Ultrazvok E-cigarete, vejp: Laži, zavajanje, zastrupitve, bolezni

November je mesec ozaveščanja o zasvojenostih.

Studio ob 17.00 Paracetomol v hrani in še kaj

Odkritje paracetomola v vloženih kumaricah odpira številna vprašanja: kako varna je hrana, ki pride na prodajne police; s čim vse je onesnažena, pa niti ne vemo; zakaj mora Slovenija kumarice in še marsikaj uvažati iz drugega konca sveta in ne zagotavlja dovoljšnjih količin iz svoje lastne pridelave; kako različni so predpisi pridelave, ki veljajo za naše kmete in pridelovalce iz tretjih držav; ter nenazadnje kakšen je pomen označevanja porekla, če potrošniku ne zagotavlja hitre in jasne informacije. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane na Upravi za varno hrano, varstvo rastlin in veterinarstvo; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije; Robert Golc, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, tudi zaposlen v javni službi kmetijskega svetovanja in tudi pridelovalec zelenjave iz Gorenjske. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Storž Marija Jereb: Ko želiš tolažbo, postani prostovoljec

Marija Jereb je prostovoljka, ki je Rdečemu križu predana že štiri desetletja. Vso energijo in prosti čas vlaga v delo z mladimi, jim predaja humanitarne vrednote in v njih spodbuja ljubezen do soljudi. Doma je v Ankaranu. Bila je učiteljica, z mladimi je redno organizirala dobrodelne zbiralne akcije za otroke iz socialno ogroženih družin. Marija Jereb oddaja neverjetno notranjo energijo, ob tem pa nikoli ničesar ne zahteva zase. Kljub temu pa je letos prejela lepo nagrado: je namreč prejemnica najvišjega priznanja Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije, kipca dobrote. Z njo se je pogovarjala Anita Urbančič.

Prvič Prijateljstvo in pogum - Murska Sobota

Prvi dogodek v okviru RTV projekta Prvič prijateljstvo smo v sodelovanju z Mladinskim informativnim in kulturnim klubom Murska Sobota organizirali 30. septembra 2025. Z mladimi sta se o prijateljstvu in pogumu pogovarjali Neža Prah Seničar in Urška Henigman, svoje izkušnje sta delila glasbenika Lucija Selak iz Ansambla Saša Avsenika in Tine Matjašič iz benda Alo!Stari, priredbo skladbe Prvič pa so pripravili Ka te trga.

Lahko noč, otroci! Pospravljen gozd

Naj ostane tak, da si lahko živali v njem vedno same najdejo, kar potrebujejo. Pripovedovalka: Vesna Jevnikar Avtorica: Kim Leban Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija, september 2022.

Prvi Pravila za izrabo programskega časa pred zakonodajnim referendumom

RTV Slovenija objavlja pravila za izrabo programskega časa za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Svetovalni servis Težave pri spolnosti

Večina težav pri spolnosti je posledica tega, da se o njej ne znamo odkrito pogovarjati, pravi gostja četrtkovega Svetovalnega servisa doktorica medicine, internistka, hematologinja in specialistka za spolno medicino Frosina Krstanoska. Po 9. uri bomo z njo govorili o seksualnih motnjah in rešitvah zanje. Kdaj je dovolj pogovor, kdaj se naj lotimo vaj, ki obudijo intimnost, kdaj so potrebna zdravila? Pridružite se nam prek telefona ali vprašanje zapišite na našo spletno stran prvi.rtvslo.si.

Možgani na dlani Gube so zakon! 1. del : Vsi nevroni se ne starajo enako hitro

Naši možgani so že krepko v jeseni, če govorimo o letnih časih. Kaj pa, če mislimo na jesen življenja? Tako pa bodo obarvane jutranje minute Možganov na dlani v naslednjih štirih četrtkih, v seriji Gube so zakon! Mojca Delač skupaj s sogovornicami in sogovorniki raziskuje staranje, skrivnosti dolgoživosti in zdravoživosti in skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj so, ko govorimo o staranju, možgani še posebno zagonetni? V prvi epizodi ji bosta pri iskanju odgovorov pomagala prof. dr. Vera Gorbunóva in prof. dr. Björn Schumacher.

Lokalni čas Koroška med preteklostjo in sedanjostjo

Po poteh Črnjanskega rokopisa smo se odpravili v tokratnem Lokalnem času. Gre za skoraj 400 let star dokument, ki je bil javnosti do zdaj manj znan, po novem pa je vpisan na Unesco nacionalno listino Spomin sveta in je torej pomemben za vso Slovenijo. Zakaj je tako in kako so lahko knjigo ohranili? Ob tem tudi pojav bukovništva, ki se je prav na Koroškem najbolj razcvetel zaradi izjemnega pomanjkanja knjig pred stoletji. Ob koncu zavijemo še na drugi del Koroške, v Dravsko dolino, kjer je beležijo še eno zgodbo, ki si jo je vredno vzeti za zgled. Z izjemno podporo občine invalidi zapisujejo nove življenjske zgodbe in delajo v Zavodu Radela, ki je praznoval 10. obletnico.

Svetovalni servis Luči in osvetlitev

Osvetlitev notranjih prostorov ni le stvar estetike – vpliva na naše počutje, zdravje in storilnost. A kakšna naj bo v kuhinji, kjer potrebujemo energijo in zbranost, ter kakšna v spalnici, kjer želimo mir in sprostitev? Kako zasnovati razsvetljavo v bivalnem prostoru, kjer izkoristek dnevne svetlobe ni najboljši? Sogovornik: bo Matej Kobav s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Radiosfera Oglarsko kopo mora vedno prižgati ženska

V oglarski deželi na Dolah pri Litiji je tradicija kuhanja oglja stara približno 100 let, v te kraje naj bi jo prenesli italijanski oglarji. Tudi tamkajšnja Domačija Brinovec se z oglarjenjem ukvarja skoraj tako dolgo, poleg kmetovanja in mizarstva, danes članom družine kuhanje oglja prestavlja dopolnilno dejavnost. So pa tudi eni redkih, ki ponujajo doživetje oglarjenja kot turistični produkt. Oglarka za en dan je v sklopu novinarske ekskurzije postala tudi Ana Skrt, ki zdaj v Radiosferi med drugim ponudi odgovor na vprašanje, zakaj je ženska tista, ki mora po tradiciji prižgati kopo.

Svetovalni servis Brezmesne alternative znanih jedi

Kaj če bi klasične jedi, kot so čufti, polnjene paprike in burgerji, kdaj poskusili pripraviti na brezmesni način? Z živili rastlinskega izvora lahko pripravimo tudi dobro poznane sladice: različne biskvite, čokoladni mousse, kremno rezino, tiramisu. S čim v takem primeru nadomestimo smetano, maslo, jajca in mleko? In kako pri pretežno rastlinski prehrani zagotoviti polnovrednost obrokov, s tem pa tudi zadosten beljakovinski vnos? Gostja torkovega Svetovalnega servisa je Barbara Radojlović, certificirana mojstrica priprave presnih in veganskih jedi.

Radiosfera Vzorčna kmetija v Prezidu - bodo tam živeči Slovenci izkoristili priložnost

V Prezidu že stoji vzorčna turistično izobraževalna kmetija, ki bo med drugim nudila prostor za srečevanje Slovencev v Gorskem kotarju. Ideja za postavitev kmetije se je pred desetimi leti porodila Zoranu Ožboltu, predsedniku Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar in danes kmetija čaka le še na upravno dovoljenje. Postavitev kmetije je plačala Slovenija, nas pa med drugim zanima, kaj vse načrtujejo na kmetiji in kako je s kadri, ki bodo delali na njej.

Drugi pogled Xialei Zhan, Kitajska

V tokratni oddaji Drugi pogled predstavljamo zgodbo, ki povezuje korenine na Kitajskem, življenje v Sloveniji in strast do kulinarike. Nataša Rašl Šoster se je odpeljala v azijsko restavracijo Tao na Hudinji v Celju, v kateri se srečata kulinarika vzhoda in slovenska gostoljubnost. Njen sogovornik, lastnik restavracije, se je k nam preselil pred več kot dvajsetimi leti.

Torkov kviz Meduze nimajo možganov, imajo pa oči in čutila

Tudi meduze imajo svoj svetovni dan (3. november), zato danes v Torkovem kvizu nekaj več o teh organizmih, ki sodijo med najstarejše večcelične organizme na Zemlji. Sogovornica: doc. dr. Tinkara Tinta, višja znanstvena sodelavka Nacionalnega inštituta za biologijo.

Radiosfera Konstanta: matematika kot pesem

Kaj imata skupnega matematika in glasba? Je v vsakem matematiku tudi nekaj glasbenika in obratno? In kaj je pravzaprav razlog za to, da so se v evropski zgodovini številni misleci ukvarjali tako z glasbo kot z matematiko? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Prvaki tedna Sandi Horvat: Treba je ločiti posledice od vzrokov

Romi so največja etnična manjšina v Evropi, v EU jih živi šest milijonov Med popisom leta 2002 se je v Sloveniji za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 ljudi. Ocene nevladnih organizacij in državnih virov govorijo o približno 7000 do 12.000 Romih, kar je okoli 0,4 do 0,5 odstotka prebivalstva Slovenije. Kako je s financiranjem občin, ki imajo evidentirana romska naselja? Ali bi morale občine prevzeti večjo odgovornost za soustvarjanje sobivanja med večinskim prebivalstvom in Romi. Ali je to naloga in odgovornost predvsem države? Pomenljiv je podatek, da imajo zaradi katastrofalnih bivanjskih razmer in socialne izključenosti, Romi v primerjavi z neromskim prebivalstvom bistveno nižjo pričakovano življenjsko dobo. Ali se ukrepe za Rome sprejema brez Romov? Ali drži, da se je kot slaba praksa izkazalo tudi to, da v danem trenutku istočasno poteka preveč programov in projektov za Rome? EU je v zadnji romski strategiji 2020 - 2030 kot glavno oviro vključevanja izpostavila anticiganizem (protiromizem). Ali se v Sloveniji soočamo z odsotnostjo dolgoročne strategije za participacijo in integracijo Romov v družbo? Tragičen dogodek v Novem Mestu in vse kar mu je sledilo zožuje prostor dialoga. V atmosferi jeze in strahu, se medsebojno nezaupanje povečuje. Pravična in učinkovita integracija Romov v slovensko družbo je proces, ki zahteva čas in se ne bo zgodila čez noč, s paketom represivnih zakonov. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je novinar in urednik oddaje Naše poti ter predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat

Več

Jutranja kronika Vlada za spopad s kriminalom predlaga obsežen paket ukrepov

Krepitev policijskih pooblastil, zaostritev kaznovanja in rezi v socialne prejemke povzročiteljem kaznivih dejanj. To je le nekaj ukrepov, ki jih je vlada predlagala v odgovor na nedavni napad v Novem mestu. Poleg obsežnega zakona, poimenovanega po preminulem Alešu Šutarju, je sprejela tudi aktivacijo 37-ega člena, ki predvideva vojaško pomoč policiji. Druge teme: - Na parlamentarnem tnalu danes zakon o konoplji - V Braziliji prvi obrisi novih podnebnih dogovorov - Posavje še išče načine za boljšo mobilnost v regiji

Zrcalo dneva Ministrski zbor sprejel predlog tako imenovanega Šutarjevega zakona

Vlada je sprejela predlog zakona, s katerim odgovarja na zahteve po ukrepanju po smrti Aleša Šutarja v Novem Mestu pred slabima dvema tednoma. Tako imenovani Šutarjev zakon posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Po besedah premiera Roberta Goloba je namenjen zlasti preventivi in boju z nezakonitim orožjem. Vlada je prav tako aktivirala pomoč vojske policiji pri varovanju meje.

Radijski dnevnik Vlada potrdila zakon, ki bi pospešil kaznovanje nasilnežev, zaostruje tudi razpolaganje z otroškim dodatkom

Vlada je sprejela predlog zakona, s katerim odgovarja na zahteve po ukrepanju po smrti Aleša Šutarja v Novem Mestu pred slabima dvema tednoma. Zakon med drugim zvišuje kazni za nasilna dejanja in predvideva odvzem pravice do socialne pomoči tistim, ki bodo obsojeni kaznivih dejanj. Vlada se je odločila tudi za napotitev vojakov na varovanje meje z namenom razbremenitve policije za druge naloge. Druge teme: - Ministrska kandidata za notranje in pravosodno ministrstvo Branko Zlobko in Andreja Kokalj. - Izolska bolnišnica dobila kirurškega robota, ki pomaga pri zahtevnejših posegih. - Nogometaši Celja lovijo tretjo zmago v letošnji konferenčni ligi.

Studio ob 17.00 Paracetomol v hrani in še kaj

Odkritje paracetomola v vloženih kumaricah odpira številna vprašanja: kako varna je hrana, ki pride na prodajne police; s čim vse je onesnažena, pa niti ne vemo; zakaj mora Slovenija kumarice in še marsikaj uvažati iz drugega konca sveta in ne zagotavlja dovoljšnjih količin iz svoje lastne pridelave; kako različni so predpisi pridelave, ki veljajo za naše kmete in pridelovalce iz tretjih držav; ter nenazadnje kakšen je pomen označevanja porekla, če potrošniku ne zagotavlja hitre in jasne informacije. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane na Upravi za varno hrano, varstvo rastlin in veterinarstvo; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije; Robert Golc, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, tudi zaposlen v javni službi kmetijskega svetovanja in tudi pridelovalec zelenjave iz Gorenjske. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Dogodki in odmevi Ob zadržkih Levice in SD-ja vlada sprejema tako imenovani Šutarjev zakon

Vlada ima na mizi tako imenovani Šutarjev zakon. Kljub zadržkom Levice in SD-ja v Gibanju Svoboda ocenjujejo, da je koalicija usklajena. Že pred sprejetjem je slišati številna opozorila o neustavnosti. S tem se strinja med drugim direktorica pravnega centra za varstvo človekovih pravic Katarina Bervar Strnad. Ostali poudarki oddaje: - Zakon o digitalizaciji zdravstva znova pod drobnogledom. Pooblaščenka kljub številnim dopolnilom opozarja na nevarnost zlorab podatkov. - Rusija ne bo dopustila vnovičnega testiranja jedrskega orožja, ki so ga napovedale Združene države Amerike. Putin: Če bo to storil Washington, bo Moskva prisiljena ukrepati. - Občutno poslabšanje prometne varnosti: letos 15 smrtnih žrtev več kot v celotnem lanskem letu. Občine in Agencija za varnost prometa iščejo rešitve.

Po Sloveniji V večgeneracijskih centrih Primorsko-notranjske regije številne zanimive dejavnosti

Drugi poudarki oddaje: - V Radljah ob Dravi slovijo po izjemnem posluhu za invalide. V Zavodu Radela poudarjajo velik pomen zaposlovanja težko zaposljivih ljudi. - Po negodovanju občanov v Postojni barvajo avtobusno postajo. - Na prvi javni dražbi stavbnih zemljišč v obrtni coni Komen so prodali šest parcel. - Ali bo edina potniška ladja v Sloveniji končala v starem železu? Lastnik išče drugačno rešitev, vendar so stroški vzdrževanja izjemno visoki.

Danes do 13:00 Vlada obravnava tako imenovani Šutarjev zakon s svežnjem ukrepov za zagotavljanje varnosti

Vlada danes sprejema Šutarjev zakon, ki na področju notranjih zadev, pravosodja in sociale napoveduje spopad s kriminalom in reševanje tako imenovane romske problematike. Po koalicijskem sestanku v Gibanju Svoboda pravijo, da je koalicija usklajena, tudi glede vzpostavitve mešanih patrulj na meji, kot to predvideva 37-ti člen zakona o obrambi, o čemer bo po napovedih vlada prav tako odločala danes. Ministri naj bi obravnavali tudi zakon o Slovenski obveščevalni agenciji, s katerim si želi Sova razširiti področje svojega delovanja in omogočiti uporabo novih posebnih oblik pridobivanja podatkov, kot sta IMSI-lovilec in vohunska programska oprema. V oddaji tudi: - SD bo za novo pravosodno ministrico predlagala državno sekretarko Andrejo Kokalj. - Delodajalci pričakujejo zaustavitev zakonodajnega postopka o zimskem regresu. - Lokalna skupnost v Vipavi želi več ukrepov za ureditev prometa med obnavljanjem hitre ceste.

Aktualna tema Državni svetniki in slovenski gospodarstveniki na Kitajskem gradijo mostove zaupanja

Kitajska je že nekaj časa vse bolj pomemben igralec na svetovnem zemljevidu, česar se vse bolj zavedajo tudi slovenski politiki in gospodarstveniki. Zato ne čudi, da se tja iz Slovenije odpravljajo številne delegacije, trenutno je tako na uradnem obisku na Kitajskem delegacija Državnega sveta Republike Slovenije, z njo pa tudi močna gospodarska delegacija. Poklicali smo v Šanghaj, tretjo postojanko na tej poti, in govorili z dr. Žigo Vavpotičem, predsednikom Slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri Gospodarski zbornici Slovenije. Foto: BOBO

Ob osmih Miro Haček: Omnibus zakon bo zelo težko začel veljati

Vlada začenja razpravo o tako imenovanem omnibus zakonu, s katerim naj bi se s tako radikalnimi ukrepi, kot jih Slovenija še ni videla, odzvala na tragične dogodke v Novem mestu. Romska problematika bo več kot očitno krepko označila tudi predvolilno obdobje. O tem, kaj lahko prinesejo ukrepi in o tem, ali lahko sploh zaživijo, pa danes s politologom, doktorjem Mirom Hačkom.

Jutranja kronika Ob ustavnih pomislekih bo vlada obravnavala Šutarjev zakon

Vlada bo imela danes na mizi tako imenovani Šutarjev zakon, s katerim namerava dati policiji, tožilstvu in sodstvu nekatera dodatna pooblastila. Kaj konkretno bo zapisano v zakonu, še ni znano, je pa iz strokovnih krogov slišati opozorila, da ima država že zdaj dovolj širok nabor ukrepov, ki jih je le treba uporabljati. Več je tudi pomislekov o ustavnosti ukrepov. Vlada pa naj bi danes odločala še o vzpostavitvi mešanih patrulj, kot to predvideva zakon o obrambi. Drugi poudarki: - Pred pristojnim parlamentarnim odborom zakon za urejanje položaja študentov, ki zvišuje urno postavko za študentsko delo, subvencijo za bone in štipendijo. - Humanitarna kriza v Sudanu uhaja izpod nadzora, opozarjajo Združeni narodi, ter pozivajo sprti strani k pogajanjem in končanju nasilja. - Plezalka Janja Garnbret na sinočnji slovesnosti predala naziv ambasadorja športa v Botrstvu kapetanu odbojkarske reprezentance Tinetu Urnautu.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Več

Prvič Prijateljstvo in groza - Krško

Kaj vse groznega se lahko zgodi v času odraščanja in kakšno vlogo imajo takrat prijateljice in prijatelji? O »friendzonanju«, »prcanju«, zasmehovanju, izločanju, ustrahovanju in nasilju so mladi govorili na dogodku in snemanju podkasta Prvič prijateljstvo v Mladinskem centru ZMŠ Krško. Svoje izkušnje sta delila tudi glasbenik Tomislav Jovanović - Tokac in svetovalna delavka Mateja Bračič, priredbo skladbe Prvič sta pripravil Tia in Hana, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Prvič Prijateljsto in BFF - Idrija

Kaj pomeni kratica BFF, jo mladi danes še uporabljajo in kdo so njihove najboljše prijateljice in prijatelji? Na ta vprašanja so odgovorili na dogodku in snemanju podkasta Prvič prijateljstvo v Mladinskem centru Idrija. Svoje izkušnje so delili tudi člani skupine Jet Black Diamonds, priredbo skladbe Prvič so pripravile punce iz banda Propz. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

ApolloLajka Afrika ima vse več idej, kje vse pridejo satelitski podatki prav – Matjaž Ivačič, GeoCodis

Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.

