Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Razkošje v glavi Tanja Žigon

Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, kar danes počne. Združuje vse, kar jo v življenju zanima. Na eni strani je to kulturna zgodovina, na drugi jeziki. Vse to se je smiselno povezalo. Prof. dr. Tanjo Žigon bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Sobotno branje Ana Svetel: Steklene stene

Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetu

Kulturni fokus V Turčiji so odkrili doslej neznan indoevropski jezik – kalašmščino

O kalašmščini, ki so jo pred 3500 leti govorili na anatolski planoti, do leta 2023 nismo vedeli čisto ničesar, potem pa so arheologi odkrili prvo – in za zdaj tudi edino – besedilo v tem jeziku. Kaj to odkritje pomeni za naše razumevanje zgodovine indoevropskih jezikov?

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Labirinti sveta Popek sveta

Svet se še naprej vrti z neverjetno hitrostjo. Igro vodi Donald Trump, ki ima kot žongler v cirkusu hkrati v rokah več krogel, njegovo reševanje svetovnih problemov pa se istočasno zdi kot podtikanje požarov. Na osi boja svetovnih sil se je v tem tednu večkrat znašla tudi Slovenija, ki z napovedmi referendumov o Natu lahko postane poligon za preizkušanje trdnosti zavezništva. Poleg tega je posebna odposlanka Združenih narodov za palestinska ozemlja Francesca Albanese prav med obiskom pri nas postala tarča sankcij Združenih držav Amerike.

Aktualna tema Raje kot na morje so se šli učit slovenščino v Ljubljano

Približno 300 posameznikov iz 30 držav se udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si mnogi v tem času predstavljajo oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, rojeno v Indiji, ki ima slovenske sorodnike v Vidmu v Furlaniji, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije, sina rokometaša Aleša Pajoviča.

Jutro na Prvem

Lokalni junak Alenka Zgaga

Lokalna junakinja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno-tehnično-turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je Alenka Zgaga pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak.

Petek brez pravila Ko ChatGPT načrtuje naš dopust …

Še nedolgo nazaj smo informacije večinoma iskali prek brskalnikov, danes, sploh mlajše generacije, za informacije sprašujejo jezikovne modele. Najbolj znan je gotovo ChatGPT, so pa še drugi. Petek brez pravila je izbral dva in z orodjema načrtoval enotedenski dopust na Hrvaškem. Uspešno? Sogovornik: Anže Vidrih Tomič.

Lokalni čas Gremo na Štajersko! Od radarjev do Tesle

V tokratni Lokalni čas se nam je iz mariborskega studia oglasil Stane Kocutar in nasul aktualnosti in zgodovine.

Možgani na dlani Osupljivi svet netopirjevih možganov

V naših poletnih epizodah Možgani na dlani smo že velikokrat pokukali onkraj človeškega živčevja, od čebel in delfinov do meduz. Danes pa bomo pobliže spoznali skrivnostne prebivalce podstrešij, jam in zvonikov, ki oživijo zlasti ponoči in so sesalci, ki znajo leteti. Morda vas preseneti dejstvo, da so doslej odkrili že 1400 vrst, zato je to drugi največji red sesalcev na svetu. Seveda govorimo o netopirjih in o njih ogromno ve dr. Klemen Koselj, ki je z nami v tokratnih možganskih minutah. Avtor fotografije: Simon Zidar.

Radiosfera Države od A do Ž : Egipt

Arabska republika Egipt bo naš cilj v tokratni epizodi serije Države od A do Ž, ki jo poslušate v Radiosferi enkrat na mesec ob torkih. Egipt leži na zanimivem območju, saj je del severovzhodne Afrike, a vključuje polotok Sinaj, ki pa je del Azije. Ima okoli 114 milijonov prebivalcev. Glavno območje poselitve je okoli reke Nil. Pri tem pa velik del države zavzema puščava Sahara. Meji na Sredozemsko morje, Libijo, Sudan, Izrael in Gazo ter Rdeče morje. Državo seveda poznamo po njeni sloviti zgodovinski vlogi v času faraonov. V nadaljevanju pa nas bo zanimalo predvsem, kakšni so Egipčani danes ter kako se imajo v njihovi domovini turisti.

Torkov kviz Jadranska magistrala, nekoč ponos Jugoslavije

Poletje je pravi čas, da spakiramo kovčke, jih zložimo v prtljažnik in se odpravimo na pot! Na Balkanski Route 66. Ali pa na t. i. Peklensko cesto, ki je na nek način tudi Mitska cesta sonca in nostalgije. To so imena, ki so jih tej več kot 1.000 kilometrov dolgi cesti nadeli novinarski kolegi, ki so o njej že pisali. O Jadranski magistrali - njeni zgodovini in potencialih - več z arhitektom Petrom Gabrijelčičem.

Klicna koda Zdi se, da je politika v Italiji vseskozi na počitnicah

Italija je znova razdeljena - tokrat vremensko; medtem ko na severu divjajo neurja s točo in z močnim vetrom, je jug države še vedno v primežu vročinskega vala. To pa ne ustavi turistov z vsega sveta, ki ob obisku zgodovinskih in kulturnih znamenitosti katero izmed njih, hote ali nehote, tudi oskrunijo oziroma uničijo. Številni domačini Benetk so bili v preteklih dneh zelo kritični tudi do poroke ameriškega milijarderja Jeffa Bezosa, opozorili so na škodljive učinke množičnega turizma ter izpostavili poroko kot simbol čezmernega razkošja in privatizacije javnega prostora.

naPOTki Z avtom na vlak in do malega Pariza

Železniška postaja Podbrdo se nahaja na južni strani Bohinjskega predora, ki med drugim povezuje Bohinj in Podbrdo in je ob svojem odprtju meril 6339 metrov, danes pa je 12 metrov krajši, saj so mu nemški vojaki ob odhodu leta 1945 minirali severni portal. Z izgradnjo železniške proge in predora je Podbrdo začelo dobivati podobo mesta, ki je bilo v času svetovnih vojn tudi strateškega pomena. Po bogati zgodovini železniške postaje in samega predora nas v tokratnih napotkih popelje gospod Cveto Zgaga, lokalni turistični vodnik in ustanovni član Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina.

Lokalni junak Jana Turk Šulc

Sredi junija so se končale prireditve Tednov vseživljenjskega učenja, ki opozarjajo na neformalne oblike učenja, ki so pomembne vse življenje. Gonilna sila številnih tovrstnih prireditev, delavnic, predavanj in srečanj v Šmarju pri Jelšah in na Kozjanskem je Jana Turk Šulc iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih je nedavno prejela tudi priznanje Andragoškega centra Slovenije. Jana Turk Šulc sicer pravi, da ta nagrada pripada vsem sodelavcem in udeležencem različnih druženj in izobraževanj. Prav zato, ker ustvarja pogoje za srečevanja ljudi, učenje in osmišljeno življenje, je tudi tokratna Lokalna junakinja.

Jutranja vremenska fronta Gorski/morski poletni oddih - ARSO

Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.

Zverinice

Zverinice

30 epizod

Navadni pasavček: Enakonožni rakec na vrtu

10 min

Koala: Drevesni dom za malo koalo

11 min

Ščuka: Zobata rečna plenilka

11 min

Udav: Naglušnež v džungli

11 min

Pikapolonica: Živahno življenje božjega voleka

10 min

Gams: Vladar gora

9 min

Informativne vsebine

Zrcalo dneva Od 1. avgusta 30 odstotne ameriške carine za uvoz iz Evropske unije

Napoved amriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih uvoznih carin iz Evropske unije je sprožil val odzivi. EU je napovedal odziv, Nemčija pa poziva k pragmatičnim pogajanjem .

Radijski dnevnik Bruselj: Evropska unija bo po Trumpovi napovedi o uvedbi 30 odstotnih carin zaščitil svoje interese

Ameriška uvedba uvoznih carin na blago iz Evropske unije bo škodovala podjetjem in potrošnikom na obeh straneh Atlantika. Tako so se v Bruslju odzvali na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo s prvim avgustom uvedel 30-odstotne carine na uvoz iz povezave, če do takrat s 27-erico ne bodo dosegli trgovinskega sporazuma. Bruselj je izrazil pripravljenost na nadaljnje pogovore z Washingtonom, obenem pa opozarja, da bo branil svoje interese. V oddaji tudi: - Gorivo je ključno za preživetje v Gazi, ob njegovem pomanjkanju svarijo v Združenih narodih - Pristojni v času dopustov pozivajo k skrbi za varnost zdravja in premoženja - Poljakinja Iga Świątek brez izgubljene igre osvojila teniški turnir v Wimbledonu

Dogodki in odmevi Premier Robert Golob si želi čimprejšnjega glasovanja o umiku referenduma o obrambnih izdatkih

Za nami je politično napet teden zaradi napovedanih obrambnih referendumov. Premier Golob meni, da je bila opozicijska podpora referendumu o obrambnih izdatkih namenjena rušenju vlade, po včeraj vloženem predlogu o njegovem umiku pa je poudaril, da si želi čimprejšnjega glasovanja o tem. Dodal je še, da glede na razmere v svetu zagotovo ni ugoden trenutek za referendum o izstopu iz Nata. - Pogajanja o premirju v Gazi so po palestinskih navedbah tik pred propadom - Trump napovedal 30-odstotne uvozne carine za Evropsko unijo s prvim avgustom - V požaru v domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca umrl človek

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Svoboda vložila predlog za razveljavitev referenduma o obrambnih izdatkih

Po včerajšnjem vrhu predstavnikov parlamentarnih strank je jasno, da bodo poslanci in poslanke še enkrat odločali o usodi referenduma o obrambnih izdatkih. Gibanje Svoboda je namreč vložilo predlog za razveljavitev sklepa o referendumu, pri čemer pa ni jasno, ali ima predlog dovoljšnjo podporo strank. Premier Robert Golob je v sinočnjih Odmevih o tem dejal, da je v razpravi zaznal razumevanje in da je čas za politiziranje minil. Edini, ki je že jasno podprl predlog Svobode je Anže Logar iz Demokratov. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Pred nesrečo letala Air India, v kateri je umrlo 260 ljudi, nenadno prekinjen dovod goriva. - Dars voznike poziva k pripravljenosti na zastoje, ki jih pričakujejo tudi danes. - Tadej Pogačar z novo etapno zmago nadaljuje prevlado na francoski pentlji.

Zrcalo dneva Gibanje Svoboda vložilo pobudo za razveljavitev posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih

Premier Robert Golob je po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank povedal, da je Gibanje Svoboda vložilo predlog za razveljavitev sklepa o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih, saj je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče.

Radijski dnevnik Gibanje Svoboda je vložilo predlog sklepa o razveljavitvi posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih

Gibanje Svoboda je v parlamentarni postopek vložilo pobudo za razveljavitev posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, ki ga je vložila Levica, v parlamentu pa so ga potrdile Levica, SD, SDS in NSi. Ustavni pravniki so ta teden tako rekoč enotno zatrdili, da je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče. Kot je bilo mogoče razumeti izjave tistih, ki so se udeležili današnjega parlamentarnega vrha, pa bi lahko v prihodnjih dneh referendum o obrambnih izdatkih razveljavili in s tem malce umirili dogajanje. Drugi poudarki oddaje: - Ob 30-ti obletnici genocida v Srebrenici obsodbe zanikanja zločinov. - Nevladniki državo pozivajo k sprejetju ukrepov za zaščito otrok in mladih pred alkoholom. - Tadej Pogačar na Touru znova v rumeni majici.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Dogodki in odmevi Ob 30. obletnici genocida v Srebrenici pokloni žrtvam v Potočarih in svarila pred novim širjenjem nacionalizmov

V Potočarih se je s pokopom sedmih na novo identificiranih žrtev in skupno molitvijo končala osrednja spominska slovesnost ob 30-ti obletnici genocida v Srebrenici. Tam so sile bosanskih Srbov - čeprav naj bi šlo za varovano območje pod nadzorom Združenih narodov - ubile najmanj osem 1372 Bošnjakov, približno 25.000 žensk, otrok in starejših pa so deportirali. Slovesnosti se je udeležila vrsta državnikov, med njimi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, osrednja govornica, predsednica združenja Mater Srebrenice Munira Šubašić, pa je sporočila, da se svet ni naučil ničesar. Drugi poudarki oddaje: - Vrstijo se obsodbe ameriških sankcij proti zagovornici človekovih pravic Palestincev Francesci Albanese. - Parlamentarni vrh o obrambnih referendumih brez SDS. - Uspešno izvedli prvo endoskopsko operacijo raka na nosnem delu žrela pri nas.

Aktualna tema Raje kot na morje so se šli učit slovenščino v Ljubljano

Približno 300 posameznikov iz 30 držav se udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si mnogi v tem času predstavljajo oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, rojeno v Indiji, ki ima slovenske sorodnike v Vidmu v Furlaniji, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije, sina rokometaša Aleša Pajoviča.

Po Sloveniji Občini Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka v reševanje Starega vrha

Drugi poudarki: - Na Bledu svarijo: Poti, ki ponujajo najlepše poglede na jezero, so lahko zelo nevarne - Kobariški župan v sporu s skupino svetnikov, tudi glede znižanja pred- in posezonskih cen plovbe po Soči - V Kostanjevici na Krki letos v znamenju dveh jubilejev - Kdo pravi, da ni gob? V Žamencih v občini Dornava bo ta konec tedna zadišalo po gobovem golažu

Podkasti

Umetnost možnega Tragikomedija zmešnjav – Uroš Esih (Delo)

Čeprav sva se pred nekaj tedni za to sezono poslovila, sva poletni dopust morala prekiniti s posebno epizodo. Bomo šli jeseni na dva referenduma, na enega ali referendumov sploh ne bo? Petkovo glasovanje o predlogu Levice za referendum o dvigu obrambnih stroškov na tri odstotke je zarisalo novo politično podobo Slovenije. Na isti strani so se znašli poslanci vladne Levice in Socialnih demokratov ter opozicijskih SDS in NSi. Poraženec tega zapleta, predsednik vlade Robert Golob, je slabe pol ure kasneje udaril z napovedjo nove referendumske pobude – o članstvu Slovenije v Natu. V kaosu, ki je sledil, se vse strani borijo za svoj košček pozornosti in za svojo resnico, najin gost, komentator časopisa Delo Uroš Esih, pa poudarja, da so v tej zgodbi prav vsi ravnali nedržavotvorno in zgolj za lastne notranjepolitične koristi. Analiziramo interese in namene strank, vladnih in opozicijskih in ugibamo o možnih posledicah, pa tudi geopolitični kontekst, v katerem se odvija slovenska politična melodrama in lahko odpre vrata hibridnim ruskim napadom na trdnost zveze Nato skozi slovenska odprta vrata. Za konec se pozabavamo še z razvpito parado nacionalizma in neoustaštva na zagrebškem hipodromu, kateri niso podlegli niti znani slovenski domoljubi.

ApolloLajka Marko Peljhan, drugič – »Od takrat naprej nismo nobene rakete več izstrelili sredi mesta« in druge peripetije na poti do prvega slovenskega satelita

Ker smo v prvem pogovoru z Markom Peljhanom prišli komaj do polovice njegove nadvse zanimive zgodbe, smo ga preprosto morali še enkrat zvleči v studio. In res ni bilo odveč. Od navdušenja na revolucijo malih satelitov, oblikovanja številnih idej za prvi slovenski satelit, iskanja raket v tujini pa do - končno - olajšanja ob uspešni izstrelitvi Nema-HD.

Umetnost možnega Monetizacija nove politike – Matija Stepišnik (Večer)

Zakaj je izjava Boruta Pahorja, da dogajanja v Gazi ne bi označil za genocid, sprožila tako burne reakcije? In zakaj se je Pahor sploh odločil v tem trenutku za nastop s tako jasnimi političnimi sporočili? Nekdanji predsednik sicer pravi, da je zdaj zasebnik, pogodbenik, ki deluje na prostem trgu, opozarja Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera. A v tem prostoru zasebne pobude hkrati deluje kot politik in s svojimi izjavami tudi vpliva na politično dogajanje. Hkrati pa je Pahor tudi inovator in prvi obraz politike nove dobe. Proces je nepovraten in tudi pri nas vsi politiki tudi pri nas nagovarjajo volivce s kratkimi sporočili in posnetki iz zasebnega življenja na družbenih omrežjih. Z Matijo ob koncu sezone našega podkasta o politiki potegnemo črto pod zadnje burno politično leto in preslikamo realno stanje pred začetkom odločilnih predvolilnih mesecev. Gibanje Svoboda je prva stranka novih obrazov, ki ji je uspelo preživeti dve tretjini mandata, kar oži prostor političnim novincem. Na desnici prostor še vedno suvereno obvladuje SDS z Janezom Janšo, niti Novi Sloveniji niti Logarjevim Demokratom ni uspelo tega spremeniti. Izhodišča so torej jasna, kar pa ne pomeni, da sprememb ne bo. Nasprotno, izkušnje kažejo, da v teh časih lahko pričakujemo nepričakovano in da se lahko v nekaj dneh politična razmerja temeljito postavijo na glavo. Kljub temu naš podkast začasno odhaja na počitnice. Seveda pa – če bodo razmere to zahtevale – kakšna izredna epizoda to poletje ni izključena …

Umetnost možnega Polarizacija in odsotnost refleksije - Suzana Kos (Info360) in Primož Cirman (Necenzurirano)

Medtem ko divja ena vojna na evropskih tleh, druga na pragu Evrope in se ob spremljavi carinske vojne sesuva povojna ureditev sveta, se v Sloveniji največ pogovarjamo o privilegijih, kar je najbolj jasno demonstriral referendum o izrednih pokojninah umetnikov, razmišlja Primož Cirman, odgovorni urednik portala Necenzurirano: »Kot bi Slovenci živeli v votlini, kjer ni zaznati neurja, ki divja zunaj.« In tako kot se v mednarodni skupnosti moč koncentrira v rokah dveh velesil, smo na domačem prizorišču priča izraziti polarizaciji. »Slovenci živimo v dveh votlinah,« dodaja Suzana Kos, komentatorka in voditeljica na portalu Info360. »Del jih živi v votlini Janeza Janše, drugi del pa v votlini tistega, ki je v določenem trenutku njegov nasprotnik.« Med našo debato je vladni trojček predstavljal rezultate triletnega sobivanja na oblasti, a je predstavitev dosežkov zmotila objava KPK, da je zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov v zadevi Karigador. Kako lahko vpliva na politično dinamiko v letu pred volitvami, ki jo že narekujejo sporočila Janeza Janše na nedavnem kongresu in Roberta Goloba na strankarskem Festivalu Svobode. Vabljeni v našo družbo!

Srce bije za posel Matej Rigelnik, Equinox

Gost 36. epizode Srce bije za posel je partner in izvršni direktor nepremičninske družbe Equinox Matej Rigelnik. Kot izvrsten poznavalec nepremičninskega trga je prepričan, da je izpostavljenost Slovenk in Slovencev na področju nepremičnin odločno prevelika. Po njegovem smo pravi "nepremičninski tajkuni", v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. Svojo izjavo podpre s številkami: 300 milijard evrov premoženja imamo v nepremičninah, zgolj 30 milijard v bankah.

Evolucija užitka »Morva sam it stran. K to tuki … to je pa res bolnica«

Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.

Umetnost možnega Poreferendumska seštevanka in odštevanka - Gašper Lubej (Siol.net) in Žiga Bonča (POP TV)

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

Iz glasbenega uredništva

Sobotni glasbeni večer Big Band RTV Slovenija in poklon Thad Jones in Mel Lewis Orkestru

Poslušamo posnetek koncerta, posvečenega glasbi in orkestru trobentača Thada Jonesa in bobnarja Mela Lewisa. Prav letos namreč obeležujejo 60-obletnico delovanja tega slovitega orkestra. Lewis in Jones sta orkester ustanovila leta 1965 in deloval je vse do leta 1978, ko se je Thad Jones preselil na Dansko. Zasedba se je takrat preimenovala v Mel Lewis Orchestra, leta 1990 pa v Vanguard Jazz Orchestra. Ta orkester še vedno vsak ponedeljek v newyorškem klubu Village Vanguard goji tradicijo izvajanja glasbe Mela Lewisa in Thada Jonesa iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Marca pa se je izvajanju njune glasbe posvetil tudi naš Big Band. Vodil ga je stalni gostujoči dirigent Sigi Feigel.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Harmonikarja Denis Novato in Robert Smolnikar

Denis Novato, čigar polko z naslovom Stara lokomotiva poslušate v uvodu v tokratno oddajo, je zamejski harmonikar iz vasi Krmenka pri Trstu. Že kot desetletni deček je nastopal s harmoniko, le da je bila ta klavirska. Z diatonično se je seznanil pri profesorju Zoranu Lupincu, od takrat pa jo je tako vzljubil, da je diatonična harmonika postala njegov glavni inštrument, ki ga s svojimi nastopi predstavlja po vsem svetu. Robert Smolnikar je drugi virtuoz na harmoniki, ki vam ga predstavljamo tokrat. Poleg tega pa je tudi komponist številnih skladb, ki nam vsem skupaj pozvanjajo v ušesih. V preteklosti je igral pri Ansamblu Marela, Vitu Muženiču, leta 1991 pa se je pridružil zasedbi Štajerskih 7, s katero je ustvaril največ avtorskih melodij. Trenutno ustvarja s svojim triom, skupaj s kitaristom Janezom Repnikom in pevcem Matjažem Mrakom. Harmonikarja Denis Novato in Robert Smolnikar vas bosta torej pospremila skozi tokratni Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot sedem desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Barry White

V Godbah z zgodbo se bomo spomnili odličnega ameriškega glasbenika s šarmantnim basovskim vokalom Barryja Whita, ki je umrl 4. julija pred 22 leti.

41 stopinj vročine Urban Koder

Oddaja je posvečena nekdanjemu trobentaču orkestra Urbanu Kodru. Doštudiral je medicino, vendar zaradi usode pristal v glasbi; trobento je igral že v prvi zasedbi Plesnega orkestra leta 1945, ki ga je takrat vodil Bojan Adamič, bil je tudi Ljubljanskega jazzovskega ansambla ter eden izmed ustanoviteljev Jugoslovanskega jazzovskega festivala, pozneje Ljubljanskega. Kot skladatelj je deloval na številnih področjih. Urban Koder nas je zapustil 9. januarja 2019. Njegova glasbena zapuščina je velika zakladnica, s svojim glasbenim delovanjem na številnih področjih pa je slovenskemu glasbenemu razvoju dodal nepogrešljiv pečat. S svojim ustvarjanjem je vplival tako na glasbenike kot tudi na ustvarjalce na drugih umetniških področjih. V oddaji bomo slišali del pogovora, ki ga je leta 2018, ob njegovi 90-letnici, z njim posnela glasbena urednica Alja Kramar. V odlomku bomo spremljali Kodrove glasbene začetke in igranje v Plesnem orkestru Radia Ljubljana.

Etnofonija Savina Yannatou - Watersong

V nocojšnji Etnofoniji, ki jo pripravlja Mario Batelić, bomo prisluhnili albumu Watersong in samosvojim interpretacijam pesmi, ki so povezane z vodo. Album podpisuje grška pevka Savina Yannatou s svojo zasedbo Primavera en Salonico in tunizijsko pevko Lamio Bedioui kot gostjo. Izbor večinoma starih mediteranskih pesmi iz Grčije, Italije, Cipra in drugih držav je pevka tenkočutno odela v barve značilnega ECM-ovskega etnojazza.

Koncerti Melodije morja in sonca 2025

44. poletni festival Melodije morja in sonca je prinesel nove, sveže poletne melodije, dal prostor in pot mladim ter tudi že uveljavljenim izvajalkam in izvajalcem. Kaj vse se je dogajalo in zgodilo, so v radijskem mostu med tremi programi nacionalnega radia - Radia Koper, Radia Maribor in Prvega programa Radia Slovenija spletli glasbeni uredniki Armando Šturman, Gregor Stermecki in Matej Jevnišek.

Koncerti Tomaž Domicelj - Zadnja akustika

Neposredni prenos koncerta Tomaža Domicelja, Zadnja akustika. Na odru, kjer tišina šteje skoraj toliko kot glasba, je stal eden najbolj prepoznavnih glasov domače glasbene zgodovine. Pesmi, ki jih poznamo že desetletja, so zazvenele drugače, intimneje in bolj neposredno. Gre za redko priložnost, da prisluhnete ustvarjalcu, ki zna s kitaro, besedo in kančkom humorja ustvariti trenutke, ki ostanejo v mislih. Za radijski prenos so skrbeli Matjaž Mastnak, Jože Lap in Jane Weber.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, 6. 7. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Spomin na Slavka Avsenika

V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela glasbena zgodba Slavka Avsenika. Tako močno se je vtisnila v spomin slovenskega naroda, da je prav, da se ga spomnimo ob deseti obletnici njegove smrti. Igrajo in prepevajo vam različni izvajalci, ki so Avsenikovo glasbo s svojimi izvedbami še dodatno obogatili in poskrbeli, da ne bo šla nikoli v pozabo. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Melodije morja in sonca

V Godbah z zgodbo se pred 44. festivalom Melodje morja in sonca spominjamo zmagovalnih festivalskih skladb, ki so z leti postale zimzelene.

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Zlata ptica

Ker starec ne poseka drevesa, mu ptica nanosi drv … Pripoveduje: Janez Starina. Turinska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Hudo! Bodoči devetošolci se hladijo tudi ob glasbi

Dobra dva tedna počitnic sta že za nami, še mesec in pol bolj ali manj brezskrbnih počitniških dni še pred vami in priložnosti za kakšno dogodivščino. In kako bodoči devetošolci, ki obiskujejo Osnovno šolo Prežihovega Voranca v Ljubljani, poskrbijo, da dan ni podoben dnevu? Kako se dogovarjajo o domačih opravilih in tudi o izgovorih zanje? Pa o poletnih večerih, iskanju osvežitve v senci ali vodi v tokratni oddaji, ki bo tudi glasbeno obarvana …

Zakajček Zakaj nas komarji pikajo?

V naših sobotnih radijskih oddajah Zverinice spoznavamo različne živali, te pa so včasih gostje tudi v naši rubriki Zakajček. Danes gremo na potep z živalco, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove. Takole nekako se oglaša – bzzzzzz bzzzz … Več pa v naslednjih minutah s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.

Radijski ringaraja Bodoči petošolci iz Postojne se srečujejo tudi med počitnicami

Tudi med počitnicami se slišimo in srečujemo na naših radijskih valovih. Tokrat smo se odpravili v Postojno, kjer se šolarji z OŠ Antona Globočnika na šolskem igrišču srečujejo tudi med počitnicami. Bodoči petošolci so nam povedali, kako preženejo počitniški dolgčas, zaigrajo košarko ali si privoščijo kepico najljubšega sladoleda. Sestavili pa bodo tudi poletni jedilnik!

Lahko noč, otroci! Noge iz gumbov

Deček Jure in deček - risbica sta prijatelja. Pripovedujeta Jelena Sitar in Igor Cvetko. Napisala: Jelena Sitar. Avtor glasbe Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Lahko noč, otroci! Princeska, ki je hotela ostati krastača

Vse trave in vrtovi so njena bleščeča dvorana … Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Marija Peršuh. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Gymnasium Mladinski tabor MC za mlade v Čepovanu

Med poletjem nas zanima, kako mladi preživljate počitnice, kje ste in kaj se dogaja na različnih taborih in letovanjih. Odpravili smo se na Primorsko, pa ne k morju, na Obalo, temveč na nadmorsko višino 600 metrov, v Čepovan. Tam ta teden poteka Poletni tabor MC za mlade. Več o taboru, ki ga prireja Mladinski center Nova Gorica, in o tem, kaj radi delate mladi med počitnicami, smo izvedeli v terenskem studiu v počitniški hiši Čepovanka.

Lahko noč, otroci! Muzikant mrožek

O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov … Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Lahko noč, otroci! Polž Martin 2

Nove morske dogodivščine polža Martina in šolarja Jana. Pripoveduje: Kristjan Muck. Napisal: Gojko Bervar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Lahko noč, otroci! Polž Martin 1

Poletne dogodivčine polža Martina in šolarja Jana. Pripoveduje: Kristjan Muck. Napisal: Gojko Bervar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Lahko noč, otroci! Dimnikarček

Dimnikarček se zaljubi … Pripoveduje: Aleš Valič. Napisal: Peter Glocko. Prevedla: Bilka Mate. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1986.

Naše skupnosti

Slovencem po svetu Štefan Bogdan Barenboim Šalej:"Če smo močni gospodarsko, smo močni kulturno in tudi politično"

V oddaji gostimo dr. Štefana Bogdana Barenboima Šaleja iz Brazilije, ki predstavlja Slovensko globalno poslovno povezavo in se ozira tudi k priložnostim in vizijam tovrstnega poslovnega povezovanja, predstavljamo letošnja nagrajenca 23. nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja Slovenci po svetu - Lovra Jecla in Urha Ferleža, pogovarjali pa smo se tudi s slovenskim rojakom Janezom Majcnom iz Ingolstadta, ki v Nemčiji živi že več kot pol stoletja.

Naše poti Darko Rudaš: Občine prejemajo namenska sredstva, ki jih po zakonu ne morejo namenjati za urejanje nezakonitih naselij

V zadnjem letu je, ne samo družbeno, tudi medijsko predvsem na udaru romska skupnost. O njej se zaradi izoliranih dogodkov poroča negativno, kar pri širši družbi povzroča nemalo nelagodja, še manj sprejemanja. Vlada že dve leti rešuje romska vprašanja, razen povečanega policijskega nadzora in manjših sprememb v lokalnih skupnostih večjih sprememb ni zaznati. O razlogih, rešitvah in nerešenih izzivih romskih vprašanj s predsednikom Foruma romskih svetnikov Slovenije Darkom Rudašem. Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujejo Haris Pilton in Balkan Voodoo Orchestra s skladbo Trouble, trouble Rakija in Mišo Kontrec s skladbo Panonsko morje. Na tujem delu vam v izbiro ponujamo skladbi Yo me asomé a la muralla, ki jo prispeva Israel Fernández, in skladbo La marquisette Adriana Rasoja in Fanfare Ciocarlia.

Sotočja Koncert Blek Panters - ŠA ŠA ŠA - 1. del

Doberdobska rock skupina Blek Panters je aprila letos praznovala 30. rojstni dan s tremi razprodanimi koncerti. V Kulturnem domu v Gorici so se jim na odru pridružili glasbenimi gosti, med drugim vrhunski violinist Aleš Lavrenčič in mladi tolkalci Šindlerji. Skupina, ki poje v domačem narečju, je znana tudi po živalih in rastlinah, ki jih opevajo v svojih pesmih; od sipe, netopirja, krompirja do krave in najnovejših šakalov. Slednjim so posvetili serijo jubilejnih koncertov ob 30 letnici. Tu je prvi del koncerta skupine Blek Panters, poimenovan ŠA ŠA ŠA. Prisluhnite!

Naše poti Večjezičnost otrokom predstavlja prednost in ne oviro

Novo romsko turistično društvo Djag – Ogenj s plesnimi delavnicami želi obuditi in ohraniti romski ples pri mladih. Gre tudi za način kakovostnega preživljanja prostega časa. V prvih šestih mesecih delovanja se je delavnicam romskega plesa pridružilo šest deklet. Pogovarjali smo se še s strokovno delavko Aniko Sušnik, ki dnevno dela z otroki in starši v naseljih Beltinci in Dolga vas. Vladni urad za narodnosti s 1. julijem dobiva novo vodstvo. Vlada je za vršilko dolžnosti direktorja imenovala Danico Polak Gruden. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo raziskali pomen besede »nilej« oziroma poletje.

Slovencem po svetu Nova Gorica združila Slovence iz sveta, zamejstva in Slovenije

Zabeležili smo utrip z osrednje prireditve rojakov iz sveta, zamejstva in Slovenije Dobrodošli doma v Novi Gorici, spremljali smo dogajanje na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru, bili pa smo tudi na Poslovni konferenci Slovencev iz sveta in Slovenije na Goriškem. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovensko francoskega poslovnega kluba iz Pariza Matejem Kurentom, naš gost pa je bil tudi astrofizik iz Združenih držav Amerike dr. Andrej Prša.

Sami naši Gostovanje Društva Sava, festivalsko poletje in Adriana Kuči

V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili Društvo Sava iz Beograda, ki je v Novi Gorici in Gorici počastilo Dorico Makuc s filmskimi projekcijami in delavnicami o življenju Slovencev po svetu. Sprehodili se bomo po festivalskem zemljevidu regije in napovedali najboljše koncerte in dogodke to poletje – od Makedonije in Srbije do Hrvaške in Črne gore. Za konec pa vam predstavljamo pisateljico, novinarko in kulturno delavko Adriano Kuči.

Naše poti Jožek Horvat Sandreli: Zaradi medijskega in političnega linča bi morali Romi spremeniti način razmišljanja

Skoraj leto dni po dogodkih na jugovzhodu Slovenije, ki so sprožili val sovražnega govora do Romov na spletu, se je zgodil nov incident v Ribnici, ki je povzročil nemalo škode za celotno romsko skupnost. Ob državi, lokalni skupnosti, večinskem prebivalstvu in Romih so v tem primeru ključni deležnik mediji, ki poročajo o izoliranih dogodkih. Kako medijsko poročanje o Romih, ki izpostavljajo etnično pripadnost državljana, ki je bil vključen v izoliran incident, vpliva na romsko skupnost ter kako posamezni politični akterji izkoriščajo dogodke za nabiranje političnih točk, tokrat v pogovoru s prvakom krovne romske organizacije, Sveta romske skupnosti, Jožekom Horvatom Sandrelijem.

Sotočja Pisan mozaik slovenske zamejske ustvarjalnosti

Živahno dogajanje v okviru srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici in Gorici je bilo tudi v znamenju kulturnega in gospodarskega povezovanja. Formalno je bila nadgrajena Slovenska globalna poslovna povezava. Komu je namenjena?

Sami naši Ivan Antić in Natalija Milovanović v Ljubljani, Veronika Stojanoska in dogodek »Začuti Hrvaško«

V tokratni oddaji Sami naši napovedujemo kar dva literarna večera z gostoma Ivanom Antićem in Natalijo Milovanović, ki bosta v Ljubljani predstavila svoji novi knjigi. Predstavili bomo mlado fagotistko Veroniko Stojanosko – glasbeno upanje, ki osvaja mednarodna tekmovanja in piše poezijo v makedonščini in slovenščini. Obiskali bomo tudi dogodek Začuti Hrvaško, na katerem se je hrvaška skupnost s kulinariko in običaji že peto leto zapored predstavila sredi Ljubljane.

Naše poti Romi v Šentjernju z nabiranjem zelišč obujajo in ohranjajo znanje prednikov

Od trajnostne pridelave hrane na vrtu, priprave romskih kulinaričnih dobrot, ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri pripravi obrokov, do nabiranja zelišča in zdravilnih rastlin se pogovarjali Romi na štirih srečanjih po Sloveniji v sklopu projekta Združimo se, ki ga izvaja Slovenski etnografski muzej. Mi smo se jim pridružili v Šentjerneju, kjer smo skupaj z romskim zeliščarskim društvom Romanco Rman obujali znanje prednikov o pripravi in predelavi zelišč. Pogovarjali smo se še z romskim pevcem in violinistom Mišem Kontrecem, ki v novi skladbi opeva pripadnost domači zemlji, Prekmurju.

Sotočja Jutri bo njihov!

Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja.

Intelekta

Intelekta

511 epizod

Nova fronta v planetarni ekološki krizi: zakisljevanje oceanov

46 min

David Lynch, režiser, ki je s kamero ujel morasto naravo ameriškega sna

45 min

Kriza srednjih let - njene pasti in blagoslovi

48 min

Skrajna populistična gibanja poganja sovraštvo do vseh, ki so drugačni od njih

44 min

Kitajska strategija v vse bolj zaostreni trgovinski vojni

49 min

Umetna inteligenca je vse bolj lačna elektrike

47 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Od 1. avgusta 30 odstotne ameriške carine za uvoz iz Evropske unije

Napoved amriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih uvoznih carin iz Evropske unije je sprožil val odzivi. EU je napovedal odziv, Nemčija pa poziva k pragmatičnim pogajanjem .

Sobotni glasbeni večer Big Band RTV Slovenija in poklon Thad Jones in Mel Lewis Orkestru

Poslušamo posnetek koncerta, posvečenega glasbi in orkestru trobentača Thada Jonesa in bobnarja Mela Lewisa. Prav letos namreč obeležujejo 60-obletnico delovanja tega slovitega orkestra. Lewis in Jones sta orkester ustanovila leta 1965 in deloval je vse do leta 1978, ko se je Thad Jones preselil na Dansko. Zasedba se je takrat preimenovala v Mel Lewis Orchestra, leta 1990 pa v Vanguard Jazz Orchestra. Ta orkester še vedno vsak ponedeljek v newyorškem klubu Village Vanguard goji tradicijo izvajanja glasbe Mela Lewisa in Thada Jonesa iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Marca pa se je izvajanju njune glasbe posvetil tudi naš Big Band. Vodil ga je stalni gostujoči dirigent Sigi Feigel.

Lahko noč, otroci! Zlata ptica

Ker starec ne poseka drevesa, mu ptica nanosi drv … Pripoveduje: Janez Starina. Turinska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Radijski dnevnik Bruselj: Evropska unija bo po Trumpovi napovedi o uvedbi 30 odstotnih carin zaščitil svoje interese

Ameriška uvedba uvoznih carin na blago iz Evropske unije bo škodovala podjetjem in potrošnikom na obeh straneh Atlantika. Tako so se v Bruslju odzvali na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo s prvim avgustom uvedel 30-odstotne carine na uvoz iz povezave, če do takrat s 27-erico ne bodo dosegli trgovinskega sporazuma. Bruselj je izrazil pripravljenost na nadaljnje pogovore z Washingtonom, obenem pa opozarja, da bo branil svoje interese. V oddaji tudi: - Gorivo je ključno za preživetje v Gazi, ob njegovem pomanjkanju svarijo v Združenih narodih - Pristojni v času dopustov pozivajo k skrbi za varnost zdravja in premoženja - Poljakinja Iga Świątek brez izgubljene igre osvojila teniški turnir v Wimbledonu

Razkošje v glavi Tanja Žigon

Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, kar danes počne. Združuje vse, kar jo v življenju zanima. Na eni strani je to kulturna zgodovina, na drugi jeziki. Vse to se je smiselno povezalo. Prof. dr. Tanjo Žigon bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Dogodki in odmevi Premier Robert Golob si želi čimprejšnjega glasovanja o umiku referenduma o obrambnih izdatkih

Za nami je politično napet teden zaradi napovedanih obrambnih referendumov. Premier Golob meni, da je bila opozicijska podpora referendumu o obrambnih izdatkih namenjena rušenju vlade, po včeraj vloženem predlogu o njegovem umiku pa je poudaril, da si želi čimprejšnjega glasovanja o tem. Dodal je še, da glede na razmere v svetu zagotovo ni ugoden trenutek za referendum o izstopu iz Nata. - Pogajanja o premirju v Gazi so po palestinskih navedbah tik pred propadom - Trump napovedal 30-odstotne uvozne carine za Evropsko unijo s prvim avgustom - V požaru v domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca umrl človek

Sobotno branje Ana Svetel: Steklene stene

Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetu

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Na današnji dan 12. julij - Edina zdravnica – najprej v Trstu, potem v Mariboru

Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Pesnik iz Zgornjega Tuhinja in njegovi »Koraki v svobodo« Etnomuzikolog raziskuje v Beneški Sloveniji Klara Kukovec se je rodila v Hersonu na jugu Ukrajine kot Kaja Lea Doktor. Kljub očetovemu nasprotovanju se je po koncu gimnazije odpravila v Ženevo na študij medicine. Ko je njena družina v rusko-japonski vojni izgubila vse premoženje, je v želji po nadaljevanju študija odšla v Bern; tam je dobila delo v sanatoriju. Študij medicine je končala leta 1908 v Lozani. Istega leta se je poročila z Jankom Kukovcem iz Ljutomera. Ko je želela nekaj pozneje v Gradcu odpreti ambulanto, so jo zavrnili. Avstrija je namreč tedaj od žensk zahtevala, da ponovijo vse izpite, če želijo, da jim priznajo že pridobljeno medicinsko izobrazbo. Leta 1910, tik pred rojstvom drugega sina, ji je uspelo v Gradcu znova diplomirati. Že naslednje leto je bila prva ženska, ki je odprla zasebno ordinacijo v Trstu, hkrati pa edina, ki je v mestu delala kot zdravnica. Ambulanta je bila namenjena ženskim in otroškim boleznim, in čeprav ni govorila italijansko, si je pridobila veliko pacientk. Po prvi svetovni vojni se je ustalila v Mariboru in kot edina zdravnica v mestu odprla zasebno ambulanto za ženske in otroške bolezni. Ob začetku druge svetovne vojne je morala v izgnanstvo, po njej pa je znova odprla zasebno prakso in sprejemala paciente še tedaj, ko je imela že več kot devetdeset let. Klara Kukovec, mama tik pred koncem druge svetovne vojne umorjenega partizanskega zdravnika dr. Roberta Kukovca, se je rodila leta 1883 v Hersonu v tedanji carski Rusiji.

Hudo! Bodoči devetošolci se hladijo tudi ob glasbi

Dobra dva tedna počitnic sta že za nami, še mesec in pol bolj ali manj brezskrbnih počitniških dni še pred vami in priložnosti za kakšno dogodivščino. In kako bodoči devetošolci, ki obiskujejo Osnovno šolo Prežihovega Voranca v Ljubljani, poskrbijo, da dan ni podoben dnevu? Kako se dogovarjajo o domačih opravilih in tudi o izgovorih zanje? Pa o poletnih večerih, iskanju osvežitve v senci ali vodi v tokratni oddaji, ki bo tudi glasbeno obarvana …

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt