Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

PAVZA
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Svetovalni servis Svetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Praški vrh: je evropska politična skupnost prazna lupina ali novo zavezništvo za energetsko in varnostno samozadostnost Evrope

Praga gosti voditelje več kot 40 držav - članic Evropske unije in tistih, ki si to prizadevajo postati, pa tudi tistih, ki predvsem delijo prizadevanja za mir na stari celini. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona nastaja Evropska politična skupnost. Je to poskus iskanja skupne rešitve za izhod iz energetske krize ali nova priložnost za dialog med sprtimi državami območja Kavkaza ali zahodnega Balkana? Ali smo priča ambicioznemu zametku nove varnostne organizacije, ki bo po ruski aneksiji ukrajinskega ozemlja nadomestila obstoječe strukture? Ali gre nemara zgolj za še eno skovanko brez prave vsebine? Na ta in druga vprašanja težke evropske realnosti skušajo najti voditelj Marjan Vešligaj in gosti: dr. Marko Lovec profesor za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja; Milan Jazbec, veleposlanik in diplomat z Ministrstva za zunanje zadeve.

Ultrazvok Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah

Nočni obisk Kristina Galun

Kristino Galun poznajo številni obiskovalci Knjižnice Domžale in njenih enot. A Kristina ni le knjižničarka, je ljubiteljica domoznanstva, zbirateljica lokalne zgodovine in zgodb, ukvarja se s fotografijo, slikanjem, piše članke, poje, Slovencem predstavlja japonsko gledališče kamišibaj … Skratka, je ženska mnogoterih talentov in tako o njih kot o pomenu branja, dobrih knjigah in novih tehnologijah sta z voditeljico Andrejo Čokl govorili v oddaji Nočni obisk.

Storž Edvard Kladnik: Z avtobusom sem se zapeljal do Litostroja in tam dobil stanovanje in službo

Edvarda Kladnika v ljubljanski četrtni skupnosti Šentvid poznajo vsi. Še ko je bil zaposlen, ga je zanimalo toliko stvari, da nikoli ni prav veliko počival. Odkar je upokojen, pa se je posvetil svojim konjičkom. Izhaja namreč iz glasbene družine iz okolice Šoštanja in čeprav ni nikoli hodil v glasbeno šolo, ljubiteljsko zaigra skoraj na kateri koli instrument. V svoji prostorni in urejeni kleti hrani okoli 150 citer. Ni le zbiratelj, pač pa tudi restavrator, profesionalno pa je bil inovator. Pot do rešitev tehničnih problemov je zanj skoraj tako preprosta in premočrtna, kot je bila pot od doma v ljubljanski Litostroj. Po njegovi kleti se je z njim sprehodila Cirila Štuber.

Slovenija Pravila RTV Slovenija za izrabo programskega časa za lokalne volitve

Objavljena so pravila za izrabo programskega časa.

Svetovalni servis Svetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Praški vrh: je evropska politična skupnost prazna lupina ali novo zavezništvo za energetsko in varnostno samozadostnost Evrope

Praga gosti voditelje več kot 40 držav - članic Evropske unije in tistih, ki si to prizadevajo postati, pa tudi tistih, ki predvsem delijo prizadevanja za mir na stari celini. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona nastaja Evropska politična skupnost. Je to poskus iskanja skupne rešitve za izhod iz energetske krize ali nova priložnost za dialog med sprtimi državami območja Kavkaza ali zahodnega Balkana? Ali smo priča ambicioznemu zametku nove varnostne organizacije, ki bo po ruski aneksiji ukrajinskega ozemlja nadomestila obstoječe strukture? Ali gre nemara zgolj za še eno skovanko brez prave vsebine? Na ta in druga vprašanja težke evropske realnosti skušajo najti voditelj Marjan Vešligaj in gosti: dr. Marko Lovec profesor za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja; Milan Jazbec, veleposlanik in diplomat z Ministrstva za zunanje zadeve.

Ultrazvok Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah

Nočni obisk Kristina Galun

Kristino Galun poznajo številni obiskovalci Knjižnice Domžale in njenih enot. A Kristina ni le knjižničarka, je ljubiteljica domoznanstva, zbirateljica lokalne zgodovine in zgodb, ukvarja se s fotografijo, slikanjem, piše članke, poje, Slovencem predstavlja japonsko gledališče kamišibaj … Skratka, je ženska mnogoterih talentov in tako o njih kot o pomenu branja, dobrih knjigah in novih tehnologijah sta z voditeljico Andrejo Čokl govorili v oddaji Nočni obisk.

Storž Edvard Kladnik: Z avtobusom sem se zapeljal do Litostroja in tam dobil stanovanje in službo

Edvarda Kladnika v ljubljanski četrtni skupnosti Šentvid poznajo vsi. Še ko je bil zaposlen, ga je zanimalo toliko stvari, da nikoli ni prav veliko počival. Odkar je upokojen, pa se je posvetil svojim konjičkom. Izhaja namreč iz glasbene družine iz okolice Šoštanja in čeprav ni nikoli hodil v glasbeno šolo, ljubiteljsko zaigra skoraj na kateri koli instrument. V svoji prostorni in urejeni kleti hrani okoli 150 citer. Ni le zbiratelj, pač pa tudi restavrator, profesionalno pa je bil inovator. Pot do rešitev tehničnih problemov je zanj skoraj tako preprosta in premočrtna, kot je bila pot od doma v ljubljanski Litostroj. Po njegovi kleti se je z njim sprehodila Cirila Štuber.

Slovenija Pravila RTV Slovenija za izrabo programskega časa za lokalne volitve

Objavljena so pravila za izrabo programskega časa.

Jutro na Prvem

Svetovalni servis Svetovalni servis

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.

Petek brez pravila Folklora iger na praznovanjih

Ste med tistimi, ki ste radi v središču vsake zabave, da se stvari vrtijo okrog vas, ali ste raje nekje ob robu in se neradi izpostavljate? Če ste med prvimi, je večja verjetnost, da ste naklonjeni tudi raznim igram, ki so lahko del kakšnih zasebnih praznovanj, porok itd. Kje je za vas meja med še sprejemljivim in neokusnim? Sogovornika: član narodno-zabavne zasedbe Okrogli muzikanti Leon Polanc ter moderator in glasbenik Franci Podbrežnik.

Svetovalni servis Enostavnejša pot do nadomestila preživnine

Preživnino je po razvezi dolžan plačevati tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, in sicer do dopolnjenega osemnajstega leta ali dokler se otrok redno šola, vendar ne dlje kot do šestindvajsetega leta. Od prvega septembra veljajo zakonske spremembe, ki naj bi olajšale pot do nadomestila preživnine v primeru, ko zavezanec za plačilo te dolžnosti ne izpolnjuje. Podrobneje o novostih v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Špela Isop, v. d. generalne direktorice Direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Možgani na dlani Ko možganom zvoni v ušesih

Na radiu imamo radi zvok. In tudi možgani ga imajo. Še več. Prof. dr. Gerhard Anderson pravi, da so izmojstreni za govor in komunikacijo. Ko pa se možgani starajo, ne zmorejo več tako smelo in uspešno zaznavati zvočne okolice. Številnim ponagajajo zvonenje v ušesih in neprijetne zvočne motnje, ki jim rečemo tinitus. O njih se je Mojca Delač pogovarjala z mednarodno uveljavljenim kliničnim psihologom iz Švedske, ki se je za Možgane na dlani z veseljem poglobil v svet raziskovanja.

Lokalni čas Festival lesa v Kočevju, vrt v dobrepoljskem vrtcu in prenova Doma na Slivnici

Na Prvem smo prekrižarili območje, ki ga pokriva naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj. Najprej smo se pomudili v Kočevju, kjer se začenja 10. Festival lesa, nato smo obiskali Dobrepolje, kjer otroci vrtca uživajo pri delu na lastnem vrtičku, hkrati pa tam urejajo še enega za vse generacije, ob koncu pa smo napovedali še jutrišnje odprtje prenovljenega Doma na Slivnici.

Svetovalni servis Označevanje živil in porabniki

Ime živila, seznam sestavin, hranilne vrednosti in rok uporabe. To so najpomembnejši podatki za vsakega, ki se odloča, katere izdelke bo dal v nakupovalni voziček. Kakšne morajo biti te univerzalne oznake, o čem vse moramo biti kot kupci obveščeni? Kaj pomeni, če so določeni podatki na prvem ali zadnjem mestu na seznamu sestavin, in kako so označeni alergeni? Gostja bo Nika Kremić, prehranska strokovnjakinja Zveze potrošnikov Slovenije.

Pod pokrovko Z lokalnimi sortami vrtnin ohranjamo genetsko pestrost in pestrost okusov

Vsak bi znal ločiti med zeljem, solato in čebulo. Pa bi našteti več sort čebul? Ptujsko rdečo, tero, belokranjko? Tisti z globljim poznavanjem bi za slednje znali povedati, da gre to za lokalne sorte vrtnin. Da je pomembno gojiti in jesti lokalne sorte, pa lahko to utemeljimo tudi z vidika ohranjanja genetske pestrosti tako v pridelavi kot sicer v naravi ter ohranjanja pestrosti okusov. Oddajo Pod pokrovko je s pomočjo naše ptujske dopisnice Gabrijele Milošič pripravila Tina Lamovšek. sogovorniki: -raziskovalka na Kmetijskem inštitutu Slovenije za področje zelenjadarstva Kristina Ugrinovič -pridelovalca geografsko zaščitenega ptujskega lűka Anja Pignar in Branko Majerič

Inforetrospektiva Krila Adrie Airways pristrižena že tri leta

Danes Inforetrospektiva zavija v nebo, kjer že 3 leta ni več slovenskih letal. Bil je 30. september 2019, ko je kranjsko okrožno sodišče prejelo predlog za pričetek stečajnega postopka Adrie Airways. Že nekaj dni pred tem so bili odpovedani mnogi ali kar vsi leti Adrie. Takšen je bil konec letalske družbe, ki je nepretrgoma delovala od leta 1961. Adria Airways je bila v težavah že nekaj časa pred stečajem – lahko bi rekli tudi leta – o tem ni dvoma. V naslednjih minutah pa se na Prvem lotimo vprašanja, ali so krivci za njen dokončni propad že kaznovani ter kako je z dediščino Adrie – njeno letalsko šolo, spričevalom za letenje, blagovno znamko.

Svetovalni servis Rožnati oktober opozarja na pomen preventive in zgodnjega odkrivanja raka dojk

Rak dojk je v Sloveniji, podobno kot v večini razvitih držav, najpogostejši rak pri ženskah, saj predstavlja vsak peti nov primer raka pri ženskah. Ni pa izključno bolezen žensk, saj sta med obolelimi tudi eden do dva odstotka moških. Na pomen preventive in zgodnjega odkrivanja bolezni vsako leto opozarja rožnati oktober, pa tudi naš Svetovalni servis. V torek je bila zato naša gostja dr. Simona Borštnar z Onkološkega inštituta.

Drugi pogled Piper Williams, ZDA

Američanka z novozelandskimi koreninami, ki se ukvarja s polinezijskimi plesi. To je Piper Williams. Utah je njena domača zvezna država. Iz kraja sredi puščave jo je v zeleno Slovenijo pripeljala misijonarska pot. Prišla je lani decembra, najprej v Celje, nato v Ljubljano, ostala bo do prihodnjega maja. Kako se ima v Sloveniji v tem času, pa v naslednjih minutah. Čas je za Drugi pogled.

Jutro "Ne določa te mnenje drugega, ampak ti sam sebe določaš."

V novi epizodi »Prvakov tedna« smo se v jutranjem programu pogovarjali z gledališko in filmsko igralko Judito Zidar, letošnjo dobitnico Dnevnikove nagrade za izstopajočo umetniško stvaritev na odru Mestnega gledališča ljubljanskega v pretekli sezoni, ki pravi, da ima rada kompleksne, težke vloge močnih žensk. Stopiti v čevlje Meryl Streep ji ni bilo težko, saj je nekoč, ko je bila članica Prešernovega gledališča Kranj, v vlogi Marte »stopila« v čevlje Elizabeth Taylor. Pravi, da je aktivna državljanka, saj če bi bila pasivna in mirna, bi to pomenilo, da je pri nas vse v redu. S trditvijo, da ni velikih in majhnih vlog, temveč le veliki in majhni igralci, se strinja le deloma. Največji izziv na poti samorealizacije je biti človek.

Informativne vsebine

Novice Radia Slovenija Novice ob 10h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Novice Radia Slovenija Novice ob 9h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Jutranja kronika Evropska politična skupnost z obsodbo ruske agresije na Ukrajino

Evropski voditelji so na prvem zasedanju Evropske politične skupnosti, ki združuje 44 držav, v Pragi enotno obsodili rusko agresijo na Ukrajino, je po zasedanju povedal pobudnik srečanja, francoski predsednik Emmanuel Macron. Dogovorili so se tudi, da bo naslednje srečanje spomladi v Moldaviji. Danes bodo najbolj aktualne teme pretresali v ožji zasedbi, torej le voditelji članic Evropske unije. Druge teme: - V Stockholmu bodo razglasili dobitnika Nobelove nagrade za mir, med favoriti Svetlana Tihanovska, Aleksej Navalni in Urad Združenih narodov za begunce - Parlamentarna preiskovalna komisija dopoldne prvič o sumih nezakonitega financiranja volilne kampanje strank - Ob dnevu dostojnega dela se vrstijo opozorila na izkoriščanje mladih

Jutranja kronika V Pragi danes neformalni vrh voditeljev članic Evropske unije

V Pragi se je pozno sinoči končalo prvo zasedanje voditeljev nove Evropske politične skupnosti, ki združuje 27 članic Evropske unije in 17 držav iz njene soseščine. Na zasedanju so med drugim govorili o varnosti in miru, energetiki, gospodarstvu ter podnebih spremembah, pa tudi o ruski agresiji na Ukrajino, ki so jo evropski voditelji enotno obsodili. Danes pa bodo srečanje v češki prestolnici na neformalnem vrhu nadaljevali le še voditelji članic Evropske unije. Drugi poudarki oddaje: - V ruskem napadu na stanovanjski blok v Zaporožju ubitih najmanj sedem ljudi, najmanj pet pogrešanih. - dopoldne prva seja parlamentarne preiskovalna komisija o financiranju politične propagande v medijih. - v Posavju s projektom DIGIVODA za manjšo onesnaženost voda.

Zrcalo dneva Odločitev o uveljavitvi zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in o RTV na referendumih

SDS je zbrala po več kot 52 tisoč podpisov za vsakega od zakonodajnih referendumov o zakonih o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTV. Kot pravijo, so podpisi sporočilo, da hočejo ljudje odločati o škodljivi politiki zdajšnje vlade. Koalicija pa SDS sporoča, da so pravo sporočilo o tem, katera politika je bila škodljiva, prinesle aprilske volitve. SDS bo zahtevo formalno vložila v prihodnjih dneh. V Zrcalu dneva tudi: - Nova, 44-članska Evropska politična skupnost poudarja izoliranost Rusije - Tajske oblasti napovedujejo preiskavo pokola v vrtcu, ki je zahteval 37 življenj - Nobelova nagrada za književnost letos v roke francoski književnici Annie Ernaux

Radijski dnevnik Stranka SDS zbrala dovolj podpisov za razpis referendumov o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV

Poleg predsedniških in lokalnih volitev nas jeseni, kot kaže, čaka tudi referendumsko glasovanje o treh zakonih. V SDS so namreč zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in o RTV. Koalicija sporoča, da je glasovanje o referendumih enako pomembno kot glasovanje na aprilskih parlamentarnih volitvah. V NSi pa so s pobudo za posvetovalni referendum na svoj predlog zakona o dohodnini zamaknili postopek sprejemanja vladnega zakona. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji 44-ih evropskih držav sporočajo, da se v Evropi ustvarja nov varnostni red brez Rusije. - Mladi pred mednarodnim dnevom dostojnega dela opozarjajo na prepogosto kršenje delavskih pravic. - Žalska komunala zavrača očitke o neprimernem obveščanju ljudi o oporečni vodi.

Studio ob 17.00 Praški vrh: je evropska politična skupnost prazna lupina ali novo zavezništvo za energetsko in varnostno samozadostnost Evrope

Praga gosti voditelje več kot 40 držav - članic Evropske unije in tistih, ki si to prizadevajo postati, pa tudi tistih, ki predvsem delijo prizadevanja za mir na stari celini. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona nastaja Evropska politična skupnost. Je to poskus iskanja skupne rešitve za izhod iz energetske krize ali nova priložnost za dialog med sprtimi državami območja Kavkaza ali zahodnega Balkana? Ali smo priča ambicioznemu zametku nove varnostne organizacije, ki bo po ruski aneksiji ukrajinskega ozemlja nadomestila obstoječe strukture? Ali gre nemara zgolj za še eno skovanko brez prave vsebine? Na ta in druga vprašanja težke evropske realnosti skušajo najti voditelj Marjan Vešligaj in gosti: dr. Marko Lovec profesor za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja; Milan Jazbec, veleposlanik in diplomat z Ministrstva za zunanje zadeve.

Dogodki in odmevi Državni zbor naklonjen zvišanju pomoči gospodarstvu na 86 milijonov evrov

Poslanci danes odločajo o vladnem predlogu o zamrznitvi cen šolskih malic ter cen bivanja v dijaški in študentskih domovih, pa tudi o dodatni finančni pomoči gospodarstvu, ki se spoprijema z visokimi cenami energentov. Gospodarski minister Matjaž Han je ob tem glede nadaljnje pomoči gospodarstvu poudaril, da je treba počakati na dogovor na ravni Evropske unije. Drugi poudarki oddaje: - Vlada naročila skrbni pregled Geoplina, tega naj bi dokapitalizirala z 200 milijoni. - V Pragi 44 držav o krepitvi političnega dialoga za varnejše in stabilnejše razmere na celini. - Slovenija na deklarativni ravni v ospredju pri zagotavljanju zdravega okolja, v praksi številni nerešeni izzivi.

Aktualna tema Rimski simpozij o doseganju miru v Ukrajini na slovensko pobudo

Papež Frančišek in uradni Vatikan sta v mesecih od začetka vojne v Ukrajini obelodanila že okoli 90 mirovniških izjav in pobud. Ne čudi torej, da o poteh za doseganje miru prav v Rimu razpravljajo tudi filozofi in religiologi z različnih univerz sveta. Zato pa prijetno preseneča, da so simpozij, ki se včeraj in danes odvija na rimskem kampusu Avstralske katoliške univerze, priredili na slovensko pobudo. Podrobneje naš dopisnik Janko Petrovec.

Aktualna tema Antirasizem je feministična politika

V Ljubljani se začenja festival Mesto žensk. Rdeča nit 28. festivala sodobnih umetnosti je umetniško raziskovanje rasizma in ekonomskega izkoriščanja, s poudarkom na kolonizaciji jugovzhodne Evrope. Festival napoveduje Miha Žorž.

Po Sloveniji Začetek graditve trajnega odlagališča radioaktivnih odpadkov najverjetneje šele prihodnje leto

Drugi poudarki oddaje: V Zasavju največ povpraševanja po javnih najemnih stanovanjih v občini Zagorje ob Savi Na kranjski Fakulteti za organizacijske vede nov študijski program, prilagojen potrebam podjetij Ljubljana v sklopu projekta Life - Spodbujamo e-krožno do dveh kotičkov ponovne uporabe za elektronske naprave V Vrtcu Koper slovesno odprli prostore prvega razvojnega oddelka za predšolske otroke s posebnimi potrebami

Podkasti

Umetnost možnega Osem kandidatov brez krmarja – Matej Grošelj, Večer

Drugo epizodo tretje sezone podkasta o politiki Umetnost možnega smo snemali prav na dan, ko se je iztekel rok za vložitev kandidatur za predsednika države. Zdaj je jasno: če si do 3. oktobra kdo med njimi ne premisli, bo kandidatov osem, zanimiva druščina različnih imen, poklicev, starosti, spola. O tem, kakšna so pravila tekmovanja, kaj so nizki udarci in kaj fair play, kako tekmovalci sprejemajo poraze in kako zmage, ve veliko najin tokratni gost, Matej Grošelj, novinar časopisa Večer, ki pokriva politično dogajanje iz prve vrste. Matej je bil namreč pred vstopom v nevarni svet političnega novinarstva športni novinar časopisa Dnevnik. V epizodi analiziramo možnosti in slabosti vseh osmih kandidatov in na koncu smo se strinjali - to bo ena najbolj zanimivih in nepredvidljivih predsedniških kampanj v zgodovini. Tudi zato, ker se dokončno poslavlja Borut Pahor. Mimogrede: novega aviza še vedno nimamo, Aleš napoveduje protestno branje poezije pred pisarno pomočnika direktorja Mateja ...

Na pravi strani Ženska revolucija v Iranu

Svet so v zadnjem tednu preplavili protesti proti Iranskemu režimu, ki že desetletja dolgo zatira svobodo žensk. Na stotine ljudi je bilo med protesti ubitih, iranske oblasti pa so svoje prebivalke in prebivalce z omejitvijo dostopa do svetovnega spleta odrezale od zahodnega sveta. Kot poročajo nekatere neodvisne novinarke in novinarji, se v Iranu začenja tako imenovana ženska revolucija, ki po mnenju mnogih pomeni začetek konca Islamske republike. O nasilju nad ženskami v Iranu kot tudi o nasilju nad ženskami pri nas bo tekla beseda tudi v današnji oddaji Na pravi strani, ki jo pripravlja Tita Mayer.

ApolloLajka Artemis – preko Lune do Marsa (in nekaj težav z raketo)

Ambicije Nasinega programa Artemis so izjemne. V Lunini tirnici bomo gradili vesoljske ladje za pot proti Marsu, vir goriva zanje pa bo kar led z Lune. Ampak za zdaj še čakamo na Artemis 1, na prvi polet megarakete SLS (Space Launch System), ki bo na pot okoli Lune ponesla vesoljsko plovilo Orion. Načrtovano izstrelitev konec avgusta so odnesli tehnični zapleti, Nasa bo znova poskusila konec septembra. A SLS pravzaprav zamuja že dolga leta in marsikdo je mnenja, da tehnologija, na kateri temelji, ni optimalna in da jo bodo alternativni ponudniki raket kaj kmalu izrinili. A to je le prva ovira izmed mnogih. Ambiciozni načrti o začetku kolonizacije bližnjega osončja danes vsekakor vsebujejo še množico neznank in orjaških tehničnih in tehnoloških izzivov. Toda ne glede na vse, je dejstvo, da bo velik del sredstev za vesolje v prihodnjih desetletjih namenjen reševanju teh zagat in da dogajanje v vesoljskem sektorju prehaja v novo, višjo prestavo. O vsem tem in še marsičem sva Aljoša in Nina razpravljala s Tomažem Zwittrom s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Umetnost možnega Volitve in referendumi: zdaj ali nikoli!

Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj! Začenja se drugi deli super volilnega leta – spopad za mesto predsednika države, za občinske in mestne svetnike in župane, pa tudi za zmago na treh referendumih, ki jih je še pred iztekom stotih dni vlade vložila opozicija. Paradoks – bolj kot zmaga na volitvah SDS zanima uspeh na referendumih. Gost prve epizode, zgodovinar, esejist, prevajalec, publicist, pa tudi kolumnist časopisa Delo in urednik revije Razpotja, Luka Lisjak Gabrijelčič, opozarja, da bo ta jesen ključna. V prihodnjih mesecih se bodo stranke znova spopadle za volilne glasove, potem pa bo do naslednjih volitev minilo nekaj let. To je torej odločilna priložnost za SDS, ki je državnozborske volitve izgubila, da ublaži poraz, za Gibanje Svoboda pa, da potrdi nepričakovano zmago. Tu so še stranke, o katerih sogovornik pravi, da bi v primeru, če bi se na seji ožjega vodstva zgodila nesreča, lahko ostale brez članstva. Pa tiste, ki se ne morejo izviti iz sence velikih sester. Seveda analiziramo tudi predsedniško tekmo, ki dobiva nepričakovane zasuke in pospeške. Pred začetkom uradne volilne kampanje je jasno, da to zagotovo niso zadnja presenečenja letošnjih predsedniških volitev.

Srce bije za posel Nada Drobne Popović, Petrol

Nada Drobne Popović, predsednica uprave naše največje energetske družbe PETROL razloži, kako bomo energetsko prestali zimo, kaj se torej dogaja na strani dobave plina, zavzame se za nujno potrebno s strani EU uvedeno kapico na ceno plina in elektrike, odgovarja na vprašanja o vojnem dobičkarstvu energetskih družb, o posledicah zgornje omejitve cen naftnih derivatov v času prejšnje vlade in o trenutni regulaciji marž; zariše prihodnost Petrola, vlaganja v zeleni prehod, pove tudi nekaj o sebi, ko ni v vlogi vodenja uprave. Kapica oziroma zamejitev cen elektrike in plina je nujna, če želimo, da glavnina evropskega gospodarstva zimo preživi, je prepričana predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič. »Bom iskrena, to da bodo države same reševale krizo ne more biti ustrezen mehanizem znotraj EU.« Potrebna je skupna, odločna odločitev v zvezi s cenami energentov na ravni Evropske unije, predvidena za konec oktobra. »EU bo morala najti vso pamet, moč in soglasje da bo sprejela kapico na elektriko in plin.« V Petrolu ne nasprotujejo administrativni omejitvi marž v času aktualne vlade, a v isti sapi Drobne Popovičeva opozarja: »Kratkoročno je to lahko všečno, da so marže nizke, ampak dolgoročno je pametnejše slediti temu, kar energetske družbe moramo narediti.« To pa je pokrivanje stroškov, vzdrževanje infrastrukture in vlaganje v zeleni prehod. Kot posebej neugoden ukrep za Petrol predsednica uprave izpostavi dve regulaciji drobnoprodajnih cen naftnih derivatov v času prejšnje vlade, zaradi katerih je Petrol državi izstavil 110 milijonov evrov visok račun. Zdajšnji premier Robert Golob je že napovedal, da je Petrolov zahtevek neupravičen... in argument predsednice uprave: »To je bil pa ukrep, kjer smo mi 90 odstotkov časa delali minus. Ne le da nismo imeli dobička, vsak prodajni liter je bil prodan pod prodajno ceno goriva.« Na vprašanje ali zato zoper državo morebiti pripravljajo tožbo, pa spravljivo odgovarja: »Tako kot Petrol potrebuje državo, da sprejema pametne regulacije, potrebuje tudi država Petrol, da ima energetsko družbo, ki bo sposobna podpirati prebivalstvo in industrijo.«

Evolucija užitka Ženske v resnici zelo malo vemo o svojih telesih

"Grega je super, vem, da me ima noro rad. Razume, da imam odgovorno delo, da sem ful pod stresom. Doma pa itak vidi, kaj vse delam in kako urejeno živimo. Vem, da me spoštuje in ceni. In zato mi je še bolj grozno, da ne moreva skupaj uživati v postelji in sva ves čas pod pritiskom teh mojih vnetij. Zdravnici sem zadnjič prvič povedala, da imam vnetje vsakič po seksu. In da ne morem več, da tako ne gre več naprej. Da sem vedno bolj depresivna, da me je strah. Je bila čisto iz sebe, da to pa res ni v redu. Da bi seks moral sprostiti napetost, ne pa, da jo še povzroča. Pa zakaj ji nisem že prej povedala, da imam po vsakem seksu težave. Zdej grem na terapijo. Grega bo šel z mano, mi bo v oporo. Ker si tudi on želi, da se stvari izboljšajo."

Evolucija užitka Po vsakem seksu dobim vnetje mehurja

"Živijo, jaz sem Liljana, vsi me kličijo Lili. Stara sem 39 let, imam tri otroke. Ves čas sem v svoji glavi. Služba od mene zahteva nenehno prisotnost, vsak dan mam cel kup mejlov, včasih se mi zdi, da se utapljam. Ravno na enega odpisujem, že priletijo trije novi, na katere moram odgovoriti takoj. Tak občutek imam, kot da mi samo še nos gleda ven iz vode, da komaj še diham. Plavam in plavam, ampak sem vedno bolj utrujena, imam občutek, da se bom zdaj zdaj utopila. Grozno je! Ko pridem domov, imam seveda delo z otroki. Najstarejši trenira vaterpolo, ena je v glasbeni, tretji hodi na gimnastiko, zato je moj google koledar čist nabasan, eno samo usklajevanje. Spremljam, kako jim gre v šoli, jim težim, jih sprašujem. Pa potem pranje perila, nakupovanje, kuhanje, čiščenje. Saj ne pravim, da vse delam sama. Ampak nikol ne slišim »Očiii, kje so kakšne čiste hlačeee!« Še dobr, da so počitnice, da si lahko malo oddahnem. Pol pa še ta moja vnetja. Groza! Ko pomislim na seks, me kr zmrazi. Ampak kaj pa naj, ne morm Grega postavit pred dejstvo, da zarad mojga mehurja pač ne bova več seksala. Bo sam spakiral in šel."

Na pravi strani Rdeči salonarji ali sovraštvo do žensk na pozicijah moči

Ženske v politiki in mizoginija gredo v slovenskem prostoru z roko v roku. Več kot je političark, več je vulgarnih napadov nanje in seksizma. Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v novi vladi je štirideset odstotkov poslank in sedem ministric, znane so že tri kandidatke za predsednico države, kar pomeni prelom z dolgo tradicijo razumevanja politike kot moške domene, vendar je večje število žensk v politiki prineslo tudi porast mizoginije, seksizma, osebnih napadov in verbalnega nasilja v javni sferi. Ne mine dan, da ne bi v javnosti komentirali videza in pojavnosti političark. O mizoginiji, nizkotnih načinih diskreditacij političark in o odnosu medijev do žensk, v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila novinarko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.

ApolloLajka Natisni mi hišo na Luni

Kako bomo gradili naselbine na Luni in Marsu? Če verjamete ali ne, jih bomo kar natisnili. 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja je pristop, ki v vesolju edini res pride v poštev.

Umetnost možnega Konec prvega polčasa - Jernej Šmajdek (STA) in Borut Mekina (Mladina)

Prvi polčas super volilnega leta končujemo z analizo najpomembnejšega političnega dogodka zadnjih let – spremembo oblasti na državnozborskih volitvah. To, kar se je zgodilo v Sloveniji, je bilo bolj pomembno od izida francoskih volitev, pravi Borut Mekina, novinar in komentator Mladine. Kako se bo nova vlada soočila s (pre)visokimi pričakovanju ta hip seveda še ne vemo, bo pa zelo pomembno, opozarja Jernej Šmajdek, novinar in analitik Slovenske tiskovne agencije, kaj in kako bo sporočala javnosti. Zadnja tiskovna konferenca o regulaciji cen bencina je bil že tak primer, ko so morali novinarji počakati na sporočilo za javnost, da so lahko razbrali, kaj pravzaprav načrtuje vlada. Da o dveh ministrih, ki nista dobila besede, niti ne govorimo. Velik del epizode (žal) namenjamo tudi razmeram na RTV, na koncu pa vsi skupaj ugotavljamo, da bo očitno novi predsednik Slovenije – predsednica. To je zadnja epizoda te sezone, preden vsi skupaj odidemo na počitnice. Ampak nekaj je v teh negotovih časih gotovo – septembra, pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami, se podkast Umetnost možnega vrača!

Srce bije za posel Enzo Smrekar, Atlantic Droga Kolinska

Enzo Smrekar, glavni direktor podjetja Atlantic Droga Kolinska, podpredsednik za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo v Atlantic Grupi, odgovarja na vprašanja o prehranski in energetski draginji, inflaciji, izvozu, dodani vrednosti, zaposlenih, trajnosti, vodenju in avtentičnosti, o nekaj idejah iz koalicijske pogodbe in o športu (je tudi predsednik Smučarske zveze). O sebi pove, da je jutranji človek, zadostuje mu štiri do pet ur spanja, ob sedmih je na delovnem mestu, vendar nima rutinskega urnika. Ves čas je v življenjskem ritmu in miselnem toku, ki prepleta intenzivno poklicno in aktivno zasebno življenje. Zdajšnje poslovne pogoje v prehrambni panogi opiše kot popolno nevihto in pove, kako podjetje krmari skozi težke čase.

Iz glasbenega uredništva

Pesem v žepu Leopold I.: Dobro jütro

V Pesmi v žepu se nam z novim albumom »Dobro jütro« predstavlja Mihael Leopold oziroma radgonski reper Leopold I. Na prvencu, pod katerega se podpisuje producent Vid Turica, nam Leopold I. skozi dvanajst pesmi v neposredni in dramaturško razgibani pripovedni maniri naslika konstelacijo pogledov na življenje, podanih z različnih perspektiv. Iskrena, kritična, a obenem naravnost simpatična izpoved predstavnika mlajše generacije je začinjena z melodiko radgonskega narečja in domišljenim glasbenim prispevkom gostujočih glasbenikov.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00: Petindvajset let festivala Slovenska polka in valček – 4. del

Tokrat poslušate še četrti, zadnji del zmagovalnih polk in valčkov festivala Slovenska polka in valček, ki je letos praznoval petindvajset let. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Bob Geldof

Robert Frederick Zenon, bolj poznan pod imenom Bob Geldof, je tisti glasbenik, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal leta 1984, ko je zbral takratne glasbene zvezde in z njimi posnel skladbo Do they know it's christmas, naslednje leto pa organiziral enega majvečjih dobrodelnih koncertov Live Aid. S skladbo in koncertom je zbral več kot 150 milijonov funtov, ki so bili namenjeni reševanju lakote v Etiopiji. Poleg tega je ustvarjal tudi avtorsko glasbo. Najprej s skupino The Boomtown Rats, kasneje tudi samostojno. Boba Geldofa, ki praznuje 71. rojstni dan, poslušamo v Godbah z zgodbo.

41 stopinj vročine Bojan Adamič - uvod v cikel

Začenjamo cikel oddaj o ustvarjanju Bojana Adamiča. V prvi oddaji se posvečamo njegovim ustvarjalnim začetkom.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Zajuckaj in zapoj - 25 let

Zajuckaj in zapoj je ena izmed redkih prireditev v Ljubljani, ki predstavlja ljudske pevce in godce, še vedno povezane s spontanim petjem in glasbo v kroženju medgeneracijskega prenašanja izročila. Prvi koncert so pripravili leta 1997. Od začetkov mineva 25 let in Zajuckaj in zapoj je postala že znana prireditev Glasbenonarodopisnega inštituta. Z oddajo bomo pobrskali po posnetkih koncerta vse od leta 1998 pa so 2021. Več o prireditvi bo povedala organizatorka, dr. Urša Šivic. Zapeli in zaigrali bodo: Folklorna skupina Val Resia, Ljudski pevci iz Obirskega, Marija Varga iz Dobrovnika, Tamburaši iz Sodevcev, Ljudske pevke iz Zgornjega Leskovca, Smledniški pritrkovalci, Godci KUD Franc Ilec Loka Rošnja, Veronika Zajec, Robnikov sestri in Ivan Retko, Ljudski pevci iz Cirkulan, Kapelski pubje, Ljudske pevke iz Adlešič, Družina Erčulj, Muzikanti FD Lancova vas, Pevke AFS France Marolt, Gailtaler Widlsänger - Ziljski ljudski pevci in Maroltovke.

Etnofonija Oscar Antoli Quartet: Peninsulas

Oscar Antoli Quartet: Peninsulas. Zasedba na glasbenih potovanjih na albumu privlačno jadra med španskim flamenkom, bolgarskimi ognjemeti na klarinetu in pestrimi glasbenimi izrazi, ki jih ponuja anatolski polotok.

Pop panorama Nedelja, 2. 10. 2022

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 2. 10. 2022

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 2. 10. 2022

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Marshall Gilkes in Big Band RTV SLO, ekskluziven posnetek iz Cankarjevega doma

Nocojšnji glasbeni večer na prvem programu Radia Slovenija, ureja ga Jane Weber, je v znamenju glasbe našega big banda. V poslušanje vam ponujamo koncert, ki smo ga posneli 4. junija v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Urednik snemanja je bil tokrat Andrej Prezelj. Gost večera, pozavnist Marshall Gilkes, združuje neskončno število različnih vplivov v en sam prepoznaven zvok. Gilkes kombinira džezovsko spontanost z elegantno arhitekturo klasične kompozicije, klasični džezovski sving z raznolikostmi modernizma; virtuozno tehniko pa s strastnimi čustvi. Njegova glasba, ki temelji na tradiciji glasbe big banda, ima edinstven sodoben zven, ki mu je prinesel svetovno prepoznavnost, med drugim tudi dve nominaciji za gremija. Revija Downbeat je Gilksovo muziko opisala kot »lebdečo radost, ki brez omahovanja kljubuje negotovemu času, v katerem smo«. Gilkesova glasba bo vsekakor pobožala tudi vašo dušo in vas hkrati držala nadvse pozorne skozi skoraj uro in pol posnetka ljubljanskega koncerta. Za glasbene sladokusce.

Huda muska Huda muska - vpliv zvoka na telo

Zvok je vibracija, ki jo naše telo začuti in nanjo odreagira, zato lahko ta vibracija na žalost ubija in k sreči tudi zdravi. Kako glasba vpliva na naše telo, naše možgane in počutje je v Hudi muski raziskal Matej.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt