Iskanje
Čeprav 8.marec ni več praznik, kot je bil nekoč, ne gre, da bi ga pozabili, ali - bog ne daj -zavrgli. Boj žensk za emancipacijo je še kako živ, v nekaterih delih sveta uspešen, spet drugje še čisto na začetku. Z zadnjimi razkritji, kaj vse počno globalne elite, ki trgujejo z belim blagom kot antični sužnjelastniki, se dosežki boja za emancipacijo žensk v zahodni civilizaciji ponovno preizprašujejo. In z retradicionalizacijo, ki smo ji prav tako priča v nekaterih najbolj liberalnih demokracijah, je poskus status ženske vrniti na pozicije izpred sto in več let še kako živ. Zaradi tega in še česa je prav, da praznujemo 8.marec, ki ga obeležuje tudi oddaja Nedeljska reportaža. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič
Današnja feministična scena v Sloveniji je začela nastajati sredi 80. let prejšnjega stoletja, ko so se pojavile prve avtonomne ženske skupine. Konec leta 1984 je začela delovati ženska sekcija pri Sociološkem društvu v Ljubljani. Kmalu zatem pa je nastala feministična skupina Lilit, ki je konec 80. let seznanjala slovensko in jugoslovansko javnost z raznolikostjo ženskih identitet, govorom o enakosti spolov in novimi aktivističnimi pristopi. Sekcija Lilit, ustanovljena je bila pri ŠKUC-Forumu, si je med drugim prizadevala za obstoj varnega ženskega prostora, ozaveščanja javnosti o položaju žensk, za povezovanje žensk v regiji in za pomoč ženskam, ki so žrtve intimnopartnerskega nasilja. Ob mednarodnem prazniku žensk smo v oddaji Sledi časa spregovorile o zgodovini tega edinstvenega ženskega gibanja, pod pokroviteljstvom katerega je nastal tudi prvi SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ki obstaja še danes. Svoje spomine bosta strnili prevajalka Mojca Dobnikar in pisateljica Suzana Tratnik. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.
Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, smo najprej obiskali srečanje pomurskih kmetic, kar 200 se jih je udeležilo dogodka, ki ga je pripravil Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota. Kako tudi ne, saj v Pomurju deluje kar 15 društev podeželskih žena. Poleg skrbi za družino in dom so ženske vpete v kmečko delo in znajo uporabljati tudi različno mehanizacijo, poznajo zakonske predpise in še marsikaj. V oddaji tudi o slabih razmerah v prašičereji. Na ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu opozarjajo, da je stopnja samooskrbe na tem področju krepko padla, bojijo pa se, da bo zaradi dodatnih obremenitev kmetov samo še slabše. V Artičah je sadjarsko društvo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto pripravilo že 31. sadjarske dneve. Tudi na tem področju je stanje v državi zelo skrb vzbujajoče.
Draga Potočnjak, igralka in neusahljiva soustvarjalka slovenske gledališko-literarne krajine z obsežnim dramskim opusom, za kar je prejela tudi nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo (poleg številnih drugih nagrad), je desetletja ustvarjala v Slovenskem mladinskem gledališču. Njen angažma pa se ne konča v gledališču. Oder, kamor naposled sicer najde pot vse, kar jo nagovori s spregledanim, preslišanim in ranjenim glasom, zanjo ni zatočišče pred resničnostjo, ampak kraj, kjer resničnost lahko spregovori naglas. Verjame, da človek ne more govoriti o etiki na odru in molčati pred trpljenjem v resničnem svetu. Zato zanjo umetnost in življenje nista ločena svetova. Je umetnica, ki razume, da je umetnost tudi oblika odgovornosti, izpraševanja vesti, prisila gledanja tistega, kar bi sicer pustili globoko v temi. Na presečišču vseh njenih umetniških in drugih prizadevanj je človek, ženska pa moralno središče sveta.
Kako je pomladne dneve pričakala družina gozdnih telohov … Pripoveduje: Mojca Ribič Napisala: Živa Agrež. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1990.
RTV Slovenija objavlja Pravila za razpolago programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov, kandidatnih list, političnih strank in njihovih programov za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo dne 22. 3. 2026.
445 epizod