Prvič Prijateljstvo in zabava - Kamnik

Zabava je tam, kjer so prijatelji. Kaj pa takrat najraje počnejo in kje se najraje družijo? To so razložili mladi na dogodku in snemanju podkasta, ki smo ga 11. oktobra 2025 organizirali skupaj z Mladinskim centrom Kotlovnica v Kamniku. Svoje izkušnje sta delila tudi Žan Papič in Alenka Marinič, priredbo skladbe Prvič so pripravili Before Time, dogodek sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Na dogodku smo se kot pravi prijatelji pogovarjali v pogovornem jeziku in narečjih ter se veliko smejali. Spominjali pa smo se tudi manj prijetnih plati zabav, zato še tale informacija in opozzorilo. Alkohol je najbolj razširjena in najbolj uporabljena psihoaktivna snov v našem kulturnem okolju. Posledično povzroča največ ekonomskih, socialnih in zdravstvenih posledic. Vsako pitje alkohola je tvegano, varna meja pitja ne obstaja.

Umetnost možnega Zgodba, ki je pretresla politiko - Katja Šeruga (N1 Slovenija)

Spletni portal N1 je pred dobrim tednom objavil novinarsko zgodbo o ovadbi zoper poslanca socialnih demokratov Janija Prednika zaradi (domnevnega) psihičnega in fizičnega nasilja nad takratno partnerico. Le nekaj ur pozneje je poslanec odstopil. V poplavi afer in »afer« ima ta zgodba posebno mesto, predvsem zato, ker temelji na dobrem novinarskem delu. Gostja, odgovorna urednica N1, v tokratni epizodi pove, kako so pripravljali članek, koliko ur so se pogovarjali z vpletenimi in s kakšnimi dilemami so se soočali. Seveda pa govorimo tudi o posledicah in o razmerju političnih sil dober mesec pred referendumom in slabe pol leta pred volitvami. S kom bo po volitvah sodeloval Prebilič in s kom Logar? Ali oba res računata na možnost prihodnje vlade brez Janše in Goloba? Zakaj bo tokrat na volitvah odločala predvsem udeležba? In zakaj tokrat politiki govorijo predvsem o tem, s kom po volitvah nikakor ne bi sodelovali? Ali lahko božičnica in brezplačne vinjete vrnejo vladi izgubljeno podporo in zaupanje? Zakaj je dolgotrajna oskrba lahko usodna politična past? Tokrat zaradi opravičene odsotnosti Aleša, ki celi poškodbo po padcu s kolesa, s Katjo klepeta samo Tanja. Na poslušanje!

Prvič Prijateljstvo in pogum - Murska Sobota

Prvi dogodek v okviru RTV projekta Prvič prijateljstvo smo v sodelovanju z Mladinskim informativnim in kulturnim klubom Murska Sobota organizirali 30. septembra 2025. Z mladimi sta se o prijateljstvu in pogumu pogovarjali Neža Prah Seničar in Urška Henigman, svoje izkušnje sta delila glasbenika Lucija Selak iz Ansambla Saša Avsenika in Tine Matjašič iz benda Alo!Stari, priredbo skladbe Prvič pa so pripravili Ka te trga.

Prvič Prvič prijateljstvo

Projekt Prvič se nadaljuje, tokrat se z mladimi pogovarjamo o prijateljstvu.

Umetnost možnega Bitka za interpretacijo na polju (proti)korupcije – dr. Marinko Banjac (FDV) in Matej Grošelj (Večer)

V novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega se pogovarjamo o tem, kakšne politične posledice lahko sprožijo ugotovitve nadzornih institucij in organov pregona v zvezi s predsednikom vlade Robertom Golobom. Matej Grošelj, novinar in komentator Večera, razloži svojo tezo, da ima Golob in koalicija v mesecih pred volitvami okrog sebe čedalje večje »minsko polje«. Ne samo zaradi možnosti, da premiera doleti kazenski pregon in da KPK v končnem poročilu potrdi, da je kršil zakon o integriteti. Drugi gost, politolog Marinko Banjac, opozori, da so vse afere, ki so se znašle v kolesju pravosodja in KPK, stare že toliko, da je največji »udarni val« v javnosti že minil. Taktika Goloba in njegovega odvetnika bo zato očitno minimaliziranje obeh zgodb. Zanimivo je, da stranke niso pograbile novih ugotovitev – če jih bodo, se strinjata sogovornika – bodo politični kapitali skušali izkoristiti bolj na levi sredini kot v opoziciji. Vsi štirje de tokrat strinjamo, da Golob ne namerava odstopiti, zato s svojim odvetnikom bije boj za interpretacijo in skuša minimalizirati ugotovitve KPK, pri tem pa uporablja odvetnike nesprejemljive in nedopustne metode komuniciranja z medijih. Sicer pa – volitve bodo že čez pol leta in karte na desni so, kot kaže, že razdeljene. Na levi sredini pa se, kot običajno, že nakazuje spopad - za prestop parlamentarnega praga in za vodilno mesto na tem političnem polu.

Umetnost možnega Trije kongresi in še poroka – dr. Marko Hočevar (FDV), Luka Mlakar (N1 Slovenija)

Vaš mini javni servis za kontekstualizacijo političnega dogajanja je nazaj! V šesto sezono in drugo petletko se poganjamo v družbi politologa Marka Hočevarja in novinarskega kolega Luke Mlakarja, ki je v živo spremljal enega od političnih spektaklov te volilne jeseni – kongres Gibanja Svoboda, kjer sta bila bolj kot stranka v ospredju njen predsednik in njegova žena. Česa niso pokazali televizijski posnetki in česa nismo prebrali v časopisih? Najin drugi gost, politolog Marko Hočevar, razbere kapitalske in politične povezave iz seznama povabljenih gostov na uverturnem spektaklu volilne jeseni - poroki predsednika vlade. A v resnici smo šele na začetku: oktobra sledi ustanovitveni kongres stranke Vladimirja Prebiliča, Novo Slovenijo je medtem že prevzel Jernej Vrtovec. Zdi se, da so si stranke na desnici razdelile fevde svoje volilno bazo, zato je jasno, kdo koga nagovarja. Manj tovrstne jasnine je na levo-liberalnem polu, ki je - kot običajno - bistveno bolj razdrobljen. Kako se mešajo karte ob vstopu v vročo politično jesen pred pomladansko volilno dirko? Povemo v prvi epizodi in se veselimo vaši odzivov!

Srce bije za posel Roman Bernard, NGEN

Gost 37. epizode podkasta Srce bije za posel je Roman Bernard, soustanovitelj in direktor podjetja NGEN. Gre za razvojno naravnano podjetje, ki se osredotoča na inovacije v energetskem sektorju. Bernard opozarja, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo – podobno kot v Španiji – izpad elektrike ponovil tudi kje drugje v Evropi. V zvezi z NEK 2 izraža dvom in poudarja, da je ključna proizvodnja energije tam, kjer se ta tudi porabi – torej pri uporabnikih. Zavzema se za decentralizacijo, razpršenost in večjo vlogo uporabnika pri upravljanju z energijo. Ko gre za ceno elektrike, pa zagovarja dinamične tarife in dodaja: med tednom je elektrika tudi po štiri ure na dan brezplačna.

ApolloLajka Dvojne zvezde, eksoplaneti in življenje tam zunaj – Andrej Prša, univerza Villanova, ZDA

Ste kdaj pomislili, da so zvezde, ki jih lahko opazimo na nočnem nebu, večinoma dvozvezdja? Samotarstvo, kakršno zaznamuje naše Sonce, je vse prej kot pravilo. Ne le da so dvozvezdja in večzvezdja v večini, prav posebna vrsta dvozvezdij (prekrivalna dvozvezdja) nam omogoča, da sploh lahko izvemo kaj konkretnejšega o vseh drugih zvezdah. Podoben prijem, ki astrofizikom omogoča razbrati celo bogastvo podrobnosti o zvezdah iz le nekaj fotonov svetlobe, ki prispejo do nas, jim obenem tudi omogoča, da lahko razberejo še neprimerljivo bolj drobne sledi daljnih planetov, ki jih obkrožajo.

Več

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Glasba iz bogatega arhiva Radia Slovenija

Ker je prvi četrtek v mesecu, je prav, da se znova posvetimo glasbi iz bogatega arhiva našega Radia. Tokrat z nekdanjimi odličnimi slovenskimi zasedbami: Vaškim kvintetom, Kvartetom DO, Ansamblom Jožeta Kampiča in pevkama in pevcema: Sonjo Hočevar, Zlato Ognjanovič, Božem Grošljem in Miškom Hočevarjem, ki so zaznamovali glasbeno dogajanje takoj po drugi svetovni vojni, torej še pred nastankom Avsenikov. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

V oddaji Godbe z zgodbo, voditeljica Anja Rupel z glasbo in zgodbo predstavlja tujo in domačo popularno glasbo in njene izvajalce, avtorje in glasbenike. Vsako sredo ob 23.15 na 1. programu.

41 stopinj vročine Janez Gregorc

Janez Gregorc se je rodil 20. junija leta 1934. Kmalu se je predal glasbi, najprej je končal Glasbeno akademijo v Ljubljani, potem pa se je nekaj mesecev izobraževal tudi na univerzi Berklee v Ameriki. Že med študijem je svoje znanje začel predajati mlajši generaciji in poučeval več kot štiri desetletja. Prav toliko časa je bil zaposlen kot producent za jazzovsko glasbo na RTV Slovenija. Bil je predsednik Društva slovenskih skladateljev in eden od ustanoviteljev društva Sazas. Ustvarjal je vse od jazzovske in simfonične glasbe, baletne glasbe do popevk, veliko je pisal tudi za film. V šestdesetih letih je velike uspehe doživel z zasedbo Ad Hoc. Janez Gregorc je bil tudi prejemnik številnih nagrad, med drugim je leta 1987 prejel nagrado Zlata arena za glasbo v filmu Ljubezni Blanke Kolak, leta 1992 je za glasbo Žica prejel nagrado Prešernovega skladba, leta 1995 Župančičevo nagrado za balet Perpetuum in leta 2008 Kozinovo nagrado za zaokrožen skladateljski opus. Janez Gregorc je bil mojster aranžiranja, z izrednim občutkom za solista in prepletanje zvočnih plasti. S svojim prefinjenim prestopanjem žanrskih meja in povezovanjem jazzovske, klasične in filmske glasbe se umešča v sam vrh glasbenih ustvarjalcev prejšnjega stoletja pri nas.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Kak so me mati navadili

Beročka sta Marinka Prelog in Selma Franov; prlečki, ki med ljudi ponašata skrbno zbrano ljudsko zapuščino iz območja Prlekije, Prekmurja in Medžimurja. Leta 2021 sta izdali glasbeni prvenec; zbirko prleških, prekmurskih in medžimurskih ljudskih pesmi, z naslovom Ljubav se ne trži, kjer opevata ljubezensko tematiko skozi oči ženske. Konec leta 2024 je sledila izdaja novega albuma, ki sta ga naslovili po pomenljivi ljudski pesmi iz Prlekije, Kak so me mati navadili.

Prva vrsta Pocket.Star

V oddaji živo nastopa zasedba Pocekt.Star: trobentač Igor Matkovič, saksofonist Lenart De Bock, klaviaturist Samo Hude, bobnar Žiga Smrdel, basist Peter Smrdel in kitarist Jani Moder.

Etnofonija Cerys Hafana: Angel

Cerys Hafana: Angel. Glasbena folk posebnica – posebnež na novem albumu iz skladbe v skladbo presenečata z ustvarjalno močjo pa tudi zrelostjo. S presenetljivo lahkoto se gibljeta med valižansko in tudi bretonsko keltsko tradicijo, minimalizmom, sodobnim jazzom … https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/10/30/cerys-hafana-angel/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, 02.11.2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Koncert Policijskega orkestra z glasbo Bojana Adamiča

Policijski orkester je desetega oktobra odigral poseben koncert, posvečen skladatelju in dirigentu Bojanu Adamiču ob 30. obletnici njegove smrti. Koncert je vnovič mogoče slišati na Prvem programu Radia Slovenija. Program sestavljajo predvsem redkeje izvajana dela Bojana Adamiča, kot so Tri študentke, Suita za klarinet in godala, Jesensko vezenje, Čez tri gore, čez tri vode, izbor filmskih melodij in scenska glasba iz filma Jara gospoda. V dodatku pa še Prelepa si bela Ljubljana, Galop za tri trobente in nepogrešljiva Tra-ta-ta. Solist koncerta je bil klarinetist Jan Ulaga, dirigent pa Nejc Bečan.

Godbe z zgodbo Faith- prvi solistični album Georga Michaela

30. oktobra leta 1987 je žal že pokojni George Michael v rojstni Angliji izdal svoj debitantski solistični album Faith, ki nam je prinesel kup uspešnic, njemu pa nagrado grammy za album leta. Album Faith je prišel na prvo mesto tako angleške kot ameriške lestvice, na kateri je kar 12 tednov vztrajal na vrhu. Album, na katerem je mešanica popa, funka ter ritma in bluza, je eden najbolje prodajanih vseh časov, saj ga je Michael prodal v nakladi več kot 25 milijonov izvodov. Poleg grammyja je avtorju prinesel še vrsto drugih nagrad, uvrščen pa je tudi na lestvico najboljših glasbenih izdelkov vseh časov. Prav album Faith je Georgea Michaela uvrstil med največje svetovne zvezde. V Godbah z zgodbo poslušamo skladbe s tega albuma.

41 stopinj vročine Sentimentalnost v Es

V oddaji poslušamo skladbe: Bojan Adamič: Sentimentalnost v Es - solista saksofonist Ati Soss in pianist Silvo Stingl Dejan Terzić/Ed Partyka: Soft Aberration - solist trobentač Dominik Krajnčan Ed Partyka: Stolen Blues - solista saksofonist Blaž Trček in basist Aleš Avbelj Robert Jukič/Aleš Avbelj: For Jane and Henry - solista basist Robert Jukič in pianist Blaž Jurjevčič

Več

Lahko noč, otroci! Pospravljen gozd

Naj ostane tak, da si lahko živali v njem vedno same najdejo, kar potrebujejo. Pripovedovalka: Vesna Jevnikar Avtorica: Kim Leban Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija, september 2022.

Kulturomat Lara Nia Matos: Avtobus se čez teden v predmestjih ustavlja dvakrat na uro

Pri založbi Črna skrinjica je konec oktobra izšla pesniška zbirka z naslovom Avtobus se čez teden v predmestjih ustavlja dvakrat na uro, ki je prvenec Lare Nie Matos. Mlada pesnica bo v tokratni oddaji Kulturomat z nami delila svoje misli o pesniškem ustvarjanju, literaturi in nastajanju svojega prvenca, hkrati pa nam bo prebrala tudi eno izmed svojih pesmi.

Lahko noč, otroci! Objokana Neli – premiera pravljice Olge Pege Kunstelj

Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Nocoj bomo premierno slišali pravljico Objokana Neli avtorice Olge Pege Kunstelj. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. V drevesno duplino v kateri se drenjajo štiri mlade sovice nas bo s svojim glasom popeljala igralka Ana Urbanc. »Ne približujte se ljudem,« je svareče rekla sova. »Res ne!« je pritrdil sovir. »Ljudje se bojijo celo pajkov, klopov in mušic. Sovam pa že od nekdaj pripisujejo svoje strahove.« »Me smo prijazne sove, a ne?« je Neli vprašujoče pogledala svoje sestre. »Jaaa…!« so vse hkrati prikimale. Pripoveduje: Ana Urbanc. Avtorica besedila: Olga Pega Kunstelj. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstrica zvoka: Matjaž Miklič. Režiser: Ana Krauthaker. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.

Prvič Prijateljstvo in groza - Krško

Kaj vse groznega se lahko zgodi v času odraščanja in kakšno vlogo imajo takrat prijateljice in prijatelji? O »friendzonanju«, »prcanju«, zasmehovanju, izločanju, ustrahovanju in nasilju so mladi govorili na dogodku in snemanju podkasta Prvič prijateljstvo v Mladinskem centru ZMŠ Krško. Svoje izkušnje sta delila tudi glasbenik Tomislav Jovanović - Tokac in svetovalna delavka Mateja Bračič, priredbo skladbe Prvič sta pripravil Tia in Hana, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Lahko noč, otroci! Bremenski mestni godci

Na poti v Bremen se oslu pridružijo živali. Pripoveduje: Barbara Levstik. Napisala: Brata Grimm. Prevedla: Polonca Kovač. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Lahko noč, otroci! Ježek, ki ni znal brati

Še preden se je sonce devetič prekotalilo čez goro, se je ježek naučil brati … Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisal: Matej Krajnc. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Lahko noč, otroci! Javorov list

Zapozneli popotnik travniškega javora se veseli potovanja … Pripoveduje: Aleš Valič. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Zverinice Kačji pastir: Mojster letenja

Na svetu obstaja približno šest tisoč vrst kačjih pastirjev. V Franciji so našteli 90, v Sloveniji pa 73 vrst. Njihovo telo je pogosto črno, modro ali sijoče zeleno, vendar so lahko tudi drugih barv, odvisno od vrste. Največji lahko zrastejo do sedem centimetrov v dolžino, njihov razpon kril pa meri enajst centimetrov. Kljub vitki postavi in eleganci je kačji pastir mojster letenja in neusmiljen lovec. Nobena žuželka mu ne uide. Hrani se samo z majhnimi žuželkami, ki jih ulovi med letom. Ob pomoči velikih, sestavljenih oči svoj plen zlahka opazi. Njegove oči so zelo izpopolnjene in učinkovite, sestavljene iz več tisoč med seboj neodvisnih enot. Zaradi njih ima kačji pastir zelo široko vidno polje, več kot 180 stopinj. Nič mu ne uide, niti ob straneh! Če imamo kačje pastirje na vrtu, je to odlična novica, saj pomagajo v boju proti škodljivcem pridelkov in uravnavajo populacije komarjev. Več o kačjem pastirju pa v tokratni epizodi.

RIO radijska igra za otroke Ervin Fritz: Bridka smrt in Tomaž

Zgodba o tem, kako so skušali ljudje ukaniti smrt, da ne bi več kosila med njimi in na svetu ne bi bilo gorja, je ljudskega izvora. Zato je kljub resni temi polna zabavnih preobratov in humorja. Smrt zaprejo v zidanico in nihče več ne umre. Na koncu pa jim je žal in jo izpustijo. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Smrt - Majda Potokar Tomaž - Janez Hočevar Sitar - Jurij Souček Zet – Zvone Hribar Drvarja - Borut Veselko, Uroš Maček Pastirček - Aljoša Ternovšek Razbojnik Janez - Slavko Cerjak Razbojnik Milan - Andrej Nahtigal Mežnar Lojzek - Jožef Ropoša Butalski policaj - Zlatko Šugman Cefizelj - Pavle Ravnohrib Dohtar - Boris Juh Mamca - Ivanka Mežan Župnik - Aleš Valič Birič - Polde Bibič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1995.

Lahko noč, otroci! Jazbečeva darila v slovo

Za jazbecem sta ostala hvaležnost in lep spomin … Pripoveduje: Uroš Furst. Napisala: Susan Varley. Prevedel: Kristijan Musek Lešnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Kulturomat Oktobrski knjigomat

V oktobrskem Knjigomatu tokrat izpostavljamo predvsem izvirne slovenske stripe in risoromane, ki so bili v preteklem mesecu izdani pri založbah Grlica, Stripburger in Vige Vage knjige. Na koncu jesensko obarvanega Knjigomata pa boste slišali tudi naslov še enega izvirnega slovenskega dela, in sicer slikanice, ki je konec meseca oktobra prejela nagrado Kristine Brenkove.

Več

Sami naši Dokumentarni pogled na delo, glasba, ki povezuje, in satira, ki še vedno zadeva

V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili film Kaj je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića – zgodbo o Delavski svetovalnici in delavski solidarnosti, ki presega meje. Na akademiji za glasbo smo poslušali albanske melodije društva Migjeni, ki s kulturo ohranja vezi skupnosti. Ob koncu pa nas bo predstava Pokojnik Branislava Nušića v režiji Ivana Plazibata opomnila, da je satira še vedno najboljša oblika družbene samorefleksije.

Naše poti Nataša Pirc Musar: Romi so mi zagotovili, da bodo naredili vse, da se v romskih naseljih preneha s streljanjem

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v soboto v Novem mestu na sestanku s tamkajšnjim županom, predsednikom krajevne skupnosti Bučna vas in romskim predstavnikom od Romov dobila zagotovilo, da bodo Romi skušali narediti vse, da se v romskih naseljih preneha streljanje in nasilje. Zagotovili so ji tudi, da bodo otroci redno obiskali pouk. Ob prihajajočem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga praznujemo 5. novembra, smo se o njegovem razvoju in ohranjanju pogovarjali z jezikoslovko Samanto Baranja. Čas bo še za izbor skladb preteklega meseca. V domačem delu vam ponujamo skladbo Korona zasedbe Swingatan ter skladbo Ikal Romnije o kalašniko Arbena Avdule. Na tujem delu se za lovoriko tokrat potegujejo Amaro Duho s skladbo Shunen athe in Yerai Cortés s skladbo Por tu silencio lloro.

Sotočja "Ne gre le za naše korenine, jezik in kulturo, temveč širše za človekove pravice vseh"

Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Petra Seitl: »Slovenščina je v Tübingenu živa še danes«

Z lektorico slovenskega jezika v nemškem mestu Tübingen Petro Seitl se pogovarjamo o tem, kakšen pečat je v Tübingenu pustil utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar in o prisotnosti slovenščine v tem mestu danes. Gostimo tudi vsestransko slovensko kulturno umetniško ustvarjalko Evo Petrič z Dunaja, ki prav te dni razstavlja v Ljubljani. Pripoveduje o svojem umetniškem ustvarjanju, razstavah in projektih pa tudi načrtih za prihodnje. Naš gost pa je tudi Joe Valenčič iz Clevelanda, ki se te dni mudi pri nas in občinstvu v Sloveniji predstavlja življenje in dejavnosti slovenskih izseljencev v Ameriki .

Sami naši Obletnica tragedije v Novem Sadu, dvojezični mostovi in film onkraj pravil

V tokratni oddaji Sami naši gremo na ulice Jagodine ob bližajoči se obletnici zrušitve nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu. Obiskali smo tudi črnogorsko skupnost, ki je predstavila dvojezično zbirko Oziranja; ta povezuje Slovenijo in Črno goro z eseji, spomini in umetnostjo. Za konec pa je z nami Hrvoje Turković, filmski teoretik, ki je eksperimentalni film postavil v središče našega razumevanja podob in zvoka.

Naše poti Jožek Horvat Sandreli: Kaznivega dejanja ni storila skupnost, ampak posameznik iz skupnosti, to je potrebno ločiti

Po tragičnem dogodku v Novem mestu se je sprožil val političnih odzivov in kadrovskih sprememb. Odstopila sta tudi pravosodna ministrica in notranji minister. Za takšna dejanja ni in ne sme biti opravičila, ne glede na to, kdo je storilec. Nasilje nima narodnosti in nima mesta v naši družbi, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik foruma romskih svetnikov Slovenije, Darko Rudaš. Prva krovne romske organizacije pri nas, Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Sandreli poudarja, da kaznivega dejanja ni storila romska skupnost, ampak posameznik iz romske skupnosti, in to dvoje je potrebno ločiti in to je potrebno razumeti. V oddaji še o seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike, kjer so se člani skupine seznanili z enajstim in dvanajstim poročilom Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti. Na Pušči pa se je končala prva faza komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine. V rubriki romskega jezika se bomo poglobili v nekaj zanimivih besed, ki opisujejo čarobno obdobje jeseni. Jesen je čas sprememb, barv in naravnega cikla življenja, romski jezik pa ima za ta čas čudovite izraze, ki jih je vredno spoznati.

Sotočja Od nasilja in nevarnih ideologij, ki vedno znova prevladajo, do ponosa zaradi priznanj

Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.

Slovencem po svetu S Slovenko na Maldive, v slovensko šolo v Belgijo in k rojakom v Banat

V oddaji vas popeljemo na Maldive, kamor je pred skoraj dvemi leti pot odpeljala tudi mlado Lariso Šinkovec, ki je svoj novi dom našla na otoku Thoddoo. Ustavljamo se v Bruslju, kjer je z letošnjim šolskim letom vodstvo slovenske dopolnilne šole prevzela nova učiteljica Nataša Schell. Popeljemo pa vas tudi v Srbijo in vam v poslušanje ponujamo zgodbi dveh generacij Slovencev v Banatu; babice Cvetke Vučkovič, ki je iz Bele Krajine v rani mladosti prispela v Gudurico in njenega vnuka Borislava, rojenega v Banatu, ki se je odpravil na študij v Slovenijo.

Sami naši Velibor Čolić, Vida Ognjenović in Nikola Semić – tri zgodbe o kulturi med svetovi

V tokratni oddaji Sami naši spoznavamo Veliborja Čolića, pisatelja, ki v svojih knjigah prepleta izkušnjo izgnanstva in spomina. Predstavljamo vam tudi zgodbo Vide Ognjenović, ene najpomembnejših srbskih avtoric in režiserk, ob predstavitvi slovenskega prevoda njenega romana Hiša mrtvih vonjav. Oddaja se bo končala z violinistom Nikolo Semićem, ki že desetletje ustvarja v Ljubljani in združuje klasično glasbo z zvoki etna in džeza.

Naše poti Pogovor z v.d. direktorice Urada RS za narodnosti Danico Polak Gruden

Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.

Sotočja Povezovanje, kreativno ustvarjanje in kulturna rast so temelji za uspešno delovanje

Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji praznuje 80 letnico delovanja. Organizacija, ki povezuje skoraj 6.000 rojakov, se mora vseskozi prilagajati. Kako pa je z mladimi? Teh ni manjkalo na letošnjem lutkovnem festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku. Ustavimo se na osnovni šoli Klana pri Reki, kjer so dobili novo učiteljico slovenščine. Zanima nas, kakšni so njeni vtisi. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku pa se pridružimo malčkom iz Porabja in Murske Sobote. Ko zorijo jabolka je naslov projekta, ki povezuje otroke in vzgojiteljice z obeh strani vzhodne meje in je namenjen krepitvi slovenskega jezika. Kako je bilo letos? Prisluhnite

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 6h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Jutranja kronika Vlada za spopad s kriminalom predlaga obsežen paket ukrepov

Krepitev policijskih pooblastil, zaostritev kaznovanja in rezi v socialne prejemke povzročiteljem kaznivih dejanj. To je le nekaj ukrepov, ki jih je vlada predlagala v odgovor na nedavni napad v Novem mestu. Poleg obsežnega zakona, poimenovanega po preminulem Alešu Šutarju, je sprejela tudi aktivacijo 37-ega člena, ki predvideva vojaško pomoč policiji. Druge teme: - Na parlamentarnem tnalu danes zakon o konoplji - V Braziliji prvi obrisi novih podnebnih dogovorov - Posavje še išče načine za boljšo mobilnost v regiji

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Ministrski zbor sprejel predlog tako imenovanega Šutarjevega zakona

Vlada je sprejela predlog zakona, s katerim odgovarja na zahteve po ukrepanju po smrti Aleša Šutarja v Novem Mestu pred slabima dvema tednoma. Tako imenovani Šutarjev zakon posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Po besedah premiera Roberta Goloba je namenjen zlasti preventivi in boju z nezakonitim orožjem. Vlada je prav tako aktivirala pomoč vojske policiji pri varovanju meje.

Literarni večer Prosper Mérimée: Carmen

Francoski dramatik Prosper Mérimée se je rodil 28. septembra 1803 v Parizu. Bil je iz premožne družine, študiral je arheologijo in filologijo. Kot pisatelj in dramatik je največje uspehe doživljal z novelami. Med najbolj znanimi je Carmen, ki je postala predloga za Bizetovo istoimensko opero. V Literarnem večeru boste slišali eno od starejših oddaj iz našega bogatega arhiva, ki je nastala že daljnega leta 1961. Avtorica oddaje: Maša Slavec, prevajalec: Karel Dobida, interpreti: Aleksander Valič, Duša Počkaj, Jurij Souček, Lojze Rozman, Stane Česnik, Tone Homar in Vladimir Skrbinšek, režiserka: Maša Slavec, tonska mojstrica: Ivica Dolinar, urednik oddaje: Mitja Mejak, leto nastanka: 1961.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Glasba iz bogatega arhiva Radia Slovenija

Ker je prvi četrtek v mesecu, je prav, da se znova posvetimo glasbi iz bogatega arhiva našega Radia. Tokrat z nekdanjimi odličnimi slovenskimi zasedbami: Vaškim kvintetom, Kvartetom DO, Ansamblom Jožeta Kampiča in pevkama in pevcema: Sonjo Hočevar, Zlato Ognjanovič, Božem Grošljem in Miškom Hočevarjem, ki so zaznamovali glasbeno dogajanje takoj po drugi svetovni vojni, torej še pred nastankom Avsenikov. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Lahko noč, otroci! Pospravljen gozd

Naj ostane tak, da si lahko živali v njem vedno same najdejo, kar potrebujejo. Pripovedovalka: Vesna Jevnikar Avtorica: Kim Leban Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija, september 2022.

Radijski dnevnik Vlada potrdila zakon, ki bi pospešil kaznovanje nasilnežev, zaostruje tudi razpolaganje z otroškim dodatkom

Vlada je sprejela predlog zakona, s katerim odgovarja na zahteve po ukrepanju po smrti Aleša Šutarja v Novem Mestu pred slabima dvema tednoma. Zakon med drugim zvišuje kazni za nasilna dejanja in predvideva odvzem pravice do socialne pomoči tistim, ki bodo obsojeni kaznivih dejanj. Vlada se je odločila tudi za napotitev vojakov na varovanje meje z namenom razbremenitve policije za druge naloge. Druge teme: - Ministrska kandidata za notranje in pravosodno ministrstvo Branko Zlobko in Andreja Kokalj. - Izolska bolnišnica dobila kirurškega robota, ki pomaga pri zahtevnejših posegih. - Nogometaši Celja lovijo tretjo zmago v letošnji konferenčni ligi.

Studio ob 17.00 Paracetomol v hrani in še kaj

Odkritje paracetomola v vloženih kumaricah odpira številna vprašanja: kako varna je hrana, ki pride na prodajne police; s čim vse je onesnažena, pa niti ne vemo; zakaj mora Slovenija kumarice in še marsikaj uvažati iz drugega konca sveta in ne zagotavlja dovoljšnjih količin iz svoje lastne pridelave; kako različni so predpisi pridelave, ki veljajo za naše kmete in pridelovalce iz tretjih držav; ter nenazadnje kakšen je pomen označevanja porekla, če potrošniku ne zagotavlja hitre in jasne informacije. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane na Upravi za varno hrano, varstvo rastlin in veterinarstvo; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije; Robert Golc, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, tudi zaposlen v javni službi kmetijskega svetovanja in tudi pridelovalec zelenjave iz Gorenjske. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Dogodki in odmevi Ob zadržkih Levice in SD-ja vlada sprejema tako imenovani Šutarjev zakon

Vlada ima na mizi tako imenovani Šutarjev zakon. Kljub zadržkom Levice in SD-ja v Gibanju Svoboda ocenjujejo, da je koalicija usklajena. Že pred sprejetjem je slišati številna opozorila o neustavnosti. S tem se strinja med drugim direktorica pravnega centra za varstvo človekovih pravic Katarina Bervar Strnad. Ostali poudarki oddaje: - Zakon o digitalizaciji zdravstva znova pod drobnogledom. Pooblaščenka kljub številnim dopolnilom opozarja na nevarnost zlorab podatkov. - Rusija ne bo dopustila vnovičnega testiranja jedrskega orožja, ki so ga napovedale Združene države Amerike. Putin: Če bo to storil Washington, bo Moskva prisiljena ukrepati. - Občutno poslabšanje prometne varnosti: letos 15 smrtnih žrtev več kot v celotnem lanskem letu. Občine in Agencija za varnost prometa iščejo rešitve.

Po Sloveniji V večgeneracijskih centrih Primorsko-notranjske regije številne zanimive dejavnosti

Drugi poudarki oddaje: - V Radljah ob Dravi slovijo po izjemnem posluhu za invalide. V Zavodu Radela poudarjajo velik pomen zaposlovanja težko zaposljivih ljudi. - Po negodovanju občanov v Postojni barvajo avtobusno postajo. - Na prvi javni dražbi stavbnih zemljišč v obrtni coni Komen so prodali šest parcel. - Ali bo edina potniška ladja v Sloveniji končala v starem železu? Lastnik išče drugačno rešitev, vendar so stroški vzdrževanja izjemno visoki.