Ob osmih Žiga Zebec: S superračunalnikom lahko Slovenija postane center razvoja umetne inteligence

Pred desetimi dnevi je Evropska komisija sporočila, da bo Slovenija prejela več kot 67 milijonov evrov za postavitev drugega superračunalnika pri nas. Tudi ta bo stal v Mariboru. 150 milijonski projekt naj bi prispeval k pozicioniranju Slovenije kot ključnega središča umetne inteligence v Evrop. Kako si sploh predstavljati ta superračunalnik, bo odvečna toplota lahko res ogrevala Maribor in ali postajamo evropska Silicijeva dolina? V tokratni epizodi Ob osmih gostimo Žigo Zebca, koordinatorja za mednarodne projekte na mariborskem Institutu informacijskih znanosti, ki je nosilec projekta.

Studio ob 17.00 Se Evropa pripravlja na vojno ali se ji želi izogniti?

Voditelji članic Evropske unije bodo v Bruslju obravnavali načrte za okrepitev skupnih obrambnih zmogljivosti na stari celini, ki jih je Evropska komisija podrobneje predstavila v beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe do leta 2030. Kateri predlogi in ideje so uresničljivi, se bo pokazalo v prihodnjih mesecih, že zdaj pa vemo, da bo morala Evropska unija za svojo varnost plačevati več. Koliko denarja bo namenjala za to, kje ga bo vzela, se pripravlja na vojno ali se ji želi izogniti? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na FDV Univerze v Ljubljani; dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje na FDV Univerze v Ljubljani; dr. Denis Mancevič, strateški svetovalec in analitik. Avtorica Sandra Krišelj.

Aktualna tema Medvrstniško nasilje se pojavlja v različnih oblikah

Medvrstniško nasilje se pojavlja v različnih oblikah – od ustrahovanja, izključevanja in verbalnih napadov do fizičnega nasilja. Zato je pomembno, da se kot družba zavedamo vplivov, ki jih ima nasilje na mlade, ter iščemo načine za njegovo preprečevanje in ustvarjanje bolj varnega in spoštljivega okolja. V zadnjem času vse pogosteje poročamo o medvrstniškem nasilju v dolenjskih, beloktranjskih in posavskih občinah. Policisti s preventivnim delovanjem preprečujejo še več nasilništva, zlasti v širši okolici šol. Mi smo preverili, kako na medvrstniško nasilje gledajo novomeški policisti in Mirjam Žnidarčič, svetovalna delavka na Šolskem centru Novo mesto, ki je z okoli 3 tisoč 800 dijaki največji tovrstni center v Sloveniji.

Aktualna tema Prevare prek spletnih oglasnikov

Prodajalci in kupci, ki prodajajo blago prek spletnih oglasnikov in tudi kar tako prek družbenih omrežij so lahko tudi goljufi. Svoje samo za ta namen ustvarjene spletne profile lahko po goljufiji preprosto izbrišejo in tako izbrišejo vse sledi za seboj. Tako je prejšnji teden Ptujčanka, ki je prodajala kos pohištva, zaupala neznanki, ki ga je želela kupiti in ji je posredovala obrazec, v katerega je vpisala občutljive podatke o svoji plačilni kartici, da bi ji lahko nakazala kupnino. Seveda ji je odtujila denar z bančnega računa in izginila s spletnega vesolja. Nekaj podobnega se je zgodilo Mariborčanu, ki je hotel kupiti orodje, ga plačal in po pošti prejel ničvreden paket. Kljub temu so spletni oglasniki in neposredni nakupi od priložnostnih prodajalcev lahko varni, če se zavedamo pravil, ki se jih je pri tem početju treba držati. O tem v novi epizodi serije oddaj Spletne prevare. Cirila Štuber se je pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay

Ultrazvok Slovenec, ki na slovitem Karolinskem inštitutu v Stockholmu preučuje levkemije

"Od vsakega bolnika z levkemijo dobimo več sto gigabajtov podatkov," pravi molekularni biolog Blaž Oder

Storž Vsakodnevih 1000 gibov za zdravje

Ste danes že naredili svojih rekreativnih tisoč gibov? Govorimo o rekreaciji v okviru društev Šole zdravja, katerih člani vsako jutro poskrbijo za svoje zdravje. Vadba 1000 gibov je primerna za vsakogar, dodana vrednost je, da jo izvajamo zunaj. Gospa Silvica Erlih je vodja ljubljanske podružnice društva Šola zdravja. Kot zanimivost je med drugim tudi povedala, da k vadbi še posebej vabijo moške, saj jih ženske po številu nemalokrat prekašajo. S Silvico Erlih se je pogovarjala Lucija Fatur.

Svetovalni servis Seneni nahod

S pomladjo se začne tudi sezona cvetnega prahu in ena pogostejših, če ne kar najpogostejša alergija je seneni nahod. Če torej sodite med tiste, ki jih muči alergija na cvetni prah dreves, grmovnic ali trav in vas zanima, kako potekajo alergološki testi, kakšne so možnosti ukrepanja in zdravljenja ali pa kako delujejo antihistaminiki, prisluhnite petkovemu Svetovalnemu servisu na Prvem programu Radia Slovenija. Sogovornik: prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., spec. interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Jutranja vremenska fronta Meteorologi o meteorologiji: prigode in anekdote z ARSO

Katja Kozjek Mihelec, Veronika Hladnik Zakotnik, Matija Klančar in Brane Gregorčič so imena naših meteorologov z Agencije Republike Slovenije za okolje, ki jih večinoma sprašujemo, kakšno bo vreme. Ob svetovnem dnevu meteorologije smo se odločili, da jim zastavimo drugačna, bolj osebna vprašanja in poizvemo, kaj so prigode, spomini in anekdote, ki so jih nabrali tekom svoje kariere.

Petek brez pravila Štorklje so del prekmurske identitete

Bela štorklja je prišla nazaj v naše kraje. Letos malo prej kot po navadi, v začetku marca, sicer se omenjene ptice lahko vračajo iz toplih krajev tudi aprila. Kakor koli, prišla je, tukaj je in naznanila je prihod pomladi. Štorklje so stepske živali in živijo v nižinah, zato Prekmurje velja za njihovo deželo, čeprav gnezdijo tudi drugod, recimo v Prlekiji, na Dravskem polju, Dolenjskem, tudi na Gorenjskem. Mi smo poklicali v pokrajino ob Muri, v Lovenjakov dvor, kjer imajo na vrhu dimnika štorklje že vrsto let svojo poletno rezidenco.

Radiosfera Redke zemlje med tehnološkim razvojem, geostrateškimi interesi in ekološko katastrofo

Ko je ameriški predsednik Donald Trump od Ukrajine zahteval za 500 milijard dolarjev redkih zemelj v zameno za ameriško vojaško pomoč, je marsikdo prvikrat slišal zanje. Toda čeprav so redke zemlje običajno deležne zelo malo pozornosti, so nujni sestavni del vseh elektronskih naprav od mobilnih telefonov, medicinskih skenerjev do satelitov. Še zlasti pa so nujne za tako imenovane zelene tehnologije, kot so električni avtomobili in vetrne elektrarne.

Svetovalni servis Kakšna je ustrezna skrb za ustno zdravje?

20. marec je svetovni dan ustnega zdravja, zato bomo Svetovalni servis namenili ustrezni skrbi za zdravje zob in ustne votline. Ta je zelo pomembna, saj vpliva na vsesplošno dobro počutje in višjo kakovost življenja. Ustno zdravje ne pomeni le zdravih zob in ni omejeno samo na ustno votlino, ampak je neločljiv del splošnega zdravja. Zdrav življenjski slog namreč vključuje tudi primerno skrb za ustno zdravje. Ta zajema ustrezno prehrano, dosledno skrb za ustno higieno in redne obiske pri zobozdravniku. Kako pogosti morajo biti ti obiski? Zakaj ima toliko ljudi težave z zobmi? Katere so najpogostejše? Kako lahko bolezni zob vplivajo tudi na potek drugih bolezni? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? O vsem tem ta četrtek z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!

Lokalni čas Pa je pomlad prišla! Od Glazerjevih nagrad do gledališkega podviga mariborskih gimnazijcev

V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z radijskim kolegom Stanetom Kocutarjem, ki je zarana preveril, kako je slišati pomlad pod Pekrsko gorco. Ujeli smo se namreč tik pred začetkom koledarske pomladi, ki bo drevi prinesel slavnostno podelitev Glazerjevih nagrad. V amfiteatru mariborske druge gimnazije je bila sinoči ponovitev predstave šolskega gledališča Druga scena. Dijakinje in dijaki so uprizorili delo Temna stran meseca iz zbirke novel Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Pomlad pa ne prinaša samo kulture ampak tudi številne možnosti za kolesarjenje na Štajerskem.

Možgani na dlani Skozi leta, 3. del: Možgani v pižami - Kako dobro pa vi spite?

Kronična neprespanost pa prinaša številna tveganja za posameznika in družbo. In kaj so trenutno vroče teme v somnologiji? Kako slaba spalna higiena vpliva na možgane Skozi leta? Kaj kažejo raziskave med slovenskimi najstniki? Koliko o pomenu spanja za zdrave možgane že ve fiziologija? Veliko vprašanj, s katerimi se je Mojca Delač obrnila na sogovornice v tokratni oddaji: • Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, somnologinja, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana • Prof. dr. Maja Bresjanac, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska Fakulteta v Ljubljani • Doc. dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja, predavateljica psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Ankete sta posneli Vida Lestan in Neža Borkovič. Epizoda je nastala v okviru posebne marčevske serije Skozi leta, s katero se pridružujemo temi letošnjega Tedna možganov.

Svetovalni servis Refleksoterapija – komplementarna terapevtska metoda

V sredinem Svetovalnem servisu bomo govorili o refleksoterapiji, komplementarni terapevtski metodi, pri kateri s pritiskanjem na točke in masiranjem vplivamo na sproščanje in ravnovesje telesa. Na stopalih, dlaneh, obrazu in ušesih so namreč točke, ki so povezane z vsakim delom, žlezo in organom telesa. Kaj lahko pričakujemo, ko obiščemo refleksoterapevta, ali bo metoda vedno učinkovita recimo pri lajšanju bolečin in nespečnosti? Gostja: refleksoterapevtka Nada Tomazin Dokl.

Radiosfera Na peš izlet po obeh Goricah, okrog mest pa s kolesom

Nova Gorica je skupaj z Gorico letos evropska prestolnica kulture in ob tej priložnosti je nastal tudi vodnik Gorica Nova Gorica - povezani mesti, namenjen samostojnemu raziskovanju obeh mest. Avtor je Italijan Andrea Bellavite, ki se že več let uči slovensko in rad zahaja v obe Gorici. Tudi nas v pogovoru z Ano Skrt popelje do nekaterih znamenitosti.

Pod pokrovko Sadno-zelenjavna, Dealkoholizirana in Sadno-zeliščna vina

Ko pomislimo na vino, nam verjetno najprej pride na misel pijača iz grozdja – nekaj, kar ima dolgo zgodovino in bogato kulturno dediščino in je globoko zakoreninjeno v različnih delih sveta. Vino pa lahko pridelamo tudi iz drugih sestavin, npr. iz sadja in zelenjave. Biotehniški izobraževalni center Ljubljana je kot vodilni partner sodeloval s kmetijami, fakultetami, zavodi in združenji pri projektih Sadno-zelenjavna vina, Dealkoholizirana vina in Sadno-zeliščna vina, v katerih so pionirsko razvijali nova vina, ki združujejo bogastvo najrazličnejših okusov. Namen projekta ni le iskanje novih okusov, temveč tudi ohranjanje tradicije, ki sega globoko v zgodovino, saj so vina že pred stoletji plemenitili z aromatičnimi zelišči in začimbami. Prav na tem temelju se v okviru projekta preizkušajo raznovrstni recepti za vina, ki temeljijo tako na grozdnih kot sadnih vinih, to pa odpira nove tržne možnosti za kmetije, usmerjene v vinogradništvo ali sadjarstvo. Več sta kolegici Tadeji Bizilj povedala Jože Ocepek in Damir Lovrič, sodelavca pri projektih v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.

Jutro Življenje volkov in nočnih obiskovalcev

Letošnji program 27. Festivala dokumentarnega filma bogatita dva filma o živalih. Gre za film Nočni obiskovalci, ki je posvečen biodiverziteti moljev in vešč, ter film Med volkovi, ki nam približa življenje volkov in divjih živali. V Kinu Šiška je danes mogoče obiskati dogodek ZVO.ČI.TI Akuzmonij Okta- Fuzija, v okviru katerega zvočni umetniki predstavljajo svoja nova in arhivska dela. Na festivalu Fabula danes zvečer gostuje Francis Fukuyama, politični mislec in avtor nove knjige Liberalizem in njegove tegobe. Ob 18. uri pa bo odprtje skupinske razstave Narava osebno v Galeriji mesta Ptuj. Vabljeni k poslušanju!

Več

Ob osmih Žiga Zebec: S superračunalnikom lahko Slovenija postane center razvoja umetne inteligence

Pred desetimi dnevi je Evropska komisija sporočila, da bo Slovenija prejela več kot 67 milijonov evrov za postavitev drugega superračunalnika pri nas. Tudi ta bo stal v Mariboru. 150 milijonski projekt naj bi prispeval k pozicioniranju Slovenije kot ključnega središča umetne inteligence v Evrop. Kako si sploh predstavljati ta superračunalnik, bo odvečna toplota lahko res ogrevala Maribor in ali postajamo evropska Silicijeva dolina? V tokratni epizodi Ob osmih gostimo Žigo Zebca, koordinatorja za mednarodne projekte na mariborskem Institutu informacijskih znanosti, ki je nosilec projekta.

Jutranja kronika Voditelji EU so se zavzeli za krepitev obrambe in gospodarstva

Voditelji članic Evropske unije so se na sinoči končanem zasedanju v Bruslju zavzeli za precejšnjo okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030 in pospešitev spodbujanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Druge teme: - Lovci opozarjajo, da predlog novele zakona o divjadi in lovstvu ne odpravlja osrednjega problema vse večjih škod po divjadi. - Ljubljanski pesniški maraton praznuje 10-letnico, na današnji svetovni dan poezije po državi tudi številni drugi dogodki - Na prvi tekmi za obstanek v ligi B nogometne Lige narodov Slovenci v gosteh s Slovaki igrali 0: 0

Jutranja kronika Na vrhu EU o razmerah v Ukrajini, krepitvi obrambe in gospodarstvu

Drugi poudarki oddaje: Izraelske sile so kopensko operacijo v Gazi razširile na mesto Rafa na jugu in Beit Lahia na severu Lovci nezadovoljni s predlogom novele zakona o divjadi in lovstvu Za dober mesec dni svoja vrata zapira kamniška knjižnica Franceta Balantiča

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Na čelu Mednarodnega olimpijskega komiteja prvič ženska in nekdo iz Afrike

Biti prva ženska na čelu Mednarodnega olimpijskega komiteja in hkrati prva na tem položaju iz Afrike je močan signal, je po današnji izvolitvi za predsednico povedala Kirsty Coventry. Kot devetletna deklica si nisem predstavljala, da bom nekoč dobila priložnost voditi to naše čudovito gibanje, je v zahvalnem nagovoru poudarila 41-letna nekdanja plavalka in olimpijska prvakinja iz Zimbabveja. Drugi poudarki: - Evropska unija razširila definicijo obrambnih izdatkov. - Hrvaško-kosovsko-albansko obrambno sodelovanje razburja Srbijo. - Ob dnevu ustnega zdravja posebno pozornost namenili najranljivejšim.

Studio ob 17.00 Se Evropa pripravlja na vojno ali se ji želi izogniti?

Voditelji članic Evropske unije bodo v Bruslju obravnavali načrte za okrepitev skupnih obrambnih zmogljivosti na stari celini, ki jih je Evropska komisija podrobneje predstavila v beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe do leta 2030. Kateri predlogi in ideje so uresničljivi, se bo pokazalo v prihodnjih mesecih, že zdaj pa vemo, da bo morala Evropska unija za svojo varnost plačevati več. Koliko denarja bo namenjala za to, kje ga bo vzela, se pripravlja na vojno ali se ji želi izogniti? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na FDV Univerze v Ljubljani; dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje na FDV Univerze v Ljubljani; dr. Denis Mancevič, strateški svetovalec in analitik. Avtorica Sandra Krišelj.

Aktualna tema Medvrstniško nasilje se pojavlja v različnih oblikah

Medvrstniško nasilje se pojavlja v različnih oblikah – od ustrahovanja, izključevanja in verbalnih napadov do fizičnega nasilja. Zato je pomembno, da se kot družba zavedamo vplivov, ki jih ima nasilje na mlade, ter iščemo načine za njegovo preprečevanje in ustvarjanje bolj varnega in spoštljivega okolja. V zadnjem času vse pogosteje poročamo o medvrstniškem nasilju v dolenjskih, beloktranjskih in posavskih občinah. Policisti s preventivnim delovanjem preprečujejo še več nasilništva, zlasti v širši okolici šol. Mi smo preverili, kako na medvrstniško nasilje gledajo novomeški policisti in Mirjam Žnidarčič, svetovalna delavka na Šolskem centru Novo mesto, ki je z okoli 3 tisoč 800 dijaki največji tovrstni center v Sloveniji.

Dogodki in odmevi Voditelji Unije o nadaljnji pomoči Ukrajini in oddaljenosti premirja

Koliko pomoči še nameniti Ukrajini in kako daleč je premirje? To sta glavni vprašanji, ki danes zaposlujeta evropske voditelje. Enotni so, da bo treba okrepiti evropsko obrambo, kar je povezava začrtala z belo knjigo. V oddaji tudi: - Hamas po novi izraelski kopenski ofenzivi na sever Gaze vrača napade. - Po odločitvi vlade bodo novo gorenjsko bolnišnico postavili v Kranju. - Podjetje Workforce preselilo filipinske delavce in okrepilo nadzor.

Po Sloveniji Pozeba nam niti letos ni prizanesla, davek terjala tudi v Posavju

V oddaji še o naslednjih temah: - Ptujski vrtec sprejema otroke vse leto, ne le septembra; varstvo je zagotovljeno tudi popoldne. - V občini Šentilj je še vedno veliko vroče krvi zaradi legalizacije kompostarne v Ceršaku. - Na Vrhniki bodo uradno izročili namenu prenovljen rokodelski dom. - Arheologi so na pobočju nad Budánjami naleteli na presenetljivo odkritje. Lahko bi šlo za ostanke bitke pri Mrzli reki.

Danes do 13:00 Premier Golob pred zasedanjem Evropskega sveta v Bruslju: obramba ni samo orožje, temveč tudi varnost in predvsem odpornost celotne družbe

V ospredju tokratnega zasedanja voditeljev Evropske unije sta vnovič iskanje rešitev za končanje vojne v Ukrajini in tudi pričakovano povišanje obrambnih izdatkov. Razprava bo poleg oboroževanja zaobjela širše vprašanje varnosti in odpornosti stare celine, tudi v smislu njene gospodarske konkurenčnosti. Premier Robert Golob ob tem poudarja, da obramba ni samo orožje, temveč tudi varnost in predvsem odpornost celotne družbe. Drugi poudarki oddaje: - Izrael s kopensko ofenzivo vnovič razdelil Gazo na sever in jug - KPK: imenovanje Jušiča na čelo policije kaže korupcijska tveganja - Jutranja pozeba tudi letos prizadela sadne nasade

Ob osmih Igor Lukšič: Kdor še razmišlja s svojo glavo, se sprašuje o oboroževalni histeriji

Zdi se, da se je Evropa ujela v oboroževalno histerijo, ki jo vodijo različni interesi, slovenska politika pa temu sledi. Premier Robert Golob je načrt vlaganja v obrambne zmogljivosti napovedal do konca aprila, nelagodje ob tej temi pa je za levosredinsko koalicijo več kot očitno. "Do zdaj je veljalo, da leva sredina in tudi normalna desnica ni rožljala z orožjem, zdaj pa se je to začelo intenzivno dogajati v celotni Evropi," v podkastu Ob osmih pravi politolog Igor Lukšič, ki meni, da je že tretje oboroževanje Evrope, zlasti pa Nemčije v minulih približno 100 letih, zelo nepremišljena poteza.

Več

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Umetnost možnega Fronte na levi, iskanje alternative na desni – Metka Majer (POP TV) in Miha Orešnik (N1 Slovenija)

Aktivnosti in ravnanja političnih strank kažejo, da vstopamo v leto pred volitvami, ki se lahko kljub majhni verjetnosti zgodijo tudi predčasno. V koaliciji so frontne linije med Svobodo in SD vse bolj ostre. Stranko ministra Matjaža Hana bremeni afera Spirit. Čeprav največja vladna stranka Svoboda afero Spirit izkorišča za povečevanje stiske koalicijske partnerice, istočasno pričakuje pomoč obeh partneric za obračun z nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom preko vmesnega poročila preiskovalne komisije. Medtem spremljamo zanimive procese tudi na desni; srečevanje SLS in NSi ter namigu Logarjevim Demokratom in Lotričevemu Fokusu: je to poskus oblikovanja zavezništva na desni sredini kot alternativo Janši? O vsem tem se pogovarjamo z Metko Majer, novinarko in urednico na POP TV, ter Miho Orešnikom, novinarjem in urednikom na N1 Slovenija.

Srce bije za posel Janez Škrabec, Riko

Gost 33. epizode Srce bije za posel je ustanovitelj in direktor podjetja Riko. V Sovjetsko zvezo je odšel zato, ker je želel postati posrednik med vzhodom in zahodom, danes pa pravi, da si želi posredovati med Kitajsko ter Evropo. Po njegovem je ključ do uspešnega poslovanja diverzifikacija. Z gostom tudi o aktualnem dogajanju v svetu, o tem ali se bodo po koncu vojne vrnili v Rusijo in kako jim kaže s projektom na Jesenicah.

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Umetnost možnega Interpelacije, igra prestolov in še TIK TOK – Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V zadnji letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod leto 2024. To je bilo leto »odhajajočih ministrov«, saj so v vladi od začetka mandata zamenjali že osem ministrov, največ prav v letu 2024. Novinar in analitik na STA Jernej Šmajdek in urednik na portalu Siol Gašper Lubej se strinjata, da tudi ministru Boštjanu Poklukarju, ki bo prvi »interpelirani« minister v letu 2025, ne kaže dobro. Sploh zato, ker v svojih javnih nastopih ne daje prepričljivih odgovorov. Golobova podpora je sicer dvoumna: na eni strani pritrjuje tožilki, da se dogajajo zlorabe v CVZ, na drugi še vedno podpira ministra. Oba kolega menita, da ta hip ne kaže, da bi bile predčasne volitve blizu. To pomeni še dobro leto neusmiljenih predvolilnih spopadov. Na desnem političnem polu sicer preurejajo sile, vendar oba analitika poudarjata, da spopad s tako močnim tekmecem, kot je Janez Janša, zahteva pogum in odločnost, tega pa niti pri NSi niti pri Logarju za zdaj ni videti. In še: ali vplivnica Tina Golob škoduje politični podobi predsednika vlade? Ali pa morda v določenem delu volilnega telesa niti ne? Na poslušanje in SREČNO!

Več

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Septet Andreja Topliška - posnetek koncerta iz Rogaške Slatine

V tokratnem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov vse ljubiteljice in ljubitelje narodno-zabavne glasbe čaka prava glasbena poslastica. Poslušate posnetke lanskega koncerta Septeta Andreja Topliška, ki so nastali na njegovem Festivalu narodno-zabavne glasbe 14. in 15. maja v Kulturnem domu v Rogaški Slatini. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot sedem desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Ameriška igralka in pevka Liza Minnelli je praznovala 79. rojstni dan

Godbe z godbo so posvečene ameriški pevki in igralki Lizi Minnelli, ki je 12. marca praznovala 79. rojstni dan. Njeno življenje so zaznamovali umetniški geni, bleščeča kariera, pa tudi odvisnosti od alkohola in tablet ter nesrečne ljubezenske zveze. Liza, ki je svoj talent podedovala od mame igralke in pevke Judy Garland in očeta režiserja Vincenta Minnellija, je odlična igralka, pevka ter ena zadnjih ikonskih hollywoodskih zvezdnic.

41 stopinj vročine Jože Privšek

Poslušamo del Radijskega portreta Jožeta Privška, ki ga je septembra 1986 pripravil Rado Časl. Jože Privšek se je rodil 19. marca 1937. Že kmalu je začel kazati zanimanje za glasbo – note je znal brati prej kot črke. Njegov prvi instrument je bila harmonika, pozneje pa se je vpisal na grafično šolo in pri dvajsetih delal tudi kot grafik v tiskarni. Privšek je z radijskim, takrat Plesnim orkestrom, začel sodelovati leta 1954, in to kot 2. pianist. Plesni orkester Radia Ljubljana je prvič javno vodil leta 1961 na koncertu v Slovenski filharmoniji, pred tem je seveda orkester vodil na snemanjih. Privšek je študiral na Berkleeju v Bostonu in bil takrat šele 3. gojenec iz bivše Jugoslavije na tej šoli. Še danes pa nekaj njegovih del in aranžmajev služi kot študijsko gradivo. Njegovo ime se ali kot glasbenik, skladatelj, aranžer ali dirigent pojavi pri več tisoč skladbah. Jože Privšek je Plesni orkester, pozneje Big Band Radia Ljubljana, kot umetniški vodja in dirigent vodil v letih od 1964 do 1992, zapustil pa nas je 11. junija 1998.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije (1. del)

Citrarsko društvo Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1999 v Grižah in še danes bogati slovenski glasbeni prostor. Društvo združuje vse, ki jih zanimajo citre: aktivne citrarje, učence, dijake, učitelje, izdelovalce in zbiralce citer, ljudske godce, organizatorje citrarskih prireditev in tudi tiste, ki ta instrument samo radi poslušajo. Slavnostni koncert ob srebrnem jubileju Citrarskega društva Slovenije je bil 30. novembra leta 2024 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj je nastopil Slovenski orkester učiteljev citer. V prvem delu koncerta bomo slišali pester izbor skladb v priredbah za citrarski orkester, vse od renesanse do sodobne glasbene literature. Koncert bo odprla skladba Il est bel et bon Pierra Passereauja; sledili bosta Sweet music Tobiasa Huma in Drei schöne Dinge fein Danieleja Federicija. Program se bo nadaljeval s skladbo Wolfganga Amadeusa Mozarta Contredanse en rondeau in Festliche Musik, op. 165 Hansa Ludwiga. Sledili bosta Rapsodija za orkester citer, op. 54 Willija Schäfllerja in Sonata classique za orkester citer s stavki: 1. Andante, 2. Andante cantabile in 3. Rondo: Allegro moderato Freddyja Goldna. Prvi del koncerta bo sklenila skladba iz obdobja sodobne glasbene zgodovine La batalla, op. 67b za orkester citer Petra Kiesewetterja s stavkoma Don Kihot in Sančo pansa.

Prva vrsta Jadranka Juras

Pevka Jadranka Juras predstavlja nov projekt in prihajajoči album Dva črna vrana. Z njo so v studiu 13 še kontrabasist Nikola Matošić, pianist Milan Stanisavljević, saksofonist Aleš Suša, violinista Matija Krečič in Deyan Muc, violistka Anuša Plesničar ter violončelistka Ema Krečič.

Etnofonija Jupiter & Okwess - Ekoya

Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 16. 3. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 16. 3. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Akustični koncert s skupino Šank Rock

Skupina Šank rock ustvarja od leta 1982. Vsa ta prehojena pot se je izrazila na sedemnajstih albumih in osemnajsti (pravijo, da bodo končno polnoletni), je tik pred izidom. Zasedba je zaorala ledino akustičnih koncertov med slovenskimi rokovskimi izvajalci, saj je že leta 1996, pred skoraj 30 leti, izdala akustični album "Bosa dama", ki je bil posnet na dveh koncertih živo. Na njem so njihove največje uspešnice s prvih petih studijskih albumov. Zgledovali so se po akustičnih koncertih v tujini, kot jih je npr. prirejal MTV z imenom »Unplugged«. V tokratnem Sobotnem glasbenem večeru pa lahko slišite posnetek akustičnega koncerta, ki smo ga posneli 25. decembra lani.

Pesem v žepu Severa Gjurin: Pomlad

Severa Gjurin je javnosti znana predvsem kot pevka in likovna ustvarjalka, z novim albumom »Pomlad« pa se prvič izpostavlja tudi kot kantavtorica in producentka. V deseterico pesmi na plošči ujame razmišljanja o dvojini in življenju, ob tem pa se namesto klasičnega pripovedovanja zgodb raje osredotoči na ilustriranje samih občutij. Melodija vokala je tista, ki nosi glasbeno strukturo, zato pesmi zvenijo zelo naravno in organsko, vse to pa še podkrepi premišljena, a nevsiljiva instrumentalna spremljava. Severa nam »Pomlad« premierno predstavi v Pesmi v žepu.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Francija Zemeta

Tokratni Četrtkov večer domačih pesmi in napevov posvečamo mogoče kar malo prezrtemu izvrstnemu muzikantu, godcu, sicer samouku na diatonični harmoniki Franciju Zemetu in njegovemu ansamblu. Na koncu oddaje pa nekaj skladb zaigra tudi ansambel njegovih dveh sinov Bojana in Andreja, ki nadaljuje tradicijo izvajanja pristne in občutene narodnozabavne glasbe. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Več

Lahko noč, otroci! Znanilec pomladi

Junak nocojšnje zgodbe je južni veter … Pripoveduje: Dare Ulaga. Napisal: Branko Čopić. Prevedel: Jože Zupančič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Gymnasium Gymnasium - muzikal - promo

V Gymnasiumu večkrat v studiu gostimo tudi mlade, ki se kulturno udejstvujejo.

Gymnasium Kot zelo povezan razred smo odgrnili tančico majhnosti

V oddaji Gymnasium smo se podali po Evropi in spoznavali pet najmanjših evropskih držav, ki so jih v okviru projekta Odgrnimo tančico majhnosti podrobno raziskali dijaki razreda T4A Srednje gradbene geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki obiskujejo smer gradbeni tehnik. V projektu so dijaki odkrivali zgodovino, kulturo, arhitekturo in različne posebnosti teh držav. Posebne pa niso le države, o katerih so pridobivali znanje, edinstven je bil tudi njihov pristop k učenju.

Lahko noč, otroci! Kdo je močnejši

Je to sonce? Veter? Megla, dež? Pripoveduje: Marjeta Gregorač. Napisala: Sunčana Škrinjarič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Gymnasium Muzikal v Gymnasiumu

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.

Lahko noč, otroci! Pikapolonica brez pik

Pikapolonica je pokazala, da je prava pikapolonica zaradi svojih dejanj in ne zaradi pik! Pripoveduje: Vesna Pernarčič. Napisala: Katja Lajovec Klemenčič. Kampanja RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju: Odpikajmo nasilje. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Zverinice Likovni natečaj ZVERINICE

POVABILO – LIKOVNI NATEČAJ ZVERINICE Prvi program Radia Slovenija vabi vrtce, šole in posameznike k sodelovanju v likovnem natečaju ZVERINICE Prisluhnite epizodam na našem Podkastu in z malo domišljije narišite svojo zverinico. Risbice nam pošljite na elektronski naslov programzamlade@rtvslo.si ali po pošti na naslov Radio Slovenija, Program za mlade, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Od majhnih do velikanskih, od morskih do kopenskih, od tistih na tleh do tistih v zraku. Kako se prehranjujejo, kako si gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter, kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno-igrani seriji in podkastu Zverinice. Poslušajte posamezne zgodbe in prepustite otroke njihovi ustvarjalnosti in domišljiji ter jih spodbudite, naj narišejo svojega dolgonogega noja, mogočnega orangutana, velikega slona ali nadležnega komarja. Likovni natečaj poteka do petka, 25. aprila 2025. Najboljše skupine in posameznike bomo nagradili. Namen serije Zverinice je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj znanem živalskem svetu. Serija, ki nastaja v koprodukciji s francoskim radiem, tako odstira živalske pustolovščine, z njimi pa bodo najmlajši tudi z odgovori na vprašanja, zastavljena v oddaji, spoznali njim manj znana dejstva o različnih živalskih vrstah. Ob pomoči serije Zverinice se bodo otroci podali na raziskovanje sveta, ki ga vsak dan srečujejo, vendar ga v resnici ne poznajo dovolj, z likovnim natečajem pa želimo spodbuditi tudi njihovo ustvarjalnost in domišljijo. S sodelovanjem na natečaju dovolite, da so poslani izdelki objavljeni na družabnih omrežjih ali spletnih straneh RTV Slovenija. Najbolj živalske zgodbe za otroke!

Lahko noč, otroci! Bacek in jaz

Očka še opazil ni, kako ga fant pogreša. Pripoveduje: Aljoša Ternovšek. Napisala: Metka Cotič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Lahko noč, otroci! Izgubljeni spanec

Podzemni škrat ukrade princesi spanec . Pripoveduje: Slavka Glavina. Napisala: Tilde Michels. Prevedla: Ferdinanda Pleško. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.

RIO radijska igra za otroke Marjan Marinc: Žebljkiček Špiček

Slišali boste zgodbo o žebljičku, ki pobegne z zidu, in fantu, ki ne mara starih pravljic. Staršem in babici zmanjka idej za nove zgodbe, zato prosijo za pomoč študenta, ki stanuje pri njih. Ta pa razume fantovo potrebo po novih prigodah. Igrica je razigrana in zabavna. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Mladen Fortič Žebljiček Špiček - Jana Osojnik Rudi - Iztok Čebular Oče - Jurij Souček Mama - Majda Potokar Babica - Mina Jeraj Študent - Branko Starič Kuža Bevsk - Nace Simončič Cvetlica na oknu - Alja Tkačev Zaboj - Jože Zupan Črepinje - Iva Zupančič Letalo - Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija februarja 1967

Lahko noč, otroci! Avtobus malinove barve

Čas je, da polepšamo mesto … Pripoveduje: Majda Kohek. Napisala: R. Gracciani. Prevedla. Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Več

Sami naši Marko Vidojković, Ahmed Burić in zapuščina Dušana Jovanovića

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri izjemne zgodbe iz sveta književnosti, glasbe in gledališča. Najprej bomo poslušali Marka Vidojkovića, srbskega pisatelja, ki zaradi svojega neizprosnega kritičnega glasu do oblasti velja za enega izmed 100 najbolj ogroženih avtorjev na svetu. Nato bomo raziskali glasbeni svet Ahmeda Burića. Njegov novi album Valceri iz Translajtanije, Valčki iz Translajtanije, združuje poezijo, džez, folk in rok ter odpira nova umetniška obzorja. Za konec se bomo spomnili Dušana Jovanovića, enega najpomembnejših jugoslovanskih dramatikov in režiserjev.

Naše poti Kako bo metliška občina z nekaj več kot 220 tisoč evri rešila izzive tamkajšnjih Romov?

Tokrat se odpravljamo v občino Metlika. Tam v petih romskih naseljih živi pribl. 450 Romov, občina pa bo letos iz državnega proračuna prejela nekaj več kot 220 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Obiskali smo tamkajšnje največje romsko naselje Boriha - Rosalnice, katerega prebivalci opozarjajo na to, da še vedno ni popolnoma legalizirano, kljub urejeni infrastrukturi priključki na električno omrežje do nekaterih hiš še niso možni. Prinašamo tudi novico o novem programu Romski vzor ministrstva za delo, ki bi delodajalcem ponudil subvencije za zaposlovanje Romov.

Sotočja Od izzivov slovenskega šolstva v Italiji in na avstrijskem Koroškem do porabskih Slovencev in krepitve čezmejnih stikov

Demografski padec vpliva tudi na vpise otrok v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in vse se glasnejša so opozorila, da so nujne spremembe. Kakšne? Dvojezični vrtci in šole na avstrijskem Koroškem imajo težave s pomanjkanjem usposobljenih pedagogov. Celovška Mohorjeva, ki ima med drugim tudi dvojezične jasli, rešitve išče s čezmejnim evropskim projektom Lingua prek večmesečnih praks in izmenjav vzgojiteljic iz Slovenije. Aljaž Pestotnik, glavni urednik literarne revije Rastje, spregovori o najnovejši številki, ki bo posvečena svobodni družbi 80 let po koncu druge svetovne vojne. Z upokojeno novinarko Silvo Eöry, ki je vrsto let tudi za Sotočja poročala iz Porabja, pa obujamo spomine na njene prve poti k Slovencem na Madžarskem.

Slovencem po svetu Slovenska učilnica na lektoratu v Banja Luki pomembna pridobitev za študente in slovensko skupnost

V oddaji potujemo v Banja Luko, kjer so na slovenskem lektoratu, ki deluje na tamkajšnji Filološki fakulteti, slovesno odprli tako imenovano Slovensko učilnico. Ustavljamo se na slovenskem radiu v Sydneyu, kjer so minuli konec tedna s slavnostno prireditvijo in odprtjem novega radijskega studia zaznamovali prvo obletnico slovenske radijske oddaje, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom v Berlin, ki obujajo slovenski običaj spuščanja lučk po reki ob Gregorjevem.

Sami naši Ženske v črnem, mednarodni dan žena in nova knjiga Svetlane Slapšak

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri edinstvene zgodbe. Najprej bomo prisluhnili Ženskam v črnem, beograjski iniciativi, ki že več kot trideset let vztraja v boju proti vojnam, nacionalizmu in fašizmu. Potem se bomo ustavili na etnološki razstavi MKD Makedonija, kjer bomo raziskovali pomen tradicije in vloge žensk skozi zgodovino, ob tem pa prisluhnili njihovim osebnim pogledom na dan žena. Za konec bomo skupaj z dr. Svetlano Slapšak odkrivali literarno karto Ljubljane v njenem romanu Kje smo?, v katerem se prepletajo zgodovina, spomini in intelektualni dialogi.

Naše poti Romi v Orehovici na Hrvaškem čakajo na dvojezične napise na občinskih tablah

Nocoj se odpravljamo na Hrvaško, v občino Orehovica, kjer Romi predstavljajo več kot 34 odstotkov vseh občanov. Kot jim dovoljuje zakon, so sprožili zahtevo po dvojezičnih napisih na tablah krajev in javnih ustanov. Preverjamo, zakaj se to še ni zgodilo. Obiskali smo tudi tamkajšnjo osnovno šolo, ki kot prva šola na Hrvaškem izvaja predmet romske kulture in jezika. Preverjamo še, kako bodo slovenske občine porabile denar, ki ga od države dobijo za urejanje razmer romske skupnosti. Začeli bomo v občini Puconci, ki je lani ves denar porabila namensko. V oddaji tudi o nalezljivi bolezni noric.

Sotočja Iz Celovca in Šentjakoba prek Rezije in Benečije do Reke in naprej v Hišo sožitja

»Življenja ples« je bil naslov tokratne revije Koroška poje, ki v Celovec tradicionalno privabi občinstvo z avstrijske Koroške in iz Slovenije. V Šentjakobu v Rožu prisluhnemo ženskemu pevskemu zboru Rož. Peti stilski koncert so naslovili »Obrazi ljubezni« in ga posvetili ljubezni, uporu in miru. V Bili v Reziji pokopljemo njihovega pusta, v reški Bazovici preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo in gostimo Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki ima sedež v Benečiji. V Murski Soboti obiščemo Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju slovenske in madžarske skupnosti. Bi lahko kaj podobnega imeli tudi Slovenci na Madžarskem? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Evelina Ferrar o življenju na Otoku in dejavnosti britansko slovenskega društva

Ustavili smo se v Veliki Britaniji in se o izkušnji življenja v tujini in aktivnostih britansko slovenskega društva v Londonu pogovarjali z vodjo društva Evelino Ferar, pomudili smo se tudi pri slovenskih rojakih v Nemčiji in nekaj več pozornosti namenili dejavnosti Slovencev v Stuttgartu, ki jih združuje društvo Triglav. Novoizvoljeni predsednik društva Borut Hižman je predstavil društvene aktivnosti in tudi svojo pot v Nemčiji. Obiskali pa smo tudi razstavo v Ljubljani ob koncu fotografskega natečaja Rafaelove družbe z naslovom Moj košček Slovenije in pokramljali z nekaterimi nagrajenci.

Sami naši Izbris več kot 25.000 ljudi iz slovenskih evidenc – zgodbe še odmevajo, vprašanje poprave krivic ostaja odprto

V tokratni oddaji Sami naši na Prvem prinašamo ostre, iskrene in globoko človeške zgodbe. Srbska stand-up komičarka Jagoda Jovanović z brezkompromisnim humorjem razkriva korupcijo in družbene absurde – od politike do položaja žensk. Hrvaška pesnica Monika Herceg, dobitnica dveh prestižnih evropskih nagrad, razmišlja o književnosti kot zatočišču in orodju družbenih sprememb. Obenem se spominjamo 30. obletnice izbrisa več kot 25.000 ljudi iz slovenskih evidenc – njihove zgodbe še vedno odmevajo, vprašanje poprave krivic pa ostaja odprto.

Naše poti Projekt Rom-In ponuja 32 zgodb uspešnih Romov

Projekt RomIn – Roma influencers oziroma romski vplivneži je v času svojega delovanja predstavil pozitivne in navdihujoče zgodbe posameznikov Romov iz treh držav. Na spletni strani je mogoče prebrati 32 zgodb uspešnih Romov. Ministrstvo za kulturo pa z javnim pozivom k sodelovanju vabi organizacije za pripravo in prevod otroške literature v romski jezik. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za glasove poslušalcev tokrat potegujeta Matej Cener BYMC s skladbo Život in Muhamed Meety s skladbo Kale Bala. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Adiquerala, ki jo prispeva Kiki Morente ter skladbo Reba zasedbe Söndörgő.

Sotočja Mladim Slovencem v zamejstvu je treba čestitati za njihov trud

Pustni voz Medjevas Štivan s Kraškimi levi je nesporni kralj letošnjih pustnih povork v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa so s 56. Kraškim pustom zadovoljni organizatorji in kaj pravijo obiskovalci?

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 11h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Novice Radia Slovenija Novice ob 10h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Svetovalni servis Seneni nahod

S pomladjo se začne tudi sezona cvetnega prahu in ena pogostejših, če ne kar najpogostejša alergija je seneni nahod. Če torej sodite med tiste, ki jih muči alergija na cvetni prah dreves, grmovnic ali trav in vas zanima, kako potekajo alergološki testi, kakšne so možnosti ukrepanja in zdravljenja ali pa kako delujejo antihistaminiki, prisluhnite petkovemu Svetovalnemu servisu na Prvem programu Radia Slovenija. Sogovornik: prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., spec. interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Ob osmih Žiga Zebec: S superračunalnikom lahko Slovenija postane center razvoja umetne inteligence

Pred desetimi dnevi je Evropska komisija sporočila, da bo Slovenija prejela več kot 67 milijonov evrov za postavitev drugega superračunalnika pri nas. Tudi ta bo stal v Mariboru. 150 milijonski projekt naj bi prispeval k pozicioniranju Slovenije kot ključnega središča umetne inteligence v Evrop. Kako si sploh predstavljati ta superračunalnik, bo odvečna toplota lahko res ogrevala Maribor in ali postajamo evropska Silicijeva dolina? V tokratni epizodi Ob osmih gostimo Žigo Zebca, koordinatorja za mednarodne projekte na mariborskem Institutu informacijskih znanosti, ki je nosilec projekta.

Jutranja vremenska fronta Meteorologi o meteorologiji: prigode in anekdote z ARSO

Katja Kozjek Mihelec, Veronika Hladnik Zakotnik, Matija Klančar in Brane Gregorčič so imena naših meteorologov z Agencije Republike Slovenije za okolje, ki jih večinoma sprašujemo, kakšno bo vreme. Ob svetovnem dnevu meteorologije smo se odločili, da jim zastavimo drugačna, bolj osebna vprašanja in poizvemo, kaj so prigode, spomini in anekdote, ki so jih nabrali tekom svoje kariere.

Jutranja kronika Voditelji EU so se zavzeli za krepitev obrambe in gospodarstva

Voditelji članic Evropske unije so se na sinoči končanem zasedanju v Bruslju zavzeli za precejšnjo okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030 in pospešitev spodbujanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Druge teme: - Lovci opozarjajo, da predlog novele zakona o divjadi in lovstvu ne odpravlja osrednjega problema vse večjih škod po divjadi. - Ljubljanski pesniški maraton praznuje 10-letnico, na današnji svetovni dan poezije po državi tudi številni drugi dogodki - Na prvi tekmi za obstanek v ligi B nogometne Lige narodov Slovenci v gosteh s Slovaki igrali 0: 0

Petek brez pravila Štorklje so del prekmurske identitete

Bela štorklja je prišla nazaj v naše kraje. Letos malo prej kot po navadi, v začetku marca, sicer se omenjene ptice lahko vračajo iz toplih krajev tudi aprila. Kakor koli, prišla je, tukaj je in naznanila je prihod pomladi. Štorklje so stepske živali in živijo v nižinah, zato Prekmurje velja za njihovo deželo, čeprav gnezdijo tudi drugod, recimo v Prlekiji, na Dravskem polju, Dolenjskem, tudi na Gorenjskem. Mi smo poklicali v pokrajino ob Muri, v Lovenjakov dvor, kjer imajo na vrhu dimnika štorklje že vrsto let svojo poletno rezidenco.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Duhovna misel Silva Matos: Sanje se lahko uresničijo

Kolikokrat v življenju hrepenimo po čem, kar se nam po premisleku zazdi nedosegljivo. Žalostno prenehamo misliti na to, zatremo svoje želje, zdi se nam celo smešno, da nas je tako zaneslo. To ni mogoče, pretiravam, si ponavljamo in počasi pustimo, da sanje odidejo. Sanje odplavajo daleč, tja v neznano. Bog ve, kam. Meni pa se zdi, da se ne bodo nikoli vrnile, da so izginile, nekako umrle. Človek nemalokrat dopusti, da izgine in se potopi v pozabo nekaj, kar je vzklilo, celo vzbrstelo globoko v njem ‒ skrivnostno, čudovito upanje. Dopustim, da me dvomi prepričajo, celo poiščem ljudi, ki najdejo razloge, da to, kar želim, ni mogoče. Ovržejo moje upanje. Tako sama ne pustim, da bi se sanje razvile, se nahranile, da bi iz njih zrastlo moje zaupanje vase, da bi končno sprejela odločitev, da stopim na to pot, da se zavzamem za uresničitev svojih sanj. Da verjamem in grem. Včasih se v sanjah zelo jasno pojavi pravi navdih, ki se dotakne srca. Prav sredi srca močno začutiš, da je to pravo. Kot naročilo je, da se je vredno potruditi in narediti korak v smer uresničitve. Lahko prerazporediš svoje obveznosti in te sanje postaviš na pomembno mesto. Morda celo na prvo, najpomembnejše. Brez odlaganja. In se odločno, zagrizeno odpraviš na pot. Odločitev je pomemben začetek. Vztrajati je nekaj drugega. A če si odločen, se odpirajo, najdejo tudi možnosti uresničitve. Ni dovolj, da zaupam, da obstaja rešitev. Treba jo je tudi osmisliti. V čem je smisel, če napišem spomine na dogodke v obdobju, ki je bistveno vplivalo name, na prepoznavanje mojega poslanstva, moje nadaljevanje poti? Spomini na čas, ki je razčistil moj odnos do človeka, do odnosov, sveta. Da to zmoreš, moraš prebuditi svojo občutljivost, razumevanje, ne samo do ljudi, ampak do vsega, kar se okoli tebe dogaja, lepega in bolečega, rasti in propadanja. Rahločutno sem pozorna tudi na droben sončni žarek v oblačnem dnevu, na kapljice rose v zgodnjem jutru, odmirajoč cvet, na odsev ganjenosti v očeh bližnjega, na iskrivo hvaležnost ob ponujeni roki. Ob razočaranju, bolečini, navalu radosti in navdušenja sanje varujemo in negujemo, da se vedno bolj približujejo resničnosti. Prosim Svetega duha, da bi prepoznala modrost. Kako velik dar so navdihi, ki prebujajo življenje v tebi. Segajo v jedro tvojega bistva, tvojega srca. In te vodijo. Mala deklica je jokala, ker se ni mogla dotakniti zvezdice na nebu. Zvezda pa se je oglasila in ji povedala, da jo že ima v svojem srcu, sicer je ne bi mogla videti.

Jutranja kronika Na vrhu EU o razmerah v Ukrajini, krepitvi obrambe in gospodarstvu

Drugi poudarki oddaje: Izraelske sile so kopensko operacijo v Gazi razširile na mesto Rafa na jugu in Beit Lahia na severu Lovci nezadovoljni s predlogom novele zakona o divjadi in lovstvu Za dober mesec dni svoja vrata zapira kamniška knjižnica Franceta Balantiča

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.