvem vabi tudi vas: na turistično kmetijo Jeglijenk.

KiKs Tudi umetna inteligenca pozna kolokacije

Listje, kostanj, dež, oranžna, rumena, buče, šal - to so moje asociacije na jesen. Na kaj pa pomislite vi, ko razmišljate o jeseni? Bi se morda med vašimi asociacijami našla tudi kakšna od zgoraj naštetih? Vendar - kaj sploh so asociacije in v čem se med seboj razlikujejo? Jih ima tudi umetna inteligenca? V tokratnem Kiksu si bomo postavili kar veliko vprašanj, odgovore nanje pa smo poiskali pri dr. Špeli Vintar, profesorici na Oddelku za Prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem z jezikoslovnimi tehnologijami, trenutno pa vodi tudi projekt Mali svet besed, v katerem raziskuje kolokacije. Pri projektu lahko sodelujete tudi vi, in sicer preko spletne strani: https://smallworldofwords.org/sl/project

Lokalni junak Martina Maršič

Gambija je dežela nasmejanih ljudi. Slednje o tej afriški deželi potrjuje tudi učiteljica Martina Maršič, ki jo je v zadnjih letih obiskala že sedemkrat. Prva pot je bila v okviru prostovoljskega programa pomoči pri izobraževanju otrok. Od takrat ji je najmanjša država celinske Afrike, v kateri poleg uradne angleščine govorijo več lokalnih jezikov, zlezla pod kožo. Marsikateri otroci v Gambiji si želijo, da bi lahko obiskovali šolo. K pouku se namreč vključijo ko in če lahko. Z Martino Maršič se je na šoli v Marezigah, kjer poučuje razredni pouk, srečala Tjaša Lotrič.

Svetovalni servis Zadihajmo

Dihanje ni le temeljna funkcija, ki nas ohranja pri življenju, je tudi način za zdravljenje telesa, čustev in duha. Premalo se zavedamo, kako velik potencial izpuščamo, ko se o dihanju ne pogovarjamo in ga ne izpopolnjujemo. Zato v tokratni Svetovalni servis prihaja dr. Milan Hosta, ustanovitelj Dihalnice ter učitelj integralnega dihanja in Buteykove terapije dihanja. Svoja vprašanja o dihanju nam pošljite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali nas pokličite med oddajo.

Jutranja vremenska fronta Kaj poleg plinov najdemo v atmosferi?

Našo atmosfero poleg plina sestavljajo tudi trdni delci. Te lahko razdelimo v tri kategorije, od vseh pa so najbolj škodljive saje. V tokratni oddaji smo o trdnih delcih v ozračju govorili z dr. Gregorjem Skokom s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Petek brez pravila Dober strip je lep ples pripovedi in slike

V luči Festivala stripa Tinta, ki te dni poteka v prestolnici se v Petku brez pravila pogovarjamo z enim izmed pobudnikov omenjenega festivala in tudi vzornim promotorjem tega verbalno-vizualnega medija. Ilustrator, prevajalec, založnik in filozof Izar Lunaček bo v etru Prvega pred sedmo. O tem, kako strip nastane, zakaj ni nujno, da je prisotno besedilo in kako strip uporabiti kot orodje za učenje tujih jezikov oziroma za vzgojno-izobraževalne namene.

Radiosfera Ob mednarodnem dnevu deklic o njihovem položaju v družbi in pomenu izobrazbe

Na pobudo Združenih narodov je 11. oktober mednarodni dan deklic, katerega namen je ozaveščati o pravicah deklic in prepoznavati izzive, s katerimi se soočajo. Združeni narodi sicer ugotavljajo napredek, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Mnogim deklicam po vsem svetu so kršene osnovne človekove pravice. So žrtve vojn in raznovrstnega nasilja. Kar ena izmed petih deklic ne konča osnovne šole, v nekaterih državah so številne deklice prisiljene v otroške poroke ali so tarče spolnega nasilja. O položaju deklic v svetu in pri nas se bomo pogovarjali z Metko Naglič iz Društva Amnesty International Slovenije.

Svetovalni servis Kdaj ločitev ne boli več?

Ločitev je prav gotovo izjemno stresna situacija v življenju partnerjev in celotne družine. Nemalokrat pa se zgodi, da je eden od partnerjev po ločitvi še vedno navezan na nekdanjega partnerja, partnerico, išče stik, prosi za pomoč in podobno. Kako se vendarle po ločitvi osamosvojiti, pustiti, da gre življenje naprej? Koliko navezanosti je še običajno? V četrtkovem svetovalnem servisu bo o tej temi svetovala Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka, ki raziskuje proces ločitve. Pokličite ali nam pišite!

Možgani na dlani Ko pademo ...

Vsem se je že zgodilo, da smo kdaj v življenju padli. Pravzaprav se življenje začne z mnogo padci. A mnogo usodnejši so tisti, ki si nam primerijo v jeseni življenja. Kaj vpliva na to, da večkrat pademo? In kako lahko s pomočjo treninga in poglobljenega razumevanja teh mehanizmov pripomoremo k boljšemu ravnotežju in kvalitetnejši starosti? O tem se v aktualni epizodi Mojca Delač pogovarja z dr. Michaelom Schwenckom z Univerze Konstanz v Nemčiji.

Lokalni čas CUDV Draga praznuje 40 let: Dom, poln topline in prijateljstva

V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili dvema okroglima obletnicama, ki ju praznujejo v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu – ta deluje že polna štiri desetletja – in Vaški sušilnici sadja, ki na Gradežu pri Turjaku obeležuje 20. obletnico delovanja. Center Dolfke Boštjančič je leta 1984 ustanovila takratna Vlada Republike Slovenije, v tem času pa se je razširil v osrednji slovenski center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje, zaposlitev, bivanje, nego, rehabilitacijo in zdravstveno varstvo skoraj 500 otrok, mladostnikov in odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter odraslih s pridobljeno možgansko poškodbo. In tja nas jenajprej popeljal naš dopisnik za Notranjsko in Kočevsko Marko Škrlj

Več

Zrcalo dneva V napadu Hezbolaha z brezpilotnim letalnikom v kraju Binjamina na severu Izraela ranjenih več kot 60 ljudi

V napadu Hezbolaha z brezpilotnim letalnikom je bilo nocoj v kraju Binjamina na severu Izraela ranjenih več deset ljudi. Izraelska vojska nadaljuje napade tako v Gazi kot na jugu Libanona. Da namerava tam svoje napade še okrepiti, kaže ukaz o evakuaciji dodatnih 21-ih vasi na jugu Libanona in poziv izraelskega premiera Netanjahuja, naj Združeni narodi umaknejo svoje mirovne sile.

Radijski dnevnik Izrael mirovne sile poziva k umiku z juga Libanona

Izraelska vojska nadaljuje napade na položaje Hamasa v Gazi in položaje Hezbolaha v Libanonu. Iz Združenih narodov so sporočili, da so izraelske sile s tanki vdrle v oporišče mirovnih sil na jugu Libanona in pri tem uničile glavni vhod. Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja pri njihovem umiku. Po njegovih besedah obžalujejo poškodbe pripadnikov mirovnih sil in si prizadevajo, da bi jih preprečili. Kot je dejal, bi bilo najbolje, da jih umaknejo z nevarnega območja. Druge teme: - Na zdravljenje v Slovenijo prispela skupina desetih hudo poškodovanih otrok iz Gaze - Nemška vlada pred izzivom, kako povečati gospodarsko rast - Slovenska nogometna reprezentanca na četrti tekmi lige narodov v Almatyju premagala Kazahstan z 1:0

Aktualna tema Stereotipne igrače

V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.

Aktualna tema Otroci iz Gaze na rehabilitaciji v Sloveniji

Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš

Dogodki in odmevi 10 palestinskih otrok prispelo na rehabilitacijo v Slovenijo; tu naj bi ostali mesec in pol

V senci silovitih napadov na Libanon izraelska vojska nadaljuje tudi napade na severu Gaze, kjer je obkolila begunsko taborišče Džabalija. Od tam vsakodnevno prihajajo poročila o novih ubitih, na območju naj bi bilo ujetih 400 tisoč Palestincev. Medtem je iz Gaze preko Egipta v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo 10 palestinskih otrok. Drugi poudarki oddaje: - Poljska zaradi razmer na meji z Belorusijo zaostruje migracijsko politiko. - Občine v torek z vlado znova o povprečninah; preprečiti želijo finančno podhranjenost za osnovne naloge. - V Tržaškem zalivu na 56-i Barcolani tekmovalo tisoč 757 jadrnic.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Tadej Pogačar na dirki po Lombardiji najboljši še četrtič zapored

Kolesarski as Tadej Pogačar je še četrtič zapored zmagal na dirki po Lombardiji, zadnjem tako imenovanem spomeniku sezone. To je končal na enak način, kot jo je začel, z dolgim samostojnim pobegom po italijanskih cestah, potem ko je marca zmago slavil na makadamski klasiki Strade Bianche. Takrat pa ni nihče slutil, da bo to ena najdominantnejših sezon v zgodovini kolesarskega športa, v kateri je med drugim slavil še na dirkah po Italiji in Franciji ter postal svetovni prvak.

Radijski dnevnik Tadej Pogačar s četrto zaporedno zmago na kolesarski dirki po Lombardiji zaokrožil izjemno sezono

Kolesarski superzvezdnik Tadej Pogačar je še četrtič zapored zmagal na dirki po Lombardiji, zadnjem tako imenovanem spomeniku sezone. To je končal na enak način, kot jo je začel, z dolgim samostojnim pobegom po italijanskih cestah, potem ko je marca zmago slavil na makadamski klasiki Strade Bianche. Takrat pa ni nihče slutil, da bo to ena najdominantnejših sezon v zgodovini kolesarskega športa. V oddaji tudi o tem: - Ob krvavem dnevu v Gazi in Libanonu novi napadi na tamkajšnje mirovne sile - Poljska bi začasno ukinila pravico do azila - Na Floridi najmanj 17 mrtvih po divjanju orkana; v Bosni in Hercegovini 24 smrtnih žrtev poplav

Dogodki in odmevi Na poti na rehabilitacijo v Slovenijo 10 otrok iz Gaze

Izraelska vojska še naprej intenzivno napada Gazo. V najnovejših napadih na begunsko taborišče Džabalija naj bi bilo ubitih najmanj 30 ljudi. Svetovni program za hrano znova opozarja na lakoto, saj na sever Gaze v tem mesecu ni prišla še nobena humanitarna pomoč. Na poti na rehabilitacijo v Slovenijo pa je medtem skupina 10-ih otrok iz Gaze. Drugi poudarki oddaje: - Slovenska politika očitno stopa v krog priprav za prihodnje volitve. - Letošnja obrambna pogača prvič presegla milijardo evrov, prihodnje leto se dviguje na 1,2 milijarde. - Po podatkih stroke se počasi začenja sezona akutnih okužb dihal.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Več

Evolucija užitka "D best mi je, da se lahko pogovarjava o seksu"

Pogovori o seksu so podčrtani z ranljivostjo, zato so najtežji.

Umetnost možnega V živo na Avdiofestivalu: Suzana Lovec (N1 Slovenija), Suzana Kos (Delo) in Blaž Petkovič (Večer)

Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!

Umetnost možnega Politični vrvež ob modrih lučkah - Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V drugi epizodi te sezone se uvodoma na kratko še spotaknemo ob komisarsko zgodbo, ki je se medtem že nekoliko umaknila v ozadje. Zato najina sogovornika Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol) napovedujeta, da je do zaslišanja na odboru evropskega parlamenta še dovolj časa, da se Marti Kos ne ponovi zgodba Alenke Bratušek. Zdi se tudi, da je predsednica evropske komisije tokrat politično bolj spretno postavila figure na šahovnico bodoče komisije. Nobenega dvoma ni – resor za širitev je pomemben, tudi če domača opozicija trdi drugače, poudari Jernej. Sploh zato, ker je vanj vključeno tudi pridruževanje Ukrajine. V domači politiki so strasti pregrete. Gašper se sprašuje, zakaj Golob tako dolgo vztraja pri ministrici Emiliji Stojmenov Duh, ki je zaradi vrste razlogov že nekaj časa politično na izhodnih vratih. Ali se bo sploh odvijala interpelacija v petek ali bo Stojmenova Duh v vlogi ministrice za digitalno preobrazbo že preteklost? V tokratni epizodi tudi o gneči gospodarstvenikov pred političnimi vrati in o tem, zakaj tokratni proračun ne bo zamajal koalicije.

ApolloLajka Sonce, vesoljsko vreme in tista uničujoča nevihta, ki se bo nekega dne zagotovo spet zgodila – astrofizik Primož Kajdič, UNAM

Sonce je tako običajna zvezda, da ga pogosto kar nekoliko zanemarjamo. Konec koncev, vesolje je polno najbolj čudnih pojavov. A brez Sonca ne bi mogli kaj dosti razmišljati o tem čudnem vesolju. Pa seveda tudi ne brez Zemlje in njenega magnetnega ščita (ki je nekoč, 500 milijonov nazaj, skoraj povsem ugasnil, kar - mimogrede - sumljivo sovpada s časom t. i. kambrijske eksplozije življenja).

Evolucija užitka Najin seks je boljši, odkar nisva več tolk na telefonih

Spletna polarizacija in radikalizacija vplivata na odnose v fizičnem prostoru.

Srce bije za posel Boštjan Bandelj, Belektron

Gost 29. epizode Srce bije za posel, je ustanovitelj in direktor podjetja Belektron, Boštjan Bandelj. Skupaj z ekipo, se je povzpel v svetovni vrh trgovanja z emisijskimi kuponi. Je strokovnjak s področja energetike, zagovarja postopen zeleni prehod in vozi električen avto. Kakšno je njegovo mnenje o aktualnih razmerah v slovenski in svetovni energetiki, o prihodnjih investicijah ter kaj mu pomeni denar – o vsem tem v tokratni epizodi.

Umetnost možnega Išče se dama - Barbara Eržen (Delo) in Luka Mlakar (N1 Slovenija)

Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj, zaganjamo peto sezono! Po dolgem vročem poletju, še pred prvim jesenskim deževjem, se je slovenska politika znašla v središču evropske komisarske zgodbe. Z gostoma, novinarjema Barbaro Eržen (Delo) in Luko Mlakarjem (N1) gremo po vrsti: od obiska Ursule Von der Lyen na Bledu, do njenega pisma vladi, ki ga menda ni bilo, od odstopa Tomaža Vesela, do odločitve Marte Kos, da so zamere z Golobom pozabljene. Barbara in Luka spremljata politične dogajanje na terenu in poznata tudi zakulisje političnih zgodb. Povesta, v kakšnih okoliščinah je Tanja Fajon spregledala ali »spregledala« elektronsko pošto premiera s predlogom soglasja za njeno kandidaturo za komisarko. Govorimo tudi o vlogi SDS v komisarski zgodbi. Zakaj niso ostro nasprotovali kandidaturi Vesela? In zakaj sedaj zavirajo kandidacijski postopek za Marto Kos? Pa tudi o tem, zakaj velikih kadrovskih premikov v vladi, ki je še brez obrambnega ministra in ministrica Stojmenova duh pa je pred interpelacijo, za zdaj še ni pričakovati. Na poslušanje!

Evolucija užitka Na seznamu skrbi nikoli ni bilo, kako bomo določili spol dojenčka

DSD, Difference in sex development oziroma razlike v razvoju spola ima eden na 4 tisoč 500 novorojenčkov.

Evolucija užitka Kot očeta me najbolj skrbi, kako bo ta svet sprejel Tami

Obstajajo primeri, ko so zunanji spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi. Takrat govorimo o DSD, Difference in sex development oziroma o razlikah v razvoju spola.

Srce bije za posel Marjan Batagelj, Postojnska jama

Gost 28. epizode Srce bije za posel, je solastnik in direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. V podjetništvu marsikdo meri uspeh skozi denar, kar je največja napaka, pravi gost. Denar je posledica pravih odločitev, sosledja dejanj in ekipe, ki si jo zgradil okoli sebe. Ko se odloča o naslednjem koraku, se vpraša dvoje: kaj je dobro za jamo in kaj za gosta?

Umetnost možnega Desni ovinek v nejasno smer – Janez Markeš (Delo)

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!

Več

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Milan Kamnik v koncertu ob 50-letnici kariere (Urednik: Jane Weber)

V sobotnem glasbenem večeru, ki ga ureja Jane Weber, smo gostili Milana Kamnika in njegove koroške glasbenike. Z našimi mikrofoni smo šli v Kotlje, od koder smo naposredno prenašali koncert ob glasbenem abrahamu koroškega poeta, ki je torej že pol stoletja navzoč na glasbenem prizorišču. Večer je povezoval Gregor Podričnik. Želimo vam prijetno poslušanje. Zvezda večera je Milan Kamnik.

Pesem v žepu Boris Cavazza Kvintet: Sprehod

Letošnji prejemnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka je Boris Cavazza. Javnosti je zagotovo najbolj znan kot igralec, režiser in scenarist. V Pesmi v žepu pa tokrat osvetlimo njegovo šansonjersko plat. Igralec Boris Cavazza in jazzovski kitarist Igor Leonardi sta prvo skupno glasbeno poglavje šansonov s Cavazzevimi besedili in Leonardijevo glasbo napisala leta 2005 z albumom »11 korakov«. Sledili so koncerti, tudi na Festivalu slovenskega šansona (2011), prvotni kvartet se je razširil v kvintet, obenem pa so nastajale tudi nove pesmi. V letu 2020 je Boris Cavazza Kvintet posnel ploščo »Sprehod«, o kateri nam je letošnji Ježkov nagrajenec spregovoril v Pesmi v žepu.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Ansambel Toneta Kmetca

Prejšnji teden, četrtega oktobra, je minilo 13 let, odkar se je poslovil štajerski glasbenik, harmonikar, komponist in vodja ansambla Tone Kmetec. Tokratno oddajo zato v celoti namenjamo posnetkom njegovega ansambla, Ansambla Toneta Kmetca. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Kris Kristofferson

Pred kratkim je umrl ameriški avtor, glasbenik in igralec Kris Kristofferson. V oddaji Godbe z zgodbo poslušamo nekaj njegovih največjih uspešnic.

41 stopinj vročine Old Memories

V oddaji poslušamo skladbe: Jože Privšek: Na obisku - solist trobentač Rick Kiefer Borut Lesjak: Praznik dreves Miljenko Prohaska: Zbog jedne davne melodije - solist saksofonist Ati Soss Marina Martensson/Marina Martensson/Aleš Avbelj: Old Memories - solista pevka Marina Martensson, saksofonist Lenart Krečič Glenn Miller/Emil Spruk: Moonlight Serenade

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Etnofonija Söndörgő: Gyezz

Söndörgő: Gyezz. Upamo samo lahko, da bo album »Gyezz« skupine Söndörgő etnoglasbeni javnosti odprl vrata do številnih še močnejših izdaj madžarske etnofuzije s sodobnim džezovskim razmišljanjem. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/10/03/sondorgo-gyezz/

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Townes Van Zandt v koncertu iz kluba K4 v Ljubljani (urednik: Jane Weber, tonski mojster: Januš Luznar)

Pisec pesmi je na ameriškem glasbenem prizorišču zelo cenjena osebnost. Če se je katera izmed njegovih pesmi uvrstila visoko na lestvici, namreč obstaja velika verjetnost, da bo vse življenje redno dobival nezanemarljive vsote od avtorskih pravic; tudi če ni ne vem kako uspešen glasbenik, ga bodo poslušalci in nadobudni pevci radi poslušali in vedno znova snemali njegove skladbe. Townes Van Zandt svojih pesmi sicer ni prodajal na razprodajah; največ je verjetno zaslužil s pesmijo Pancho And Lefty, saj sta jo Merle Haggard in Willie Nelson ponesla na prvo mesto lestvice kantrija, se je pa vseeno zavedal, da od njih lahko preživi. Natančneje, zavedal se je, da mora preživeti njegova družina, zato je nad denarjem od avtorskih pravic bedela žena Jeanene, sam pa se je pravzaprav preživljal z najbolj krvavim delom, kar jih pozna neusmiljena glasbena industrija: s koncerti doma v ZDA in v tujini. Predvsem v Evropi je imel zvesto občinstvo, ki je prišlo tudi na koncert v ljubljanskem klubu K4. Posebno zadnja leta svojega življenja je Townes Van Zandt veliko nastopal in eno takih potovanj ga je je leta 1994 pripeljalo tudi v naše kraje. Townesovi trije glavni vzorniki so bili Hank Williams, Lightnin' Hopkins in Bob Dylan, je pa sam vplival na številne glasbenike; pri nas je njegove pesmi snemal Luka Gluvič, prevajal Matej Krajnc, med pomembnimi poslušalci in izvajalci Van Zandtove glasbe pa je tudi Američan Chris Eckman, ki živi v Sloveniji in ga po svetu poznajo kot vodjo skupine The Walkabouts. Minilo je 30 let od Van Zandtovega koncerta edinega v Sloveniji in zdaj ga boste prvič v celoti slišali na Prvem. Želimo vam prijetno poslušanje.

Več

Lahko noč, otroci! Modna revija na nebu

Le Luna ne najde zase nobene obleke … Pripoveduje: Polona Vetrih. Napisala: Bogi Pretnar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1985.

RIO radijska igra za otroke Alenka Goljevšček: Čudozgode, 2. del

V drugem delu pravljične povesti se bosta brata Miloš in Aleš z mamo dogovorila o Mesečevem konju. Ga bosta lahko imela na balkonu v bloku ali ne? Tudi vila Matuja bo prišla na obisk in precejšnjim zadregam s pravljičnimi bitji v modernem mestu ne bo konca. Režiser: Tugo Štiglic Prirejevalca: Vitan Mal, Tugo Štiglic Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Aleš – Martin Petrovčič Miloš – Marko Beranek Mama – Stanislava Bonisegna Vila Matuja – Polona Juh Mesečev konj – Tone Gogala Redar Jovica – Franc Markovčič Omara – Majda Potokar Hladilnik – Saša Miklavc Psihiater – Boris Juh Drugi glasovi – Jernej Kuntner, Zoran More, Marko Simčič, Brane Završan, Dare Valič, Roman Končar Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1994.

Lahko noč, otroci! O strašno žalostnem medvedu

Prijazni medved nikomur ne stori žalega, še med krade vljudno. Pripoveduje: Tone Gogala. Napisala: Krista Bendova. Prevedel: Andrej Rozman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Hudo! Otrok, nepopisan list

V oddaji Hudo smo praznovali Teden otroka in pogovor namenili letošnji temi, ki je Otrok, nepopisan list. Otroški parlamentarci Zveze prijateljev mladine Slovenije so predstavili, kaj jim pomeni, da jih družba vidi kot nepopisan list, koliko sami oblikujejo svoje cilje in kakšna je pri tem vloga okolice. Iskali smo tudi vzporednice med otroštvom nekoč in danes.

Kulturomat Festival stripa: Tinta

V današnjem Kulturomatu bomo predstavili Festival stripa: Tinta, ki že 11. leto zapored predstavlja stripovsko umetnost. Festival poteka vse od 7. do 13. oktobra. V tem času pa se je v Ljubljani zvrstilo več delavnic, različnih dogodkov in razstav. V Slovenijo je Tinta privabila tudi znane tuje umetnike, med drugim Noémie Marsily, belgijsko ilustratorko in ustvarjalko stripov. Utrip festivala je pred mikrofon ujela Lana Furlan.

Hudo športni Kolesarka Dominika Štrukelj: "Ne vem kaj bi počela, če ne bi mogla trenirati."

V zadnjem obdobju nas navdušujejo predvsem kolesarji, marsikdo je letos navijal za Pogačarja, Rogliča, Mohoriča in druge, imamo pa v Sloveniji tudi zelo dobre kolesarke. Ena izmed njih je dijakinja Dominika Štrukelj, državna prvakinja v vzponu, ki bo prihodnjo sezono že nastopala med članicami.

Radijski ringaraja Babice in dedki

Tokrat smo se odpravili v Ilirsko Bistrico, natančneje na tamkajšnjo Osnovno šolo Antona Žnideršiča, kjer smo se s tretješolci pogovarjali o babicah in dedkih. Povedali so nam, kaj vse počnejo z njimi in česa vse so jih že naučili.

Radijski ringaraja Babice in dedki

Tokrat smo se odpravili v Ilirsko Bistrico, natančneje na tamkajšnjo Osnovno šolo Antona Žnideršiča, kjer smo se s tretješolci pogovarjali o babicah in dedkih. Povedali so nam, kaj vse počnejo z njimi in česa vse so jih že naučili. Prisluhnite oddaji Radijski ringaraja, v kateri slišite tudi naše redne runrike: zakajček, Kaj pa ti bereš, Zgodbaraja in Ringarima!

Lahko noč, otroci! Deček in skodelica čaja

V gozdu se vse srečno konča … Pripoveduje: Maja Gal Štromar. Napisal: Jernej Žnidar. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Lahko noč, otroci! Vremenko muhasti in njegovi pomočniki

Ste kdaj videli oblake, ki tlačijo dež v žepe? Ali dežne kaplje, ki se bašejo s kolački? Pripoveduje: Maja Sever. Napisala: Marija Demšar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Gymnasium Islandija nas je na MEPI-jevi odpravi zlatnikov prevzela

S prejemniki zlatega MEPI-jevega priznanja smo se v pripovedi odpravili na Islandijo, kamor jih je v začetku septembra odpeljal vodja odprave fotograf, režiser in alpinist Rožle Bregar. Odprava jih je vodila po okoli 60 kilometrskem trekingu, mladi pa so se med potjo morali zoperstaviti tudi nekaterim silam tamkajšnje čudovite narave. Kako so zlati MEPI-jevci izkusili Islandijo, izveste v oddaji Gymnasium.

Več

Slovencem po svetu Slovenci v Braziliji pustili velik pečat, v ZDA njihov položaj med 1.svetovno vojno zelo zapleten

Tokrat gostimo dr. Nežo Hlebanja in dr. Davida Hazemalija, dva od letošnjih prejemnikov nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu. Dr. Hlebanja je v doktorski nalogi preučevala slovensko skupnost v Braziliji, dr. Hazemali pa položaj Slovencev v Združenih državah Amerike v času izbruha 1. svetovne vojne. Slišali boste tudi reportažo s slovenskih otroških delavnic v Švici in na Predarlskem v Avstriji, ki jih je za tamkajšnje otroke, ki obiskujejo pouk slovenščine, ob dnevu jezikov pripravil njihov učitelj Rajko Tekalec. Otroci so bili nad prav posebnim obiskom iz Slovenije navdušeni. Pogledali pa bomo tudi v Belgijo – v Maasmechelnu bodo namreč praznovali Slovenski dan.

Sami naši Enosmerna vozovnica, Slavic Soundwalking, Adrian Paci

Nocoj v oddaji Sami naši na Prvem govorimo o radijski igri Enosmerna vozovnica, v kateri so zbrana pričevanja ljudi, povezanih s sarajevskim predorom rešitve iz vojne. Kako lahko s telefonsko aplikacijo povežemo Hrvaško, Srbijo in Slovenijo? Odgovor v prispevku o pobudi Slavic Soundwalking. V zadnjem prispevku pa vam predstavljamo Adriana Pacija, umetnika, ki živi med Milanom in Skadrom.

Naše poti Mini romska olimpijada je prostor za sodelovanje, povezovanje in sobivanje več kultur

V Murski Soboti je bila že tradicionalna mini romska olimpijada, ki je otrokom ponudila možnost, da se preizkusijo v več športnih panogah ter doživijo del olimpijskega duha. Olimpijada, ki je združila nekaj manj kot 200 pomurskih osnovnošolcev, je bila izvedena v okviru olimpijskega komiteja Slovenije, Športne zveze Murska Sobota in Romske športne zveze Slovenije. Forum romskih svetnikov Slovenije je z odprtim pismom javnosti izrazil skrb nad naraščajočo napetostjo med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom, ki se je žalostno pokazala v nedavnem dogodku na osnovni šoli v Šentjerneju. Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbi Oj, žena, žena Vlada Kreslina in Beltinške bande ter Gipsy queen v izvedbi zasedbe Balkan Boys. V tujem delu se za glasove potegujejo Fanfare Ciocărlia in Canaf s skladbo Me Sem Rom in zasedba Ladaniva s skladbo Saraiman.

Sotočja Gospodarsko sodelovanje je vse bolj živahno. Kako pa kaže literarnemu ustvarjanju?

Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.

Slovencem po svetu Novo študijsko leto se začenja tudi na slovenskem lektoratu v Bukarešti

Ob začetku novega študijskega leta v oddaji gostimo novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v Bukarešti Barbaro Kustec, ustavljamo se pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so slovesno zaznamovali 90.letnico slovenskega društva Cankar, potujemo k Slovencem v Srbijo, kjer je slovensko društvo Emona iz Rume pripravilo že tradicionalni dvodnevni projekt Beremo s Slovenijo, pozornost pa namenjamo tudi Konferenci Slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki bo v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa prihodnji teden v Ljubljani.

Sami naši Glasbeno in plesno delovanje žensk s priseljenskim ozadjem v Sloveniji Alme Bejtullahu, Zdravko Cerovečki v Franciji živi že 50 let, bosansko-hercegovska rokovska skupina No Rules delo nadaljuje v Sloveniji

V prvem prispevku nocoj bomo prisluhnili zgodbi Zdravka Cerovečkega, ki ga je življenje popeljalo iz Hrvaške prek Slovenije in Anglije, vse do Francije. Spoznali bomo tudi bosansko-hercegovsko rokovsko skupino No Rules, ki po daljšem premoru svoje delo nadaljuje v Sloveniji! Prisluhnite tudi zgodbi o Almi Bejtullahu, priseljenki, ki je s svojim delom pomembno vplivala na slovensko kulturno in glasbeno okolje.

Naše poti Delovati je začela podskupina za reševanje varnostne tematike

Medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike se je na povabilo tamkajšnjega župana 19. septembra mudila v Škocjanu. Ustanovila je delovno podskupino za reševanje varnostne tematike. Državni zbor pa je minulo sredo obravnaval paket zakonskih predlogov NSi, povezanih z romskimi vprašanji. Z več novelami oziroma dopolnitvijo zakonov želijo preprečevati oz. omejiti zlorabe socialnih transferjev. Z izbrano skladbo zasedbe Šukar se bomo spomnili tudi njenega prvega glasu, Igorja Misdarisa. Čas bo še za rubriko romskega jezika.

Sotočja 'Za manjšinske pravice prepričljiva zmaga avstrijskih svobodnjakov nikakor ni dober signal'

Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.

Slovencem po svetu "Slovenščina je enkratna, njen obstoj na tem območju je tako rekoč čudež"

Tokrat se pogovarjamo z ameriškim profesorjem Michaelom Bigginsom, ki v Seattlu poučuje slovenščino in tudi prevaja slovenska dela v angleščino. Prav zdaj končuje obsežni opus. Ta mesec je bil na obisku v Sloveniji, s sabo pa je na izobraževanje in spoznavanje Slovenije pripeljal tudi 14 ameriških študentov. Pred novim študijskim letom smo se pozanimali, na katerih univerzah po svetu je mogoče študirati slovenščino in kje je interes za to največji. Poklicali smo tudi v Kakanj v Bosni in Hercegovini, kjer se veliko dogaja v slovenskem društvu Jožef Špringer. Ob koncu pa še vabilo slovenskim otrokom v tujini k prijavi na bralno-risalni natečaj po predlogi pravljice O malem čuku, ki živi v Nuku.

Sami naši Reproduktivno zdravje priseljenk in študentk, nagrajena pisateljica Lidija Dimkovska, kontroverzni glasbenik Bora Đorđević

V oddaji Sami naši na Prvem se bomo spomnili kontroverznega glasbenika, ki nas je ta mesec zapustil. Pevec Riblje čorbe Bora Đorđević je za marsikoga nostalgičen spomin, medtem ko drugi na njegovo zapuščino gledajo manj naklonjeno. Poslušajte tudi pogovor z nagrajeno pisateljico Lidijo Dimkovsko, ki je dobila pomembno regionalno literarno nagrado, imenovano po Štefici Cvek. Oddajo pa bomo začeli z prispevkom o reproduktivnem zdravju žensk; pri tem se bomo še posebno osredotočili na najbolj ranljive skupine, kot so priseljenke in študentke.

Naše poti Tadej Jesenik: Ko sem prijateljem povedal, da sem Rom, so mislili, da sem iz Rima

Tadej Jesenik je do 11. leta živel v Murski Soboti, nato se je z mamo in sestro preselil v predmestje Toronta v Kanadi, kjer je začel negovati svojo ljubezen do mode. Pri 22ih letih se je znova preselil na drug konec sveta, v Sydney v Avstralijo, kjer trenutno dela kot svetovalec in prodajalec za eno svetovno uglednih modnih agencij Celine, ter dela v svetu visoke mode za ekskluzivne stranke. Slovenijo je sredi septembra obiskal prvič po štirinajstih letih. V oddaji tudi o nedavnem obisku predsednice Republike Slovenije na Pušči, kjer si je ogledala tamkajšnji vrtec in simbolično posadila lipo v drevoredu sožitja.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva V napadu Hezbolaha z brezpilotnim letalnikom v kraju Binjamina na severu Izraela ranjenih več kot 60 ljudi

V napadu Hezbolaha z brezpilotnim letalnikom je bilo nocoj v kraju Binjamina na severu Izraela ranjenih več deset ljudi. Izraelska vojska nadaljuje napade tako v Gazi kot na jugu Libanona. Da namerava tam svoje napade še okrepiti, kaže ukaz o evakuaciji dodatnih 21-ih vasi na jugu Libanona in poziv izraelskega premiera Netanjahuja, naj Združeni narodi umaknejo svoje mirovne sile.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Lahko noč, otroci! Modna revija na nebu

Le Luna ne najde zase nobene obleke … Pripoveduje: Polona Vetrih. Napisala: Bogi Pretnar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1985.

Radijski dnevnik Izrael mirovne sile poziva k umiku z juga Libanona

Izraelska vojska nadaljuje napade na položaje Hamasa v Gazi in položaje Hezbolaha v Libanonu. Iz Združenih narodov so sporočili, da so izraelske sile s tanki vdrle v oporišče mirovnih sil na jugu Libanona in pri tem uničile glavni vhod. Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja pri njihovem umiku. Po njegovih besedah obžalujejo poškodbe pripadnikov mirovnih sil in si prizadevajo, da bi jih preprečili. Kot je dejal, bi bilo najbolje, da jih umaknejo z nevarnega območja. Druge teme: - Na zdravljenje v Slovenijo prispela skupina desetih hudo poškodovanih otrok iz Gaze - Nemška vlada pred izzivom, kako povečati gospodarsko rast - Slovenska nogometna reprezentanca na četrti tekmi lige narodov v Almatyju premagala Kazahstan z 1:0

Sledi časa Novo mesto: center prazgodovine

Novo mesto ni samo gospodarska in kulturna prestolnica Dolenjske, ampak je imelo pomembno vlogo tudi v drugih zgodovinskih obdobjih. Eno najpomembnejših obdobij je bila zagotovo starejša železna doba ali halštat, ko je Novo mesto zaslovelo po odkritjih izjemno bogatih grobov s situlami, jantarnim okrasjem in drugimi grobnimi dodatki. Poleg tega pa so dozdajšnja arheološka odkritja pokazala, da je bilo Novo mesto tudi v mlajši železni dobi ali latenskem obdobju eno največjih najdišč ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. To potrjuje podatek, da je bilo na celotnem ozemlju odkritih 1400 grobov iz tega obdobja, od tega jih je samo v Novem mestu 720, in to na najdišču Kapiteljska njiva. Tu so našli tudi več kot 100 železnih mečev. V oddaji Sledi časa – njen avtor je Milan Trobič, bomo šli po sledeh starejše železne dobe ali halštata.

Aktualna tema Stereotipne igrače

V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.

Aktualna tema Otroci iz Gaze na rehabilitaciji v Sloveniji

Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš

Dogodki in odmevi 10 palestinskih otrok prispelo na rehabilitacijo v Slovenijo; tu naj bi ostali mesec in pol

V senci silovitih napadov na Libanon izraelska vojska nadaljuje tudi napade na severu Gaze, kjer je obkolila begunsko taborišče Džabalija. Od tam vsakodnevno prihajajo poročila o novih ubitih, na območju naj bi bilo ujetih 400 tisoč Palestincev. Medtem je iz Gaze preko Egipta v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo 10 palestinskih otrok. Drugi poudarki oddaje: - Poljska zaradi razmer na meji z Belorusijo zaostruje migracijsko politiko. - Občine v torek z vlado znova o povprečninah; preprečiti želijo finančno podhranjenost za osnovne naloge. - V Tržaškem zalivu na 56-i Barcolani tekmovalo tisoč 757 jadrnic.

Nedeljska reportaža Poroka na Grilovi domačiji: stari običaji v sodobni preobleki

Slovenski muzeji skrbijo za najrazličnejše oblike dediščine, med njimi je tudi tista nesnovna, ki jo imajo na skrbi v glavnem kustusi z etnološko ali s kulturnoantropološko izobrazbo. Manj pa je praks, ko se muzeji s svojo dejavnostjo odpravijo zunaj matične hiše. »Na teren,« kot se reče. Velenjskemu muzeju želje za delovanje zunaj matične hiše, ki je na čudovitem gradu nad samim mestom, ne manjka. Ena izmed muzejskih enot je tudi pred dobrima dvema desetletjema muzejski dejavnosti namenjena Grilova domačija. Nekdanja viničarija se je ohranila kot lep primer šaleškega samooskrbnega gospodarstva in po tem, ko jo je v upravljanje dobil Muzej Velenje, postala tudi oder za prikaz najrazličnejših starožitnosti, ki so nekoč živele v dolini. Marko Radmilovič je v Nedeljski reportaži obiskal svatbo na Grilovi domačiji.

Od setve do žetve Vse slabši pogoji za kmetovanje na hribovskih in gorskih kmetijah

Čebelarsko društvo Nova Gorica praznuje 110-letnico delovanja, čeprav je medena letina pod povprečjem, pa jim to ne more pokvariti prazničnega razpoloženja. Razlogov za zadovoljstvo pa nimajo v Združenju hribovskih in gorskih kmetij Slovenije, kjer opozarjajo, da mora država korenito spremeniti odnos do kmetovanja na območjih z naravnimi omejitvami. Predvsem pa mora te kmetije učinkovito podpreti z ukrepi kmetijske, davčne, socialne, prostorske in gospodarske politike. V nasprotnem je vprašljiv njihov obstoj. Obdržalo pa se je zadružništvo v Vipavski dolini, kjer so v okviru letošnje trgatve zaznamovali 130. obletnico ustanovitve prve vinske zadruge na območju Slovenije. O vsem tem v tokratni oddaji.