Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.
Tokratni prelomni vrh Nata bo začrtal smer zavezništva v prihodnjem desetletju. Po ruskem napadu na Ukrajino želi severnoatlantska zveza na novo definirati odnose z Rusijo, zato je napovedala obrambno krepitev vzhodnega krila. Na dnevnem redu je tudi širitev na sever in prvič tudi razmislek o strateškem konceptu do Kitajske.
Šolsko leto je za nami in spričevala, ki so prinesla veselje ali razočaranje, so doma. Najbrž se je pri nekaterih starših že polegla tudi slaba volja. Začele so se počitnice in tudi večno vprašanje za starše, kakšne naj bodo: naj otrokom pustijo prosti čas, da si ga organizirajo po svoje, ali naj poskrbijo, da ne bo dolgočasja in da bodo počitnice polne aktivnosti. Vse se reši, če se starši in otroci dobro razumejo. Kaj pa, če se ne? Če je odnos poln sporov in nerazumevanja? Kako rešiti ta problem? O tem Darja Groznik z gostjo Leonido Mrgole, partnersko in družinsko svetovalko.
V vročih dneh se navadno spremeni naš izbor hrane, ki jo uživamo čez dan, večkrat sežemo po bolj lahkotnih jedeh, zato ponedeljkov svetovalni servis namenjamo prav pripravi poletih osvežilnih, a hkrati hranilnih jedi. Pripravljali bomo sklede, smutije in druge napitke, solate, pite in sladice. O brezmesni polnovredni alternativi in bolj zdravih sladicah Barbara Radojlovič, certificirana mojstrica priprave presnih in veganskih jedi. Vabljeni k sodelovanju!
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
V knjigi Kultura dvoumnosti nemški profesor arabske književnosti Thomas Bauer pred nami zariše kulturno zgodovino islama, zelo drugačno tako od romantične slike, kakršno nam o Bližnjem Vzhodu ponujajo zgodbe iz Tisoč in ene noči, kot tudi od mračne podobe, kakršna se je o islamskem svetu oblikovala v zadnjih desetletjih, ko se v luči nekaterih skrajnih islamističnih gibanj na to civilizacijo vse bolj gleda kot na nekaj skoraj inherentno zaostalega. Kulturo dvoumnosti, podnaslovljeno Drugačna zgodovina islama, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent zgodovine in filozofije Fin Lucu Dražovič.
Verjetno se vam je že zgodilo, da ste se z izleta ali krajšega oddiha v bližnji ali daljni okolici domov vrnili s tolminskim sirom, kraškim pršutom ali piransko soljo. Kako bi zapisali omenjene pridevnike – z malo ali veliko začetnico? Ste kdaj opazili s kakšno začetnico so ti pridevniki zapisani na embalaži izdelka? Odgovor kar naenkrat ni več tako zelo enostaven, kajne? V KiKs-u Darja Pograjc razloži, zakaj.
Danes bi lahko rekli kar: "Vse najboljše, Slovenija!" Dan državnosti je obletnica dneva, ko sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, slavnostno sicer razglašeni dan pozneje na Trgu republike v Ljubljani. Mogoče pa je najlepše darilo za našo državo to, da slišimo, kako zelo dobro jo poznajo tudi njeni najmlajši državljani in kako varno se v njej počutijo … O Sloveniji so se razgovorili učenci razredne stopnje OŠ Rakek.
Če vas bo danes dopoldne pot popeljala v Slovenske gorice, se lahko v kraju Sakušak pri Juršincih udeležite Evropskega srečanja Puhovih vozil in otvoritve novih razstavnih prostorov Puhovega muzeja. Dogajanje, pospremljeno z izrazitim vojnem po bencinskih hlapih, organizira Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci, ki ga vodi tokratni lokalni junak Vlado Slodnjak. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.
Pred šolarji je zadnji dan šole s podelitvijo spričeval. Pritisk na ocene je bil ob koncu šolskega leta močan, najbolj pri tistih, ki jeseni nadaljujejo šolanje na višji stopnji izobraževanja. Kako se soočiti z neuspehom ali razočaranjem, ki ga lahko prineseta spričevalo in nesprejem na želeni program? So počitnice čas brez omejitev in meja? Kako naj mladi preživijo proste tedne? Na kaj naj bodo pozorni starši, ko izbirajo počitniška varstva in letovanja za svoje otroke? Kakšne izkušnje lahko mladi sicer na njih pridobijo? O tem v petkovem Svetovalnem servisu Tino Rezar iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.
Vsi dobro vemo, da se zelenjavni vrt gnoji jeseni, tudi spomladi, a v tokratnem Zelenem nasvetu boste slišali, da je dognojevanje določenih vrtnin (seveda na pravi način) potrebno vse leto. Tudi poleti namreč lahko rastlinam primanjkuje nekaterih snovi.
Ena od stalnic ob koncu šolskega leta so darila, ki jih od učencev in tudi njihovih staršev, prejmejo učitelji in učiteljice, tudi vzgojitelji, vzgojiteljice. To, da imajo doma polne police skodelic z imeni določene generacije, drži. Res pa je tudi, da prejmejo tudi drugačna, bolj unikatna darila: pomečkano vrtnico, ki jo je učenec utrgal med potjo v šolo, zahvalno pismo učenke, ki vedno znova seže v srce, ali kratek film s spomini iz preteklega šolskega leta, ki so ga učenci zmontirali sami.
Prvi vročinski val je tu in marsikdo že resno premišljuje o nakupu klimatske naprave. O nakupu razmišljajo celo tisti, ki so zaradi stroškov nakupu ves čas nasprotovali. Klimatska naprava v tem letnem času zagotovi prijetno temperaturo v prostoru ter svež in ravno prav vlažen zrak. Pozno jeseni pa se lahko z njo prostore tudi ogreje. Katero klimatsko napravo izbrati in kako jo pravilno vzdrževati? Na vprašanja odgovarja strokovnjak za klimatske naprave Lev Mioč.
Amiotrofično lateralno sklerozo ali bolezen motričnega nevrona sploh čez lužo poznajo tudi kot bolezen Louja Gehriga, po znamenitem igralcu bejzbola, ki je zbolel za njo in ob slovesu z igrišč imel tudi nepozaben govor. Morda se boste spomnili tudi polivanja z ledeno vodo, ki je po vsem svetu potekalo z namenom ozaveščanja o tej hudi nevrodegenerativni bolezni, ki po navadi poteka zelo hitro in za katero še ni zdravila. Ob svetovnem dnevu bolezni ALS (21. juniju) in 20-letnici teama za ALS na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo ter 20-letnici odbora za ALS pri Društvu distrofikov je Mojca Delač med omrežja, ki jih bolezen prizadene, pokukala s pomočjo Nede Caserman, ki ji je bila bolezen diagnosticirana pred petimi leti, mag. Stanke Ristič Kovačič in prof. dr. Janeza Zidarja.
Nina Brus je obiskala vremenski radar Agencije RS za okolje na Pasji ravni v Polhograjskem hribovju, ki je eden od dveh, na podlagi podatkov katerega nastaja radarska slika padavin. Stoji na nekoč najvišjem vrhu tega območja. Več tudi o poletnem počitniškem dogajanju v Idriji ter začetku kopalne sezone v Idrijski Beli.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Po današnjem prvem vročinskem vrhuncu se bo tudi prihodnje dni nadaljevala velika toplotna obremenitev. Ta lahko vodi do poslabšanja kroničnih stanj, na udaru so tudi majhni otroci in starejši ljudje, pravi kardiolog Luka Lipar, ki odsvetuje tudi prehode iz močno ohlajenih prostorov na razgrete površine. Druge teme: - Ob stopnjevanju ruskih raketnih napadov v Ukrajini skupina G7 obljubila dodatno pomoč - V državnem zboru burne razprave o medijski zakonodaji - Tenisačica Kaja Juvan z odlično predstavo v drugi krog Wimbledona
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Medtem ko ruske sile nadaljujejo okrepljene napade na vzhod Ukrajine, o obstreljevanju danes poročajo iz osrednjega dela države. Rusija je v mestu Kremenčuk uničila trgovski center, v katerem naj bi bilo tisoč ljudi, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Danes je sicer nagovoril voditelje držav skupine G7 in jih pozval k dodatni pomoči ter zaostritvi sankcij proti Rusiji. Medtem zmogljivosti krepi tudi severnoatlantsko zavezništvo. V drugih poudarkih: - Zveza Nato napovedala povečanje sil za hitro odzivanje s 40 tisoč na več kot 300 tisoč - V državnem zboru danes v ospredju razprave o medijih - Slovenski policisti zaznamujejo svoj dan, ki ohranja spomin na bitko za Holmec
Za odločnejše premike bi potrebovali strategijo razvoja zadružništva na ravni države
Državo je zajel vročinski val. Ob vročem afriškem zraku naj bi se temperature najvišje povzpele to popoldne, živo srebro pa se bo tudi v prihodnjih dneh dvignilo krepko nad 30 stopinj Celzija. Nevarnostim vročine so najbolj izpostavljeni kronični bolniki ter majhni otroci in starejši. Velika toplotna obremenitev naj bi vztrajala do konca tedna. Drugi poudarki oddaje: - V parlamentu soočenje mnenj o delovanju RTV v prihodnje. - Skupina G7 želi dogovor o enotni ponujeni ceni Rusiji za nafto. - Vodstvo Nata napoveduje povečanje sil za hitro odzivanje.
-v Mariboru in Ribnici pripravili počitniške aktivnosti za otroke - v vaseh okoli cementarne Anhovo vode menda ne bo treba več prekuhavati - V Podravju s saditvijo mejic ščitijo ptice in opraševalce - Prenovljena jadrnica baletnikov Pie in Pina Mlakarja kmalu v domačem pristanu
Poslanke in poslanci prav zdaj obravnavajo opozicijski predlog za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o RTV Slovenija, ki predvideva ukinitev obveznega RTV-prispevka. Pričakovati je, da bo državni zbor referendumski predlog zavrnil. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski skupino G7 poziva k dobavi sodobnih raketnih sistemov in dodatnim sankcijam proti Rusiji. - Končuje se obnova vodarne Močila, vode v kanalski občini menda ne bo več treba prekuhavati. - Slovenski uprizoritvi drame Pljuča v Umagu grand prix za najboljšo predstavo.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Voditelji sedmih gospodarsko najrazvitejših državah so zbrani na Bavarskem, kjer razpravljajo o vojni v Ukrajini in njenih posledicah. Prvi dan so poudarili predvsem enotnost in odločenost skupnega boja proti Rusiji. Kot je poudaril nemški kancler Olaf Scholz, je to, da so ostali enotni, dobro sporočilo, saj tega ruski predsednik Vladimir Putin ni pričakoval. Skupaj z ameriškim predsednikom Joejom Bidnom sta zagotovila, da bosta njuni državi pri finančni in vojaški podpori Ukrajini še naprej povsem usklajeni. Moskva medtem v Ukrajini nadaljuje svojo ofenzivo: - Ruske sile znova raketirale prestolnico Kijev - O ukinitvi železniške proge Prešnica-Dekani tudi koprski mestni svet - V Loški dolini uredili nove gozdne ceste
Ob začetku vrha sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav na Bavarskem je nemški kancler Olaf Scholz poudaril, da jih združuje pogled na svet, vera v demokracijo in pravno državo. Dodal je, da bodo našli skupne odgovore na energetsko krizo, ki je posledica vojne v Ukrajini in tudi glede sankcij proti Rusiji. Kot je dejal Scholz je dobro sporočilo, da so uspeli ostati enotni, česar ruski predsednik Vladimir Putin ni pričakoval. V oddaji tudi o tem: - Kijev danes pretresle eksplozije - Na Zahodu Slovenije suša; v Italiji ponekod izredne razmere - Janja Garnbret sezono tekmovanj najvišje ravni v težavnostnem plezanju odprla z zmago
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Ženske v politiki in mizoginija gredo v slovenskem prostoru z roko v roku. Več kot je političark, več je vulgarnih napadov nanje in seksizma. Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v novi vladi je štirideset odstotkov poslank in sedem ministric, znane so že tri kandidatke za predsednico države, kar pomeni prelom z dolgo tradicijo razumevanja politike kot moške domene, vendar je večje število žensk v politiki prineslo tudi porast mizoginije, seksizma, osebnih napadov in verbalnega nasilja v javni sferi. Ne mine dan, da ne bi v javnosti komentirali videza in pojavnosti političark. O mizoginiji, nizkotnih načinih diskreditacij političark in o odnosu medijev do žensk, v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila novinarko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.
Kako bomo gradili naselbine na Luni in Marsu? Če verjamete ali ne, jih bomo kar natisnili. 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja je pristop, ki v vesolju edini res pride v poštev.
Prvi polčas super volilnega leta končujemo z analizo najpomembnejšega političnega dogodka zadnjih let – spremembo oblasti na državnozborskih volitvah. To, kar se je zgodilo v Sloveniji, je bilo bolj pomembno od izida francoskih volitev, pravi Borut Mekina, novinar in komentator Mladine. Kako se bo nova vlada soočila s (pre)visokimi pričakovanju ta hip seveda še ne vemo, bo pa zelo pomembno, opozarja Jernej Šmajdek, novinar in analitik Slovenske tiskovne agencije, kaj in kako bo sporočala javnosti. Zadnja tiskovna konferenca o regulaciji cen bencina je bil že tak primer, ko so morali novinarji počakati na sporočilo za javnost, da so lahko razbrali, kaj pravzaprav načrtuje vlada. Da o dveh ministrih, ki nista dobila besede, niti ne govorimo. Velik del epizode (žal) namenjamo tudi razmeram na RTV, na koncu pa vsi skupaj ugotavljamo, da bo očitno novi predsednik Slovenije – predsednica. To je zadnja epizoda te sezone, preden vsi skupaj odidemo na počitnice. Ampak nekaj je v teh negotovih časih gotovo – septembra, pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami, se podkast Umetnost možnega vrača!
Enzo Smrekar, glavni direktor podjetja Atlantic Droga Kolinska, podpredsednik za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo v Atlantic Grupi, odgovarja na vprašanja o prehranski in energetski draginji, inflaciji, izvozu, dodani vrednosti, zaposlenih, trajnosti, vodenju in avtentičnosti, o nekaj idejah iz koalicijske pogodbe in o športu (je tudi predsednik Smučarske zveze). O sebi pove, da je jutranji človek, zadostuje mu štiri do pet ur spanja, ob sedmih je na delovnem mestu, vendar nima rutinskega urnika. Ves čas je v življenjskem ritmu in miselnem toku, ki prepleta intenzivno poklicno in aktivno zasebno življenje. Zdajšnje poslovne pogoje v prehrambni panogi opiše kot popolno nevihto in pove, kako podjetje krmari skozi težke čase.
V tretji sezoni podkasta posebna raziskovalca Eva in Luka raziskujeta spolne, seksualne in reproduktivne pravice žensk
Dobili smo novo vlado, njene prve poteze pa so zamenjave kadrov. To je pričakovano in transparentno, pravi gost nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega odgovorni urednik tednika Reporter Silvester Šurla. Ivan Simič in Franci Matoz sta to razumela, Milan Krek pa ne, še dodaja. A do katere ravni naj sežejo politične menjave, da državna uprava še lahko strokovno deluje? Na to vprašanje politika nima odgovora. Silvester Šurla, ki je pred kratkim napisal knjigo Ozadje Reporterja in Maga, tudi natančno opiše, kako je nastal medijski imperij stranke SDS in s kakšnim namenom. Od blizu je spremljal, kako se je radikalizirala stranka, ki obvladuje desni politični prostor. Na tem političnem polu ostaja prostor za urbano konservativno stranko, neke vrste Državljansko listo 2.0. Kdaj bo nastala in kdo jo bo vodil, še ni znano, verjetno pa ni dvoma, da se bo to slej ko prej zgodilo.
Potem, ko je pred dnevi ameriška zvezna država Oklahoma, v celoti in brez izjem, prepovedala pravico do splava ter s tem postala država z najbolj restriktivno politiko v zvezi z reproduktivnimi pravicami žensk v razvitem svetu, ji bodo, po oceni poznavalcev tamkajšnjih razmer, najbrž zelo kmalu sledile še druge zvezne države. Trend, ki se izkazuje v ZDA je seveda zaskrbljujoč, saj se dogajanje v ZDA praviloma prenese tudi v EU, vendar velja poudariti, da imamo v osrčju Evrope že zdaj vsaj dve državi, ki eklatantno kršita pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu. O pravici do splava v ZDA in v EU, sta tokrat spregovorila dopisnik iz ZDA Andrej Stopar in dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Podkast o pravicah žensk pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer.
Dve tretjini v sicer za Slovenijo značilnem dolgotrajnem procesu oblikovanja vlade sta že končani. Dobili smo nov parlament in mandatarja, čez dober teden zelo verjetno tudi vlado. In videli smo tudi že prve politične praske – ne v novi vladni koaliciji, ampak v opoziciji. Stranki SDS in NSI sta najprej napadli Golobov šprint skozi parlamentarne procedure s paketom zakonskih predlogov. Po tem pa je NSi v minulih dneh nepričakovano prehitela SDS po levi pri sestavljanju parlamentarnih odborov. Najina gosta, novinarja in komentatorja Dela in Tv Slovenija, Suzana Kos in Gregor Drnovšek, sta vse to spremljala iz prve vrste. Suzana v novi epizodi podkasta pove, kaj pomeni Gallupov test in zakaj so nekateri ljudje modre, drugi pa kakšne drugačne barve. Gregor pa opiše prva preigravanja in nekaj ofsajdov v novi politični igri. Kot se za politični podkast spodobi, pokomentiramo tudi zaključek fuzbalskega prvenstva. Ker o sta politika in nogomet edini disciplini, v katerih smo vsi predsedniki in selektorji. Na poslušanje!
Kaj človeka čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavić.
ELES je v lasti države. Prenosni operater skrbi, da električna energija od proizvajalcev pride do porabnikov, vpet je v omrežja sosednjih držav in evropski energetski sistem. Od leta 2013 je na njegovem čelu Aleksander Mervar, ki pojasnjuje, zakaj bomo šele po počitnicah deležni visokih zneskov na položnicah: »Če ste imeli danes mesečno 100 evrov položnice za elektriko, boste imeli po mojih izračunih 2023 nekje 350-400 evrov.« Pove tudi, zakaj so cene nevzdržne in kako se bodo po njegovem umirile, nikdar pa ne več na ravneh, ki smo jih bili vajeni še pred letom dni.
"Živijo, sem Živa, stara sem 29 let. Delam v arhitekturnem biroju. Nismo največji, smo pa kar znani, veliko nagrad smo dobili, tudi na razpisih zmagujemo. Sem najmlajša, pri njih delam že 6 let, takoj po faksu so me vzeli. Sej mi je ok, sam res veliko delam. In ker sem trenutno noseča, mi ni najlažje. Čez en mesec imam rok in mi je že precej neudobno. S kolesom se ne vozim več, tko da hodim peš. Počasi. Zadnjič so mi trobili na prehodu za pešce, k sm šla tok počas. In pol sem se obrnla, pokazala na svoj trebuh in fakiča. Pizda, ne gre, ne morm hitreje. Fak, kr trije bomo! Jst bom rodila otroka in potem ga bova mela. Tko, kr odnesla ga bova domov iz porodnišnice. In bo najin. Celo življenje sem se mogla učit in delat izpite in pisat teste in dokazovat, da zmorem in sem sposobna in imam znanje. Ampak otroka pa lahko kr maš. Tko, noben ne preveri, če ga boš znal vzgajat. Men je to čist noro!"
Robert Golob je v otroštvu menda rad igral šah. Prav zdaj igra simultanko – na eni šahovnici sta obe prihodnji koalicijski partnerici, SD in Levica, na drugi dve stranki koalicije KUL, ki sta ostali pred parlamentarnimi vrati, LMŠ in SAB. Obe igri sta povezani – če bosta v vladi ministra tudi Bratuškova in Šarec, bo Golobu uspelo združiti stranke politične sredine, ki je od razpada LDS, skoraj dve desetletji, razbita med številne politične igralce. Tako se je prvotna zamisel o vitki vladi spremenila v predlog ekipe, v kateri bo verjetno celo več ministrov kot v prejšnji vladi, pravi novinarka POP TV Metka Majer. Gibanje Svoboda je dobilo toliko sedežev v parlamentu, da bo dobesedno posrkalo tudi vse strokovne sodelavce, opozarja Uroš Esih, komentator časopisa Delo. To pa pomeni neke vrste zlitje, ki se bo morda zelo kmalu končalo z združitvenim kongresom. Kajti lokalne volitve so blizu. Oba tokratna gosta podkasta Umetnost možnega te dni delata več kot običajno – sestavljanje koalicije so neke vrste olimpijske igre notranjepolitičnih novinarjev. Kljub temu nista zamudila Studio 9.maj in Marcela Štefančiča v Mladinskem gledališču. In imata tudi o ukinitvi Studia City zelo jasno stališče.
V Sobotnem glasbenem večeru na Prvem, ki ga ureja Jane Weber, na praznični večer, predvajamo koncert slovenske skupine Mala Mestna Muzika, ki jo vodi skladatelj in pianist Rudi Pančur. Lahko ste ga slišali v petkovi rubriki Iz glasbenega uredništva na Prvem. Koncert smo posneli 29. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru festivala Druga Godba, ki mu letos na Prvem posvečamo večjo pozornost. Mala mestna muzika nas popelje na glasbeni sprehod po obrobju Slovenije, kot ga še nismo poznali. Lep repertoar sestavljajo uglasbljene pesmi Žalostinke po razkriško Vlada Žabota, seveda v razkriškem narečju. Uigran manjši orkester, na čelu katerega sta pevca Brina Vogelnik in Metod Banko, pretkano povezuje besedila z novo glasbo, ki deluje lirično, baladno, na trenutke mogoče nekoliko groteskno in predvsem nostalgično. Ploščo Male Mestne Muzike lahko nedvomno štejemo med boljše slovenske glasbene stvaritve zadnjih nekaj let. Na koncertu smo slišali tudi nekaj še neizdanih skladb.
Jutri bo na gradu Vurberk jubilejni 30. Festival narodno-zabavne glasbe, tokrat vam za pokušino v posluh ponujamo posnetek oddaje, v kateri smo leta 2017 predstavili skladbe s takratnega 26-ega festivala in v kateri je svoj pogled na festival predstavil dolgoletni vodja prireditve gospod Janez Toplak. Skladbe z letošnjega festivala pa vam bomo predstavili v eni prihodnjih oddaj. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Za majhnimi očmi umirjenega obraza je skromen človek, ki dela dolgoročne načrte in počasi melje svoj vsakdan. Razmišljujoč in pristen. Nocoj je v naši sredi prejemnik Maroltove plakete, najvišjega priznanja za področje folklorne dejavnosti za leto 2021 – Marino Kranjac. Obiskali smo ga na njegovem domu med vinogradi nad Koprom, a sebe nima za Primorca. Marino Kranjac je svojo življenjsko pot je posvetil slovenski ljudski glasbi, specializiral se je za istrsko ljudsko glasbo, saj ga z njo povezuje okolje, v katerem živi in deluje. Marino velja za odličnega interpreta, glasbenika in umetniškega vodjo, avtorja glasbenih priredb, je soustanovitelj številnih prepoznavnih glasbenih skupin – Istranova, Pišćaci, Tolovaj Mataj, Marušić Istrio, Zingelci, Vruja, Adriavox, Cappella Justinopolitana, zaradi katerih je istrska ljudska glasba presegla meje arhivskega gradiva in zaživela v novih podobah, v zvoku, ki združuje pokrajinsko specifiko s sodobnimi glasbenimi pristopi in hkrati s starimi, npr. srednjeveškimi praksami ki so omogočili, da so te glasbene priredbe doživele širšo prepoznavnost in priljubljenost med ljudmi. V oddaji ga bomo pobliže spoznali, o njem pa bodo spregovorili tudi dr. Mojca Kovačič, mag. Simona Moličnik in g. Janez Jocif. Ob vsem tem bomo poslušali posnetke Marinove glasbene zakladnice - Istranova, Vruja, Cappella Justinopolitana, Zingelci iz Kopra, ...
Brencl Banda: Čarovniški lov. Brencl Banda od albuma do albuma avtorsko in glasbeniško dozoreva v vedno prepričljivejši in privlačnejši odziv na sodobni fuzijski folk z različnih koncev Evrope.
V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.
Najpopularnejši škotski pesnik Robert Burns je v svojem dokaj kratkem, a burnem življenju napisal precej pesmi, v katere je ujel duh svojega časa. Hitro so ponarodele in segle preko prostorskih in časovnih meja, nedavno pa so oživele tudi v slovenščini, in sicer kot »Kilt Roberta Burnsa«. V tem projektu so združili moči člani zasedbe Noreia, ki sta se jim pridružila kantavtor Jani Kovačič in pevka ter violinistka iz zasedbe Zajtrk Laura Krajnc. V središče svojega programa so postavili Burnsovo kantato »Veseli berači« iz leta 1785, dodali pa so ji še nekaj drugih ponarodelih Burnsovih pesmi. Koncertni album »Kilt Roberta Burnsa« nam v Pesmi v žepu predstavlja Anej Ivanuša, eden od članov zasedbe Noreia.
Kot že naslov pove, tokratno oddajo posvečamo dvema slavljencema, ki sta v začetku meseca junija praznovala rojstni dan. Prvi je basist in vodja Alpskega kvinteta, 9. junija je dopolnil 75 let, drugi, Jure Valjavec, pa 10. junija 56 let, sicer pa je klarinetist, član ansambla Gašperji, producent in še kaj bi se našlo. .. Na koncu oddaje pa vse dobro želimo tudi Otu Pestnerju, ki trenutno okreva po srčnem infarktu. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Bili smo na 74. letni produkciji najbolj znanega folklornega ansambla v državi, Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, z naslovom France Marolt – Poklon. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma smo si jo lahko ogledali v nedeljo, 15. maja 2022. Več kot 50 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v plesni predstavi, ki je bila tokrat posvečena ustanovitelju Francetu Maroltu. Naj spomnimo: prejšnji torek smo poslušali prvi del koncerta, Uverturo, Ziljske svatbene plese in skladbo Lipa zelenela je v izvedbi Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča, Ovo selo zdravo i veselo in Plese ljubljanskega predmestja. Plesna predstava 'Poklon' je v 10 točkah prikazala začetek, razvoj in koreografske novosti Luke Kropivnika, dr. Tomaža Simetingerja in Mirka Ramovša. Predstavo povezujejo kratki izseki iz pogovorov z nekdanji člani skupine in raziskovalci dela in življenja Franceta Marolta. Pogovor z umetniškim vodjem, Luko Kropivnikom, ki bo opisal dogajanje na odru, bo vodila Nika Rožanc.
V peti sezoni oddaje je živo nastopilo 48 različnih zasedb. Tokrat se bomo spomnili nekaterih najbolj zanimivih nastopov.
Brina: To je to. Četrti studijski album cenjene slovenske sodobne etnofuzijske skupine.
V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.
Samo v mlinu se dvakrat pove, pravi slovenski pregovor, a mlin je tokrat v oddaji omenjen velikokrat, predvsem pa večkrat tudi opevan. Stari mlin je naslov, s katerim se kiti kar več skladb, in prvo slišano bo izvedel ansambel Objem. Seveda je z večino, če ne z vsemi slovenskimi mlini, povezana reka – ali potok. Potoček. O mlinih, potočkih in vodah bodo poleg omenjenega ansambla tokrat igrali: Ansambel Mihe Dovžana; Ansambel Lipa; Ansambel Borisa Kovačiča; Štirje kovači; Ansambel Avsenik; Kvartet Do, Marija Ahačič Pollak; Ansambel Ekart; Jože Galič in Glasba iz Slovenije; Ansambel Trim; Ansambel Janeza Goršiča; Ansambel Lojzeta Slaka; Ansambel Ottavia Brajka; Prifarski muzikanti; Ansambel Jožeta Škoberneta in fantje z Brezovske gore; Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.