Intelekta Preobrazbe kapitalizma v dobi umetne inteligence

Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?

Studio ob 17.00 Zakaj država kupuje licence za umetno inteligenco pri ameriških podjetjih

Slovenija je pripravila prvi nacionalni razpis za generativno umetno inteligenco, ki naj bi vsem državljanom, za delo ali zabavo, zagotovil brezplačen dostop do najbolj zmogljivih modelov generativne umetne inteligence. Platforma naj bi zagotavljala tudi varnost podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora.

Eppur si muove - In vendar se vrti Življenje v BiH 30 let po Daytonu

Na današnji dan pred 30-imi leti je v Bosni in Hercegovini zavladal mir. V Parizu so dan pred tem voditelji narodov iz Bosne in Hercegovine podpisali Daytonski mirovni sporazum. Ploskali so jim takratni ameriški predsednik Bill Clinton in evropski voditelji. Če je takrat sporazum razrušeni državi prinesel mir in obnovo, je po 30-ih letih napočil čas za nov razmislek o njem. Umik Milorada Dodika s položaja predsednika Republike Srbske je pomemben, a nezadosten korak v smeri, ki bi državo hitreje približala Bruslju. Kako razmišljajo mladi Hrvati, Srbi in Bošnjaki? Na kaj opozarja stroka? Kakšne so plače poslancev, s koliko denarja mora preživeti štiričlanska družina? Sarajevo in Banjaluko je obiskala naša balkanska dopisnica Saša Banjanac Lubej.

Med štirimi stenami Motnje hranjenja narekujejo vsakdan posameznika

Reklame, ki nas obkrožajo, podobe največkrat neresničnih popolnih teles, na drugi strani pa številne slike take in drugačne hrane, ki nam jo ponujajo trgovci – zapletena slika za marsikoga, ki svojo uspešnost vidi v zaželeni številki na tehtnici. Pot do motenj hranjenja je blizu. S čim vse se soočajo ljudje, ki jih motnje hranjenja prizadenejo? Ali se tudi motnje hranjenja spreminjajo? Moramo po pomoč? Društvo Svetovalni svet že deset let ponuja pomoč in podporo osebam, ki se iz dneva v dan borijo s temi motnjami, pomaga tudi njihovim svojcem, pomaga pri okrevanju in iskanju novih poti. Desetletnico društva zaznamujeta Ana Ziherl in Anja Murovec v pogovoru z Lucijo Fatur.

Lahko noč, otroci! Zajček se je izgubil

Še zjutraj poznal je vsak kamen, stezico, s prijatelji zajčki skakljal je čez plan, med grmi odmeval je vrišč razigran. Zdaj belo, tihotno je, zajček pa sam … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Dolores Turičnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, september 2022.

Ob osmih Miro Cerar: Zamenjati bi se morali vodilni akterji v politiki

Ujeti smo v začaran krog istih politikov, za resen preboj ni se moralo zamenjati nekaj ključnih akterjev, meni dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. Krivdo, da smo se pustili zapeljati polarizaciji, pripisuje tudi volilnemu telesu. S Cerarjem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o razlogih za razklanost, o problemu razmišljanja v okvirih "naši-vaši" oziroma "Janša-nejanša", pa tudi o poteku mandata vlade Roberta Goloba, ki ga zaznamujejo številni izredni zakonodajni postopki.

Svetovalni servis Zdrav trend: Fermentiranje živil

Droži, kislo zelje in repa, kefir, jogurt, kombuča, pesa in tobak ...

Radiosfera Lucija Tavčar, zavedna tržaška Slovenka mlajše generacije, ki verjame, da ima manjšina dodano vrednost

Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.

Drugi pogled Ajdin Kovačević, Bosna in Hercegovina

Ajdin Kovačević se je iz Bihača v Ljubljano preselil pred štirimi leti. Odločil se je, da bo pri nas študiral medicino, to odločitev dobro pretehtal, se priprav na selitev lotil že pred maturo in premostil številne težave, da je svojo željo uresničil. O njegovem odnosu do slovenskega jezika, razdeljenosti Bosne in Hercegovine, ki tej državi onemogoča jasen korak naprej, pa tudi neobstoječem bazenu, ki ga je iskal, ko je prišel v fitnes na »vodeno« vadbo, se je med drugim pogovarjal z Darjo Pograjc.

Torkov kviz Umetni sneg lahko izdelamo, ko je temperatura zraka 0 °C ali manj

Kako nastane umetni sneg? Kaj potrebujem za njegovo izdelavo? Kako se razlikuje od naravnega snega? Ga lahko naredimo tudi poleti? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v tokratnem Torkovem kvizu, ko bomo izvedeli tudi, ali je bolj primeren izraz umetni, tehnični ali kompaktni sneg.

Jutro E-oskrba na domu

Veliko obstoječih uporabnikov e-oskrbe iz projekta E-oskrba na daljavo še ni vrnilo podpisanih pogodb, kar je pogoj za zadržanja brezplačne e-oskrbe do 31.12.2026. Prav tako ima precej novih uporabnikov težave pri uveljavljanju pravice do e-oskrbe. V ponedeljkovem jutru tokrat izjemoma termin ob 8.00 do 8.30 namenjamo tej temi in vprašanjem poslušalcev, kot pomoč pri izvedbi postopkov, ki so potrebni za zadržanje brezplačne e-oskrbe (za obstoječe uporabnike) in uveljavljanja pravice do brezplačne e-oskrbe iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (novi upravičenci). Na vprašanja odgovarja Peter Pustatičnik, ki na Telekomu vodi E-zdravje in Digitalizacijo.

Klicna koda Prvo leto Trumpove Amerike 2.0

Konec leta je čas, ko se oziramo nazaj in skušamo iztekajočemu se letu dati oceno. V ameriškem primeru zlasti letos to ni lahka naloga, kajti vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo po prisegi 20. januarja letos je ZDA potisnila v pravi vrtinec dogajanja na najrazličnejših področjih. Konec tega tedna se izteka rok, ko mora ameriško pravosodno ministrstvo objaviti celotni dosje spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Ali ga bo? Ali je prav Epsteinov dosje povzročil, da se je Trumpu zvesta volilna baza zamajala in mestoma je prišlo tudi do razpok?

naPOTki Radovljica - srednjeveško mesto z obrambnim jarkom in z razgledi na Karavanke in Julijske Alpe

Radovljica ali Radol'ca, kot ji pravijo domačini, obdana z izjemnim naravnim bogastvom Triglavskega narodnega parka in Bleda, blesti v bogastvu kulturnih, zgodovinskih in etnoloških zanimivosti. Tako v mestu kot na podeželju stojijo spomeniki iz preteklosti, v muzejih pa navdušujejo edinstvene zbirke, ki govorijo o življenju in ustvarjalnosti prebivalcev nekoč in danes. Med drugim o Radovljičanu, prvem slovenskem dramatiku, Antonu Tomažu Linhartu. V četrtek, na obletnico njegovega rojstva in obenem občinski praznik Radovljice, se je za današnje naPOTke na Gorenjsko odpeljala Tadeja Bizilj.

KiKs "Božič se skoraj v vseh evropskih jezikih piše z veliko začetnico"

Kratko informativno koristno slovenščino danes posvetimo dilemi, ki spremlja zapisovanje besede »božič«. Sogovornik prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU med drugim opredeli vzroke za zmedo in spremembe v zapisu, ki so se dogajale skozi obdobja oz. bolje rečeno sisteme.

Lokalni junak Majda Smrekar

Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se je poslovila od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju.

Svetovalni servis Dedovanje

V nepravdnem zapuščinskem postopku se razdeli dediščino med oporočne ali zakonite dediče, volilojemnike in morebitne upnike. Kdaj nastopi zakonito dedovanje in kako na delitev dediščine vpliva oporoka? Kakšen davek se plača na dediščino? Kaj je lahko predmet dedovanja in kaj pomeni izločitev v korist potomcev? Kako se dedič odpove dedovanju? Gostja petkovega Svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar. Zapišite vprašanje na spletni strani prvi.rtvslo.si, pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

Petek brez pravila Soška postrv bi lahko že izumrla

Letos mineva točno 40 let, odkar so v ribogojnici Soča v Kobaridu prvič uspešno končali cikel vzreje soške postrvi. To je pomemben dosežek, kajti gre za edinstveno in avtohtono vrsto, ki jo najdemo le v povodju reke Soče. Za njeno ohranjanje pa je pomembna tudi regulacija ribolova oziroma muharjenja. Pa smo spet pri pravilih ... Sogovornik: Miha Ivanc, vodja voda posebnega pomena na Zavodu za ribištvo Slovenije.

Več

Dogodki in odmevi Zelenski: Rusija se mora naučiti živeti po načelih pravne države

Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se stopnjujejo. Po pogovorih v Berlinu je danes v Haagu konferenca. Ukrajinski predsednik Zelenski je bil znova kritičen do ruskih ozemeljskih zahtev, ob tem je poudaril, da pri pogovorih ne gre le za diplomacijo in fizično varnost. Gre tudi za to, da se Rusija končno nauči živeti po načelih pravne države. In to bo delovalo le, če bo resnična možnost, da bo kaznovanje agresorja neizogibno, je poudaril Zelenski. Druge teme: - ZPIZ je več kot 11 tisoč stanovalcem v domovih za starejše začasno ustavil izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo. Razlog je prevedba v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Slovenski kmetje so na poti v Bruselj, kjer se bodo v četrtek udeležili vseevropskega protesta. Razlog je ostro nasprotovanje podpisu prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom, saj bo ta po njihovem škodoval evropskemu kmetijstvu, saj da ne bodo konkurenčni. - V središču Ljubljane so do konca leta prepovedani vsi spontani ulični nastopi, kar velja tudi za trubače, harmonikarja na Prešernovem trgu in nastopajoče na Šuštarskem mostu. Kot je pojasnil župan Zoran Jankovič, inšpektorji že izvajajo nadzor.

Aktualna tema Naj Slovenija uvede obvezno služenje vojaškega roka?

Pojdimo v soseščino. Konec novembra je italijanski minister za obrambo Guido Crosetto napovedal ponovno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Italiji. V Avstriji je služenje vojaškega roka obvezno. Oktobra je hrvaški parlament uzakonil obvezno služenja vojaškega roka. To zdaj napoveduje tudi Srbija. Kako naj ravna Slovenija?

Po Sloveniji Brezposelnost v Pomurju nekoliko višja od slovenskega povprečja

Še drugi poudarkji iz oddaje: - Ptujski mestni svetniki potrdili 40-milijonski proračun za prihodnje leto. - Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Gorenjske Auris Kranj, ki povezuje 714 članov, deluje 70 let. - Arheološki park Divje babe na Cerkljanskem razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. - Sredstva za otroke iz socialno šibkih družin Nadškofijska Karitas Maribor zbura z adventno-božično dobrodelno akcijo "Več luči, več upanja".

Danes do 13:00 Za dosego dolgotrajnega miru mora Rusija Ukrajini plačati za povzročeno škodo, slišati iz Haaga

V Evropi te dni potekajo okrepljena prizadevanja za dosego mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Po berlinskem vrhu o varnostnih jamstvih danes v Haagu poteka srečanje o ustanovitvi mednarodne komisije za ukrajinske odškodninske zahtevke. Kot je dejal nizozemski premier Dick Schoof, s tem pošiljajo jasno sporočilo - po vojni je treba zadostiti pravici, za dosego dolgotrajnega miru mora Rusija Ukrajini plačati za povzročeno škodo. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropski parlament je podelil nagrado saharov zaprtima novinarjema Andrzeju Poczobutu in Mzíi Amaglobéli - V krškem Vipapu zaradi finančnih težav ustavili proizvodnjo, prihodnost delavcev negotova - V Mariboru tradicionalen spust božičkov s pediatrične klinike

Ob osmih Miro Cerar: Zamenjati bi se morali vodilni akterji v politiki

Ujeti smo v začaran krog istih politikov, za resen preboj ni se moralo zamenjati nekaj ključnih akterjev, meni dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. Krivdo, da smo se pustili zapeljati polarizaciji, pripisuje tudi volilnemu telesu. S Cerarjem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o razlogih za razklanost, o problemu razmišljanja v okvirih "naši-vaši" oziroma "Janša-nejanša", pa tudi o poteku mandata vlade Roberta Goloba, ki ga zaznamujejo številni izredni zakonodajni postopki.

Jutranja kronika V Berlinu naj bi dosegli viden napredek v iskanju poti za končanju vojne v Ukrajini

Kijev pozdravlja preboj v pogajanjih za mir, čeprav ozemeljska vprašanja ostajajo odprta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zadovoljen, da so Združene države pripravljene sodelovati. Če bodo Američani Ukrajini dali varnostna zagotovila in bi jih Putin kršil, to pomeni le, da si ne želi končati vojne, je dodal Zelenski. V oddaji tudi: - V razpravi varnostnega sveta različna mnenja o tem, kakšen naj bo nov generalni sekretar Svetovne organizacije - Državni zbor danes o predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim zaostruje kazni za povzročanje hrupa - Ljubljanski mestni svetniki sprejeli dopolnjeni osnutek odloka o prostorskem načrtu Roška

Jutranja kronika Državni zbor danes o zaostrovanju kazni za povzročanje hrupa

Po pogajanjih o koncu vojne bo Kijev bo iz Berlina za zdaj odnesel predvsem jasnejši okvir varnostnih jamstev, še zmeraj pa ostajajo odprta ključna ozemeljska vprašanja. V oddaji tudi o tem: - Evropski poslanci danes o varnem in dostopnem splavu za ženske v Evropski uniji. - Državni zbor danes o zaostrovanju kazni za povzročanje hrupa - Pocenila so se pogonska goriva - Danes bo pretežno oblažno, po nižinah bo še vztrajala megla

Zrcalo dneva Pogovori za končanje rusko-ukrajinske vojne v Berlinu so bili produktivni

Dvodnevni pogovori z ameriško delegacijo o miru v Ukrajini, ki so potekali v Berlinu, niso bili lahko, a so bili produktivni, ocenjuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta je bil kritičen do ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da napade na Ukrajino uporablja kot vzvod v pogovorih. O ozemeljskih vprašanjih se mora zdaj posvetovati s svojo pogajalsko skupino. Nemški kancler Friedrich Merz medtem meni, da prvič od začetka rusko-ukrajinske vojne obstaja možnost za resnično premirje. Napredek v prizadevanjih za mir v Ukrajini so pozdravili tudi drugi evropski voditelji in obljubili nadaljno podporo Kijevu.

Radijski dnevnik Ukrajinski predsednik Zelenski po mirovnih pogajanjih z ameriško delegacijo: Pogovori niso bili lahki, a so bili produktivni

V Berlinu so se končali dvodnevni pogovori med ukrajinsko in ameriško delegacijo za končanje vojne v Ukrajini. Pogajanja bi lahko prinesla napredek, nekaj optimizma je izrazil tudi ukrajinski predsednik Zelenski. Kot je dejal, pogovori niso bili lahki, so pa bili produktivni. Ob tem je poudaril, da imajo različne poglede na ozemeljska vprašanja. Ameriška stran naj bi vztrajala, da mora Ukrajina privoliti v umik svojih vojakov iz regije Doneck. Drugi poudarki oddaje: - Tožilstvo naj bi preučevalo možnost razširitve preiskave Šutarjeve smrti na novega osumljenca - Podjetniki pripravljajo novo zahtevo ustavne presoje izplačila božičnice - Slovenske železnice posodabljajo vozni park; naložba vredna 98 milijonov

Studio ob 17.00 Zakaj država kupuje licence za umetno inteligenco pri ameriških podjetjih

Slovenija je pripravila prvi nacionalni razpis za generativno umetno inteligenco, ki naj bi vsem državljanom, za delo ali zabavo, zagotovil brezplačen dostop do najbolj zmogljivih modelov generativne umetne inteligence. Platforma naj bi zagotavljala tudi varnost podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora.

Dogodki in odmevi Po izpustitvi osumljenega za napad v Novem mestu notranji minister Zlobko zatrjuje, da je policija ravnala ustrezno in zakonito

Bo tožilstvo v zadevi Šutar preganjalo še enega osumljenca? Prvotni je na prostosti zaradi sprememb izjav določenih prič. Policija je ravnala ustrezno in zakonito, pravi notranji minister Branko Zlobko. Novi načelnik generalštaba Boštjan Močnik želi najti rešitve za pomanjkanje kadra in posodobitev Slovenske vojske. Pogovori o miru v Ukrajini v Berlinu in Bruslju. Slovenija želi ustrezno rešitev za pokritje novega posojila Kijevu. Avstralske oblasti po včerajšnjem strelskem napadu v zaostritev orožarske zakonodaje.

Več

Prvič Prijateljstvo in bližina - Radovljica

Kaj v prijateljstvu pomeni bližina? Tako fizična kot čustvena? In kakšna je v digitalnem okolju? O tem so se na dogodku Prvič prijateljstvo pogovarjali v Mladinskem dnevnem centru Kamra v Radovljici, kjer je v četrtek, 4. decembra tam potekal deveti dogodek, ki jih na Prvem programu Radia Slovenija to jesen organiziramo z mladinskimi centri po Sloveniji. Svoje izkušnje sta delila tudi Manca Trampuš in Nik Škrlec, priredbo skladbe Prvič so pripravili Full House. V sproščenem vzdušju so se v Kamri pogovarjali v narečjih in slengu, pogovor sta vodili Urška Henigman in Neža Prah Seničar.

Umetnost možnega Čudaški politični cirkus (in eno slovo) - Metka Majer, POP TV in Miha Orešnik, N1

Teden je zaznamoval nov politični spopad – znova med kabinetoma predsednice države Nataša Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom. Razlog so spet kadrovska vprašanja, tokrat imenovanja novih veleposlanikov. Gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednica na POP TV Metka Majer in voditelj in novinar na portalu N1 Miha Orešnik, opozarjata na nekaj nelogičnosti. Nenavadno je, denimo, da je predsednica države še pred uradnim imenovanjem kandidatov javno spregovorila o postopku, ki je načeloma zaprt pred javnostjo. Prav tako preseneča, da je spor izbruhnil po tem, ko je že kazalo, da sta nekaj mesecev pred volitvami predsednika vendarle (četudi začasno) sklenila premirje. Nadaljujemo z drugimi čudaškimi, celo bizarnimi fenomeni slovenske politike in seveda ne moremo mimo reklamnih pižam in kovčkov nekdanjega predsednika republike. Še ena nenavadna zgodba zadnjega tedna: napoved povezovanja Hanovih socialnih demokratov in Prebiličevega Preroda, ki se je končalo, še preden se je začelo. Miha in Metka opozarjata, da očitno še ne poznamo dejanskega ozadja zgodbe. Politik, ki ustanovi stranko kot alternativo sedanji koaliciji, naj bi se že v tej fazi predvolilnega spopada dogovarjal o skupnem nastopu z vladno stranko, v kateri je – mimogrede - nekoč že bil? Stranka, ki je najbolj kritična do tik pred volitvami ustanovljenih strank novih obrazov, obenem pa ima stabilno podporo volivcev, prav takšno stranko vabi v skupen nastop na volitvah? Ali po številnih javnih nastopih obeh predsednikov v resnici ne poznamo vseh ozadij zgodbe? Več o tem v zadnji letošnji epizodi, v kateri se poslovimo tudi od soavtorja Umetnosti možnega Aleša Kocjana, ki ima tudi zadnje sporočilo zvestim poslušalcem. Pa srečno!

Prvič Prijateljstvo in stene - Slovenske Konjice

Kakšna prijateljstva so med štirimi stenami razredov osnovnih šol in kako se razlikujejo od tistih v srednji? Kaj pa na izletu, koloniji ali izmenjavi? Med kakšne stene zapirajo algoritmi na družbenih medijih in zakaj ni ok, če je prijatelj klepetalni robot, ki ga poganja umetna inteligenca? Prvič prijateljstvo in stene smo posneli v Mladinskem centru Dravinjske doline, svoje izkušnje sta delila tudi Katarina Samobor in Rok Gumzej, priredbo skladbe Prvič so pripravili Babooni. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Uporaba nikotinskih izdelkov v mladostništvu povečuje tveganje za razvoj močne zasvojenosti in škodljivo vpliva na razvoj možganov, ki so pri mladih v intenzivni fazi razvoja. Prodaja tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, je prepovedana.

Prvič Prijateljstvo in drugi - Velenje

Ali prijatelji in prijateljice lahko poslušajo drugačno glasbo, se drugače oblačijo, hodijo na druge zabave, prihajajo iz druge države, so druge vere, kulture? Ali kulturne razlike zbližujejo ali razdružujejo? Kako pa je s prijateljstvi, če gre za mlado osebo, ki uporablja voziček ali pa ima avtizem? O tem sta se Urška Henigman in Neža Prah Seničar z mladimi pogovarjali na dogodku Prijateljstvo in drugi v Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v Velenju, priredbo skladbe Prvič je pripravila skupina Nimfort, svoje izkušnje v prijateljskih odnosih sta delila tudi igralka in radijska voditeljica Vesna Ponorac in igralec Matej Puc.

Umetnost možnega Na desno in naprej – Darijan Košir (Dnevnik) in Jure Trampuš (Mladina)

V tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega govorimo o razlogih za nedeljsko referendumsko presenečenje in o političnih posledicah padca zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razlogov je seveda več, se strinjata oba sogovornika, urednik na časopisu Dnevnik Darijan Košir ter novinar in urednik na tedniku Mladina Jure Trampuš. Darijan pove, da so imeli nasprotniki zakona prepoznavnega nosilca kampanja in jasno sporočilo. Konec koncev je Aleš Primc v vsakem javnem nastopu nekajkrat ponovil besedo zastrupitev. Drugače je bilo na strani zagovornikov zakona. Ni bilo širši javnosti znanega prvega obraza kampanje niti preprostega slogana, pravzaprav ni bilo niti jasno, kdo je avtor zakona. Jure opozori, da je sicer kljub temu sicer homogena desna sredina na volišča pripeljala manjše število volivcev kot – denimo – na spomladanski referendum o dodatkih k pokojninam zaslužnim umetnikom. Govorimo tudi o zanimivi polemiki, ki se je po referendumu na družbenih omrežjih razvila med podporniki Janeza Janše in Anžeta Logarja. Ali se torej tudi na desnici, podobno kot na tradicionalno sprti levi sredini, napoveduje oster predvolilni spopad? In še: vse ankete potrjujejo, da bo na prihodnjih volitvah zmagala SDS, vprašanje pa je, komu bo potem uspelo sestaviti vlado. Na poslušanje nove epizode, v kateri tudi tokrat – opravičeno – manjka Aleš!

Prvič Prijateljstvo in družina - Kočevje

Kdaj so sorojenci lahko najboljši prijatelji in najboljše prijateljice? So to lahko tudi starši? Kakšno vlogo ima danes sploh še vrstniška skupina? O prijateljstvu in družini smo se pogovarjali v Centru za mladinsko kulturo Kočevje, svoje izkušnje sta delili tudi igralka Manca Dorrer in učiteljica biologije Zorka Potisk, priredbo skladbe Prvič je pripravil band VooDoo. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Srce bije za posel Dušan Olaj, Duol

Gost 38. epizode podkasta Srce bije za posel je Dušan Olaj lastnik in direktor podjetja Duol. Podjetje, ki pod kupole postavlja športne dvorane in raziskovalne module, danes deluje na trgih, kjer je tehnološka nepredvidljivost del vsakdana. Vizijo premikanja v neznano gost opiše z metaforo: »Naše podjetje bi lahko igralo v filmu, kjer osvajajo Divji zahod. Mi smo kot vozovi, ki gredo v neznano in bodo tam ustvarili pogoje za začetek nove civilizacije.« V pogovoru razkrije, kako ta miselnost oblikuje Duolovo globalno strategijo in njegovo osebno razumevanje odgovornosti do prihodnjih generacij.

Prvič Prijateljstvo in pravila - Črnomelj

Kakšna so pravila dobrega prijateljstva? So napisana ali samoumevna in kaj se zgodi, če jih kdo prekrši? Kaj pa, če v prijateljstvu preskoči iskrica privlačnosti? Se vname ali jo je treba pogasiti? O prijateljstvu in pravilih smo se pogovarjali v Črnomlju, kjer nas je gostil Mladinski center BIT, svoje izkušnje je delil tudi igralec Klemen Janežič, priredbo skladbe Prvič so pripravili Dionizi, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. "Ni treba, da smo vsi prijatelji, bo pa svet lepši, če bomo ljudje med sabo prijazni in spoštljivi."

Prvič Prijateljstvo in groza - Krško

Kaj vse groznega se lahko zgodi v času odraščanja in kakšno vlogo imajo takrat prijateljice in prijatelji? O »friendzonanju«, »prcanju«, zasmehovanju, izločanju, ustrahovanju in nasilju so mladi govorili na dogodku in snemanju podkasta Prvič prijateljstvo v Mladinskem centru ZMŠ Krško. Svoje izkušnje sta delila tudi glasbenik Tomislav Jovanović - Tokac in svetovalna delavka Mateja Bračič, priredbo skladbe Prvič sta pripravil Tia in Hana, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Prvič Prijateljstvo in BFF - Idrija

Kaj pomeni kratica BFF, jo mladi danes še uporabljajo in kdo so njihove najboljše prijateljice in prijatelji? Na ta vprašanja so odgovorili na dogodku in snemanju podkasta Prvič prijateljstvo v Mladinskem centru Idrija. Svoje izkušnje so delili tudi člani skupine Jet Black Diamonds, priredbo skladbe Prvič so pripravile punce iz banda Propz. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

ApolloLajka Afrika ima vse več idej, kje vse pridejo satelitski podatki prav – Matjaž Ivačič, GeoCodis

Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.

Več

Prva vrsta Mladinski pevski zbor RTV Slovenija

V oddaji nastopa Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom zborovodkinje Alenke Podpečan in s pianistom Klemnom Golnerjem.

Etnofonija Bakalina Velika: Use kar sije

Bakalina Velika: Use kar sije. Novi album skupine se vrača k svetlejšim temam soočanja z opojno naravo in z njenimi vsakokratnimi razkritji, tudi stiki z njenimi živimi bitji. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/12/11/bakalina-velika-use-kar-sije/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, 14.12.2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Al Di Meola trio - 2. del posnetka ljubljanskega koncerta

Poslušamo drugi del ekskluzivnega posneteka koncerta svetovno priznanega kitarista Ala Di Meole, ki je v Ljubljani, v Cankarjevem domu, nastopil 22. novembra 2025 s svojim akustičnim triom s Peom Alfonsijem in Sergiom Martinezom ter gostom, klarinetistom Goranom Bojčevskim. Za posnetek so poskrbeli tonski mojster Grega Samar, glasbeni producent Rok Lopatič in asistent Damir Ibrahimkadić. Ekipo Cankarjevega doma, ki je poskrbela za izvedbo koncerta, so sestavljali: producentka koncerta Mojca Zupanič, tonski tehnik Matej Čelik, inspicient Uroš Plestenjak, organizator Samo Klemenčič in lučkar Matjaž Bajc, vodja programa za jazz in druge glasbe je Tina Lešničar, direktor kulturno-umetniškega programa pa Peter Baroš. Urednica snemanja koncerta je bila Alja Kramar, urednik Sobotnega glasbenega večera je Jane Weber, urednik uredništva pa Matej Jevnišek.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Kvintet Dori - posnetek koncerta ob 30 letnici delovanja - 1. del

Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek prvega dela Koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Kvintet Dori je narodnozabavni ansambel, katerega začetki segajo v leto 1995. Nastanek zasedbe je povezan z znanim župnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki je na službovanje v Berlin odšel istega leta, kot je nastalo ime »Kvintet Dori«. Člani zasedbe so se takrat odločili, da se bodo imenovali po njem, ker jih je vzpodbujal in podpiral, da so se povezali med seboj in ustanovili ansambel. V vseh teh letih je kvintet Dori utrdil svoje ime in postal prepoznaven s svojim glasbenim slogom, odlikuje pa ga predvsem iskren odnos do domače glasbe in njenih poslušalcev. Koncert je povezoval Tilen Artač. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Rock uspešnice iz 80.

V Godbah z zgodbo se spominjamo rock uspešnic, ki so v 80. letih prejšnjega stoletja odmevale iz gramofonov in kasetofonov, ter radijskih postaj. Do polnoči poslušamo rock junake tistega časa:, skupine AC/DC, Bon Jovi, Van Halen, Simple Minds,Europe, Guns N' Roses, Def Leppard in pevko Pat Benatar.

41 stopinj vročine Jupiter

V oddaji poslušamo skladbe različnih ustvarjalcev, to so: Silvija Glojnarič: Jupiter – solista bobnar Ratko Divjak in trobentač Petar Ugrin Tomaž Gajšt/Lojze Krajnčan: Everything Matters – solist pozavnist Matjaž Kafo, trobentači Tomaž Gajšt, Dominik Krajnčan, Darko Sedak Benčič in Antonio Geček Joe Lovano/Michael Abene: Bird's Eye View – solist saksofonist Joe Lovano Jaka Kopač/Lojze Krajnčan: Flyin High – solisti saksofonist Jaka Kopač, kontrabasist Motoi Kanamori, bobnar Vladimir Kostadinović in kitarist Primož Grašič

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Ljudska glasba na obrobjih, 2. del

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo drugi del koncerta. Nastopili so: Predstavili so se: Tomaž Podobnikar, Katice, Rožančevi Fantjiči in Vruja.

Etnofonija Etnofonija

Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Več

Lahko noč, otroci! Zajček se je izgubil

Še zjutraj poznal je vsak kamen, stezico, s prijatelji zajčki skakljal je čez plan, med grmi odmeval je vrišč razigran. Zdaj belo, tihotno je, zajček pa sam … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Dolores Turičnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, september 2022.

Lahko noč, otroci! Polhki pred spanjem

Pod odejo se skrij, da te ne ugrizne zima … Pripoveduje: Jelena Sitar. Avtorica besedila: Jelena Sitar. Avtor glasbe: Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

RIO radijska igra za otroke Saška Rakef, Nina Kokelj: Moja skrivnost - 2. del: Igor

V gozdu med mahom in sanjami so zajci in praprot sklenili stavo, zaradi katere se z vso vnemo pripravljajo na prav posebno olimpijado. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij uokvirja zgodba najboljših prijateljev Lare in Igorja, ki se nekega dne, tako kot se kdaj zgodi vsem prijateljem, spreta. V nizu humornih zapletov in preprek ter v silni želji po zmagi, ki jo nadvladata prijateljstvo in radost, se odpira prostor za paleto čustev, ki spremljajo boleč prepir deklice in dečka. Režiserka in dramaturginja: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Ingrid Mačus Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Strokovna sodelavka: Katarina Lia Kompan Erzar Jezikovni pregled: Aleš Učakar Zvočni efekti in petje: nOrkester 2025, Atelje Sarasvati (posnetek je nastal na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina) Lara – Ana Tereza Perko Igor – Luka Maslaković Praprotki – Mojka Končar, Tines Špik, Petra Štibelj Zajčki – Peter Alojz Marn, Blaž Šef, Uroš Smolej, Tines Špik Deklice in dečki – Tibor Bezlaj Milčinski, Mila Koščak, Leja Šetinc, Nace Žerjal Sodelovali so še – 3. (zdaj že) 4. D OŠ Koseze. Posneto v studiih Radia Slovenija junija in julija 2025 Produkcija Uredništva igranega programa in ŠKUC Gledališča Zahvala: Cankarjev dom, Darja Hlavka Godina, Dana Papachristou, Yorgos Samantas, Mirko Perko, 3. (zdaj že) 4.D OŠ Koseze, Danaja Knez, OŠ Koseze, Amanda Vidic, Samo Turk, ravnateljica GŠ Ajdovščina Bernarda Paškvan

Lahko noč, otroci! Veverica pekarica

… in njene dogodivščine v slaščičarni Pri sladkem lešniku. Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Hudo! Z novinarji s I. OŠ Celje o vzornikih

Kdo je mladim vzgled? Sploh imajo vzornike? In kaj je tisto, zaradi česar so sami lahko vzor drugim? Radijske novinarske delavnice smo izpeljali na I. OŠ Celje, kjer so se učenci prelevili v novinarje, tonske mojstre in glasbene urednike in na svoji šoli posneli zanimive ankete in pogovore. Pred mikrofon so povabili tudi Ireno König in Gregorja Poljanca Kirscha.

Kulturomat 22. mednarodni festival animiranega filma Animateka

Tudi letos so se v naši prestolnici zbrali navdušenci animiranega filma. Vse 1. pa do 7. decembra je namreč potekal že 22. festival animiranega filma Animateka. Gre za mednarodni festival, ki v treh tekmovalnih programih predstavlja produkcijo kratkih animiranih filmov iz srednje in vzhodne Evrope. Tako se na tem festivalu najde nekaj za najmlajše, pa tudi za tiste malce starejše. Lana Furlan se je z mikrofonom v roki v tokratnem Kulturomatu odpravila in preverila vzdušje na letošnji Animateki.

Hudo športni Mala in velika prožna ponjava

Na II. osnovni šoli Celje smo z učenko Nežo Kunej govorili o športu, ki od mladih zahteva veliko koordinacije in dobrega zavedanja o položaju telesa v prostoru. Aleš Ogrin sicer ni šel skakat po mali in veliki prožni ponjavi, a Neža ga je precej navdušila za akrobatiko, ki je skupni imenovalec obema vrstama skokov.

Radijski ringaraja Snežinke v razredu

V tokratni oddaji Radijski ringaraja izvemo, kako se decembrsko razpoloženje pozna tudi že v šolskih klopeh drugošolcev in tretješolcev, ki si znajo z malo domišljije kar sami pričarati praznično zimsko razpoloženje. Vabimo vas tudi k poslušanju radijskih Zverinic - tokrat bomo spoznali žival, ki jo prepoznamo tudi po prijateljstvu.

Lahko noč, otroci! Jaz nočem biti več jaz

Nekaj časa je bilo zabavno živeti življenje drugega, dokler, dokler se ni od nekod prihulila želja biti to, kar si … Pripoveduje: Damjana Černe. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Lahko noč, otroci! Kuža brez imena - premiera pravljice Žige X Gombača

Skupni projekt Prvega program Radia Slovenija in A1 Slovenija prinaša tri nove pravljice, ki ob četrtkovih decembrskih večerih otroke zazibajo v sladke sanje. Druga v ciklu je pravljica avtorja Žige X Gombača: Kuža brez imena. Slišali jo boste v interpretaciji dramske igralke Vesne Jevnikar. Nekoč je živel kuža brez imena. Velikokrat je bil lačen, velikokrat ga je zeblo … Pripovedovalka: Vesna Jevnikar. Avtor besedila: Žiga X Gombač. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.

Lahko noč, otroci! Povest o Petru zajcu

Peter zajec gre, kljub prepovedi, naravnost na vrt gospoda Gregorja … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Beatrix Potter. Prevedel: Branko Gradišnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Več

Naše poti Miha Lobnik: Država mora reorganizirati merjenje učinkovitosti izobraževalnega sistema za romske otroke in mladostnike

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predstavil posebno poročilo o izzivih na področju vzgoje in izobraževanja Romov od predšolske vzgoje, obvezne osnovne šole do srednješolskega, višje- in visokošolskega ter vseživljenjskega izobraževanja. Kljub sedanjim ukrepom ostajajo velike izobrazbene razlike med Romi in večinskim prebivalstvom, še posebno v jugovzhodni Sloveniji. Poročilo Izzivi pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov na 70 straneh prinaša predvsem analizo razlogov, zakaj otroci in mladostniki iz romskih skupnosti v Sloveniji, kljub ukrepom, še vedno dosegajo bistveno slabše izobraževalne rezultate kot drugi. Poročilo tudi orisuje, zakaj je izobrazba ključna za izhod iz kroga revščine in socialne izključenosti. Ključni del širše raziskave in analize poročila zajema tudi poglavje s priporočili zagovornika državi, lokalni skupnosti, tudi romski, kaj bi se moralo spremeniti in kdo bi moral na katerem področju prevzeti svoj del odgovornosti.

Sotočja Od nujne reforme dvojezičnega sodstva in ustvarjanja proti pozabi do Porabskih liter in pohoda po Vertikali

Razširitev dvojezičnega sodstva na avstrijskem Koroškem je ena od tem, ki bo aktualna tudi prihodnje leto, saj premika na tem področju ni. Kdo je za to odgovoren, sprašujemo odvetnika Rudija Vouka. Ob 90. rojstnem dnevu čestitamo znanemu avstrijskemu umetniku, koroškemu Slovencu Valentinu Omanu. In Memoram: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod je naslov njegove najnovejše razstave, s katero se je v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu sklenilo jubilejno Omanovo leto. Ustavimo se v Monoštru, kjer so podelili nagrade za najboljša literarna dela, ki so jih ustvarjalci vseh generacij poslali na letošnje Porabske litere. Posvetimo se tudi športni dejavnosti, ki je med Slovenci v zamejstvu dobila nov zagon z ustanovitvijo zamejske športne koordinacije in odprtjem regijskih pisarn OKS. Vabimo pa vas tudi na pohod po Vertikali, planinski pešpoti, ki povezuje celotno območje, na katerem živijo Slovenci v Italiji.

Slovencem po svetu Saša Wojtech Poklač: “Prešernova ulica je najkrajša ampak najlepša ulica v Bratislavi”

V oddaji vas popeljemo v slovaško prestolnico Bratislavo, kjer je potekal celodnevni slovenski kulturni dogodek, ki je združil tako študente slovenščine in profesorje Filozofske fakultete bratislavske univerze kot tudi Slovence, ki bivajo v Bratislavi. O dogodku, ki je potekal prav na Ta veseli dan kulture, več izveste iz pogovora z organizatorko prireditve, dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na bratislavski univerzi poučuje slovenščino že več kot dve desetletji. V oddaji vas seznanjamo tudi z Zimsko šolo slovenskega jezika, ki se bo prihodnji mesec začela na Filozofski fakulteti v Ljubljani, gostimo pa tudi mladega socialnega in okoljskega psihologa Žana Mlakarja, ki raziskovalno delo že skoraj desetletje opravlja na Nizozemskem.

Sami naši Boris Dežulović, Ramiz Berbić in plesalka Elena Nikolovska – tri zgodbe o identiteti, spominu in naši povezanosti z zgodovino

V oddaji Sami naši boste najprej slišali Borisa Dežulovića, ki ob svojem romanu Kdo je ta človek? opozarja na nevarne vzporednice med zgodovino in sodobnostjo. Nato se selimo k pogovoru z Ramizom Berbićem, ki razmišlja o pripadnosti med dvema prostoroma. Za konec pa še plesna predstava Med prahom doma in vetrovi daljave Elene Nikolovske, ki v gibu raziskuje svoje makedonske korenine.

Naše poti Štirim pomurskim občinam po prvem izračunu približno 800 tisoč evrov manj sredstev za Rome, več denarja za občine na JV države

Župani štirih pomurskih občin, Murske Sobote, Lendave, Beltincev in Turnišča, ki naj bi po informativnem delilniku sredstev na podlagi zakona o financiranju občin dobile v prihodnjem letu skupno za nekaj več kot 800 tisoč evrov manj denarja, so v Murski Soboti na novinarski konferenci izrazili ogorčenje. Vlado pozivajo k vnovičnemu izračunu pri razdeljevanju sredstev, ki jih bo opravil vladni urad za narodnosti skupaj z ministrstvom za javno upravo. V oddaji tudi o tem, kako Finančna uprava in policija v zadnjem mesecu opravljata poostren nadzor prometa na območju jugovzhodne Slovenije. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu vam ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny, ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.

Sotočja + Lucija Tavčar: V zamejstvu je veliko potencijala, mladi pa do neke mere zavračamo uveljavljene strukture in kalupe

Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!

Sotočja Od mladih in njihovih perspektiv do prevajanja in etnoloških raziskovanj v zamejstvu. Kaj pa se dogaja s celovško Posojilnico bank?

Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije

Slovencem po svetu V Sarajevu že devetič Dnevi novega slovenskega filma

V oddaji se odpravljamo na Švedsko, kjer ta konec tedna slovenski rojaki v mestih Göteborg in Malmö pripravljajo veselo Miklavževanje, v švedski prestolnici Stockholm pa je učence slovenske dopolnilne šole Miklavž že obiskal, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi slavnostni koncert in okroglo mizo. Popeljemo vas tudi v svet filma; v Sarajevu namreč potekajo Dnevi novega slovenskega filma, nekaj pozornosti namenjamo tudi predavanju o Slovencih v Veliki Kladuši, ustavljamo pa se tudi v Švici, kjer so imeli v okviru slovenske dopolnilne šole pred nedavnim obisk iz Slovenije, med katerim so učenci podrobneje spoznali posebno glasbilo - najstarejšo piščal na svetu in njene zvoke.

Sami naši Sara Gavran, film Veter, govori mi in drama Izginjanje – o družini, spominu in pogumu, da o bolečih stvareh govorimo naglas

V tokratni oddaji Sami naši bomo prisluhnili Sari Gavran, ki je iz Bosne prišla v Slovenijo, tu magistrirala, se poročila in vzgaja dvojezičnega otroka. Predstavili bomo intimni dokumentarni film Veter, govori mi režiserja Stefana Đorđevića, posvečen spominu na mamo, ter dramo Izginjanje Tomislava Zajca, ki brez olepševanja spregovori o zlorabah in procesu ozdravljanja.

Naše poti Vejar danes: sodelovanje, izobraževanje in nerešene težave

V občini Trebnje, natančneje v naselju Vejar, živi okoli 350 Romov. Ob obisku smo naleteli na nekaj lepo urejenih hiš, pa tudi take, kjer praviloma živijo velike družine, tudi z malčki in nimajo najboljših pogojev za bivanje. Po tragičnem dogodku v Novem mestu je preventivni nadzor policije pogostejši. V naselju delujejo društva in izobraževalne ustanove, po odgovore o razmerah v naselju smo se odpravili tudi na občino. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.

Sotočja "Preživeli smo stoletja in bomo tudi v prihodnje. Ne le preživeli, tudi živeli!"

Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 17h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Dogodki in odmevi Zelenski: Rusija se mora naučiti živeti po načelih pravne države

Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se stopnjujejo. Po pogovorih v Berlinu je danes v Haagu konferenca. Ukrajinski predsednik Zelenski je bil znova kritičen do ruskih ozemeljskih zahtev, ob tem je poudaril, da pri pogovorih ne gre le za diplomacijo in fizično varnost. Gre tudi za to, da se Rusija končno nauči živeti po načelih pravne države. In to bo delovalo le, če bo resnična možnost, da bo kaznovanje agresorja neizogibno, je poudaril Zelenski. Druge teme: - ZPIZ je več kot 11 tisoč stanovalcem v domovih za starejše začasno ustavil izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo. Razlog je prevedba v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Slovenski kmetje so na poti v Bruselj, kjer se bodo v četrtek udeležili vseevropskega protesta. Razlog je ostro nasprotovanje podpisu prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom, saj bo ta po njihovem škodoval evropskemu kmetijstvu, saj da ne bodo konkurenčni. - V središču Ljubljane so do konca leta prepovedani vsi spontani ulični nastopi, kar velja tudi za trubače, harmonikarja na Prešernovem trgu in nastopajoče na Šuštarskem mostu. Kot je pojasnil župan Zoran Jankovič, inšpektorji že izvajajo nadzor.

Prva vrsta Mladinski pevski zbor RTV Slovenija

V oddaji nastopa Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom zborovodkinje Alenke Podpečan in s pianistom Klemnom Golnerjem.

Aktualna tema Naj Slovenija uvede obvezno služenje vojaškega roka?

Pojdimo v soseščino. Konec novembra je italijanski minister za obrambo Guido Crosetto napovedal ponovno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Italiji. V Avstriji je služenje vojaškega roka obvezno. Oktobra je hrvaški parlament uzakonil obvezno služenja vojaškega roka. To zdaj napoveduje tudi Srbija. Kako naj ravna Slovenija?

Po Sloveniji Brezposelnost v Pomurju nekoliko višja od slovenskega povprečja

Še drugi poudarkji iz oddaje: - Ptujski mestni svetniki potrdili 40-milijonski proračun za prihodnje leto. - Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Gorenjske Auris Kranj, ki povezuje 714 članov, deluje 70 let. - Arheološki park Divje babe na Cerkljanskem razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. - Sredstva za otroke iz socialno šibkih družin Nadškofijska Karitas Maribor zbura z adventno-božično dobrodelno akcijo "Več luči, več upanja".

Danes do 13:00 Za dosego dolgotrajnega miru mora Rusija Ukrajini plačati za povzročeno škodo, slišati iz Haaga

V Evropi te dni potekajo okrepljena prizadevanja za dosego mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Po berlinskem vrhu o varnostnih jamstvih danes v Haagu poteka srečanje o ustanovitvi mednarodne komisije za ukrajinske odškodninske zahtevke. Kot je dejal nizozemski premier Dick Schoof, s tem pošiljajo jasno sporočilo - po vojni je treba zadostiti pravici, za dosego dolgotrajnega miru mora Rusija Ukrajini plačati za povzročeno škodo. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropski parlament je podelil nagrado saharov zaprtima novinarjema Andrzeju Poczobutu in Mzíi Amaglobéli - V krškem Vipapu zaradi finančnih težav ustavili proizvodnjo, prihodnost delavcev negotova - V Mariboru tradicionalen spust božičkov s pediatrične klinike

Na današnji dan 16. december - Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju

Iz življenja ameriških Slovencev Primorski rojak med italijanskimi garibaldinci Kostumografka za gledališče in film Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije so si Slovenijo razdelile Nemčija, Italija in Madžarska. Zadnja je dobila Prekmúrje in si ga na današnji dan pred 80 leti tudi formalno priključila kot del južnih pokrajin, kamor so spadali še Bačka, Baranja in Medžimúrje. Že avgusta 1941 so Madžari v Prekmurju uvedli svojo civilno upravo in obnovili upravno razdelitev, ki je veljala pred letom 1919. Murskosoboški okraj so priključili Železni županiji s sedežem v Sombotelu, dolnjelendavskega pa županiji Zala s sedežem v Jageršku. Murskosoboški okraj je imel status vendske krajine, lendavski pa je bil popolnoma madžarski. Madžarski okupatorji Prekmurcev namreč niso priznavali za del slovenskega naroda, v skladu z vendsko teorijo so jim priznavali le, da so slovanskega rodu. Prepovedali so jim knjige v slovenščini, dovoljen je bil le slovenski verski tisk. Tedaj so izhajali luteranska Duševni list in koledar ter katoliški Kolendar Srcza Jezusovega, ki so jih z madžarskim črkopisom pisali v prekmurščini.

Svetovalni servis Zdrav trend: Fermentiranje živil

Droži, kislo zelje in repa, kefir, jogurt, kombuča, pesa in tobak ...

Radiosfera Lucija Tavčar, zavedna tržaška Slovenka mlajše generacije, ki verjame, da ima manjšina dodano vrednost

Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.

Ob osmih Miro Cerar: Zamenjati bi se morali vodilni akterji v politiki

Ujeti smo v začaran krog istih politikov, za resen preboj ni se moralo zamenjati nekaj ključnih akterjev, meni dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. Krivdo, da smo se pustili zapeljati polarizaciji, pripisuje tudi volilnemu telesu. S Cerarjem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o razlogih za razklanost, o problemu razmišljanja v okvirih "naši-vaši" oziroma "Janša-nejanša", pa tudi o poteku mandata vlade Roberta Goloba, ki ga zaznamujejo številni izredni zakonodajni postopki.

Intelekta Preobrazbe kapitalizma v dobi umetne inteligence

Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?