Prvi

Svetovalni servis Svetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Vrh Evropske unije

Evropska unija je prižgala zeleno luč za začetek pogajanj o članstvu Ukrajine, a hkrati je zaradi nasprotovanja Madžarske že slišati, da lahko kadar koli v procesu potegne zavoro. Je glasovala s figo v žepu, le da bi ji izkazala podporo v vojni z Rusijo? V kolikšni meri je to le spreten manever premierja Viktorja Orbana za notranjepolitične namene? Kaj to pomeni za države Zahodnega Balkana, zlasti Bosno in Hercegovino, ki prav tako potrebujejo poziven signal glede pridruževanja regije Uniji. V kolikšni meri je to v volilni tekmi to koristi proevropski srbski opoziciji? Več pa v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj in gosti.

Prvaki tedna Boštjan Videmšek: Izumiranje vrst me najbolj intrigira in motivira, da nadaljujem delo

Gost današnje epizode Prvakov tedna je že pri sedmih vedel, da želi postati novinar. Šola je bila zanj peklenska izkušnja, zares se je začel izobraževati šele po koncu formalnega izobraževanja. Kot novinar je poročal s številnih vojnih in kriznih območij, je iskalec dobrih praks na področju upočasnitev klimatskih sprememb. Pravi, da je profesionalno stoodstotno samoudejanjen. Njegov cilj je ostati absolutno neodvisen in hkrati gospodar svojega časa ter prostora. Ne skriva se v conah udobja, po svetu ne hodi zaradi ego safarija, small talk ali drobni pomenki ga ubijajo. Ali smo bili na nedavno končani podnebni konferenci priča največjemu zelenemu zavajanju v zgodovini? Ali je Slovenija lahko prizoršče Plana B? Gost oddaje Prvaki tedna je bil novinar in publicist Boštjan Videmšek.

Aktualna tema Nastaja slovenski ChatGPT

ChatGPT in sorodni modeli t. i. generativne umetne inteligence so zaznamovali letošnje leto in temeljito zabrisali meje tega, kaj obvlada umetna inteligenca in čemu je kos samo človek. Zmogljivosti novih orodij zdaj spreminjajo številne poklice in odpirajo nove možnosti uporabe orodij umetne inteligence. Sočasno pa se je pokazala tudi potreba, da pri tako odločilni tehnologiji nismo odvisni od produktov ameriških tehnoloških podjetij, je poudaril dr. Simon Krek, vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Eppur si muove - In vendar se vrti Nemška vlada pod drobnogledom, pogovor s Stephanom Lambyjem

Vsa Nemčija gleda njegove dokumentarne filme o dogajanju v vladi. Stephan Lamby je priznan dokumentarist, avtor številnih knjig in reden gost pogovornih omizij o politiki. Od blizu je spremljal nekdanjega kanclerja Helmuta Kohla, nekdanjega finančnega ministra Wolfganga Schäubla, leto in pol je komentiral poteze vlade kanclerja Olafa Scholza. Le nekdanja kanclerka Angela Merkel je bila preveč nezaupljiva. O izzivih in napakah trenutne vlade, o tem, kakšno dogajanje predvideva v prihodnosti in zakaj bo Angela Merkel prihodnjo jesen prekinila molk, pojasnjuje v pogovoru z Majo Derčar Stephan Lamby.

Aktualna tema Segrevanje planeta ogroža slovenske gozdove

Če se na prvi pogled zdi, da gozdovi v Sloveniji dobro kljubujejo podnebnim spremembam, pa se v resnici v gozdovih marsikaj dogaja. Bolj kot bo v naslednjih letih vroče, večja bo ogroženost drevesnih vrst, ki trenutno prevladujejo v naših gozdovih. Bomo na območju Slovenije do konca stoletja imeli samo še sredozemsko makijo? Jernejka Drolec se je ob robu posveta, ki so ga organizirale nevladne organizacije Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic in CIPRA, o vlogi gozdnih sistemov v luči podnebnih sprememb pogovarjala z dr. Primožem Simončičem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Vprašala ga je, kakšne scenarije za gozdove izrisujejo raziskave.

Prvaki tedna Boštjan Videmšek: Izumiranje vrst me najbolj intrigira in motivira, da nadaljujem delo

Gost današnje epizode Prvakov tedna je že pri sedmih vedel, da želi postati novinar. Šola je bila zanj peklenska izkušnja, zares se je začel izobraževati šele po koncu formalnega izobraževanja. Kot novinar je poročal s številnih vojnih in kriznih območij, je iskalec dobrih praks na področju upočasnitev klimatskih sprememb. Pravi, da je profesionalno stoodstotno samoudejanjen. Njegov cilj je ostati absolutno neodvisen in hkrati gospodar svojega časa ter prostora. Ne skriva se v conah udobja, po svetu ne hodi zaradi ego safarija, small talk ali drobni pomenki ga ubijajo. Ali smo bili na nedavno končani podnebni konferenci priča največjemu zelenemu zavajanju v zgodovini? Ali je Slovenija lahko prizoršče Plana B? Gost oddaje Prvaki tedna je bil novinar in publicist Boštjan Videmšek.

Svetovalni servis Nekatera zdravila vplivajo na delovanje žleze ščitnice

V Svetovalnem servisu je prim. Mitja Topalovič iz Maribora odgovarjal na vprašanja o težavah z žlezo ščitnico

Klicna koda »Kultura tišine in sramote« čedalje bolj razširjena med ameriškimi piloti

Kaj te dni najbolj zaznamuje javni prostor v ZDA? Ameriško vrhovno sodišče se je odločilo, da bo v presojo vzelo tableto za splav, ki jo predpisujejo pri več kot polovici prekinitev nosečnosti v ZDA. Za kaj pravzaprav gre? V javnost so prišli zaskrbljujoči podatki, ki zadevajo varnost potniškega letalstva v ZDA. Piloti, ki imajo psihične težave, le-te skrivajo pred zdravniškimi komisijami. Za depresijo, anksioznostjo in podobnimi stanji naj bi zbolelo približno 5 tisoč pilotov in večina jih še zmeraj leti.

naPOTki Dvorec Kodeljevo skriva bisere zgodovine

Graščina Kodeljevo s kapelo v ljubljanskih Mostah je bila leta 1984 razglašena za kulturni spomenik, park ob njej pa za naravno znamenitost. Najbrž je kakšen delček še vedno povsem tak, kot je bil takrat, ko je tam zrasel »Turn ob Ljubljanici«. A nekaj je gotovo – tako polnega parkirišča v tistem času zagotovo ni bilo. Prvi avtomobil je Codelli v Ljubljano pripeljal leta 1898. Zgodovina dvorca v sebi skriva mnoge biserčke umetnostne zgodovine, pa se je začela pisati že 250 let pred tem. S pomočjo umetnostnih zgodovinark dr. Helene Seražin in Katarine Metelko se je vanjo poglobila Mojca Delač.

Dobro jutro, otroci Novoletne voščilnice

Skupaj s prazničnim časom marsikatere družine v roke vzamejo barvice, voščenke, flomastre in barvni papir ter s škaricami izrežejo in oblikujejo majhne knjižice. Na sprednjo stran najmlajši narišejo smrečico, okraske in jih posujejo z bleščicami, vanje pa zapišejo lepe misli, ki jih želijo predati najbližjim. Seveda, uganili ste, s tretješolci z OŠ Veliki Gaber, se je Sara Medved pogovarjala o izdelovanju in pisanju novoletnih voščilnic. Kako najmlajši najraje izdelajo voščilnice, s čim vse jih okrasijo in ali voščilnice raje naredijo sami ali jih kupijo? Odgovore izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!

Jutro "Gramofonske plošče so najboljši nosilec zvoka"

Simon Gale je poznavalec in prodajalec gramofonskih plošč. Te so v zadnjem desetletju spet zelo priljubljene, tudi med generacijami, ki jih prej sploh niso poznale. In rezultat: prodaja vinilnih plošč naj bi prvič po letu 1987 presegla prodajo zgoščenk.

Lokalni junak Dejan Fabčič

Dejan Fabčič iz Hrašč pri Podnanosu je že od malih nog želel postati vrhunski športnik. A mu to, zaradi redke bolezni, rodil se je namreč brez golenic na obeh nogah, ni bilo dano. A se je s športom vedno rad ukvarjal. Nato je prišlo povabilo prijateljev v parašport in prihodnje leto bo na paraolimpijskih igrah nastopil že četrtič. Svojo poklicno pot je posvetil bolnikom, saj je zaradi lastne izkušnje vzljubil tudi medicino.

Radiosfera Iz Radiosfere - Trio Ardor - La muerte del Angel

Izbrana skladba: Trio Ardor - La muerte del Angel Glasbeni predlogi so bili: Pred davnimi leti - Otroški pevski zbor Rtv Slo La muerte del Angel - Trio Ardor O jednoj mladosti - Josipa Lisac

Svetovalni servis SVIT za zdravo črevo

Državni program SVIT je program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, namenjen ženskam in moškim med 50. in 74. letom. Podatki namreč kažejo, da je ta rak tretji najpogostejši pri ženskah in na četrtem mestu pri moških. Zdravljenje je ob zgodaj odkritih spremembah lahko zelo uspešno. Gost petkovega svetovalnega servisa bo Samo Plut, dr. med., specialist gastroenterolog iz UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Jutranja vremenska fronta Temperaturni rekordi pri nas

1. januarja 2023 so se temperature ponekod po Sloveniji povzpele tudi nad 15 stopinj Celzija in zbudili smo se v najtoplejše novoletno jutro, odkar opravljamo meritve. Ker temperaturnim rekordom v letošnjem letu ni videti konca, smo v tokratni Jutranji vremenski fronti preverili, kdaj in kje smo izmerili najnižje in najvišje absolutne in povprečne temperature pri nas. Pred mikrofonom jih je predstavil Matija Klančar z ARSO.

Radiosfera Ekipa SpaceDent se je vrnila iz Francije! Majhen korak za posameznika, velik skok za dentalno medicino v vesolju

V Radiosfero pa dobim obisk, ki smo ga poimenovali kar »vesoljska dentalna medicina v Radiosferi 2.0«. Septembra smo predstavili SpaceDent, multidisciplinarno slovensko študentska raziskovalna skupina in prvi korak pri pripravi dentalne medicine za večletne misije na Luno in Mars. Sodelujejo v PETRI programu Evropske vesoljske agencije, in zdaj je za njimi tudi že osrednji del - preizkus zobozdravstvenih posegov v breztežnosti. Ekipa se je vrnila iz Francije, bogatejša za izkušnjo mikrogravitacije in hipergravitacije. O novih dentalnih in strojniških uvidih nam bodo poročali jutri zjutraj v živo, ob pol devetih.

Zrcalo dneva Vlada in sindikati javnega sektorja znova brez dogovora

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je za 9-ti januar napovedal opozorilno, za 15-ti januar pa splošno stavko. Vlada ni izpolnila nobene od dogovorjenih zahtev, razmere v zdravstvu pa se slabšajo iz dneva v dan. Danes so se znova srečali tudi vlada in sindikati javnega sektorja, ki bodo pogajanja nadaljevali v četrtek. Drugi poudarki: - Slovensko diplomacijo v Varnostnem svetu čakajo veliki izzivi. - Izrael prehaja v novo fazo operacij v Gazi. - Kranjec na veleslalomu v Alta Badii še petič na tretji stopnički.

Radijski dnevnik Odzivi na napovedano opozorilno stavko zdravnikov

Stavka, ki jo je Fides napovedal za 9-ti januar, je legitimna oblika, a stvari bomo morali dogovoriti za pogajalsko mizo, je v odzivu sporočil minister za javno upravo Franc Props. Odgovornost je na vladi, trdi Fides, saj ni uresničila podpisanih stavkovnih sporazumov. Vladi so ponudili v podpis dvoje aneksov h kolektivni pogodbi, pa jih je ta zavrnila. V Radijskem dnevniku tudi: - V novem svežnju evropskih sankcij proti Rusiji tudi prepoved uvoza ruskih diamantov in utekočinjenega propana - Število ubitih v Gazi se približuje 20 tisoč; Združene države Amerike kljub temu vztrajajo pri neomajni podpori Izraelu - Bencin izven avtocest od polnoči cenejši za 4,2 centa na liter, dizel za 4,3 centa

Studio ob 17.00 Vrh Evropske unije

Evropska unija je prižgala zeleno luč za začetek pogajanj o članstvu Ukrajine, a hkrati je zaradi nasprotovanja Madžarske že slišati, da lahko kadar koli v procesu potegne zavoro. Je glasovala s figo v žepu, le da bi ji izkazala podporo v vojni z Rusijo? V kolikšni meri je to le spreten manever premierja Viktorja Orbana za notranjepolitične namene? Kaj to pomeni za države Zahodnega Balkana, zlasti Bosno in Hercegovino, ki prav tako potrebujejo poziven signal glede pridruževanja regije Uniji. V kolikšni meri je to v volilni tekmi to koristi proevropski srbski opoziciji? Več pa v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj in gosti.

Aktualna tema Nastaja slovenski ChatGPT

ChatGPT in sorodni modeli t. i. generativne umetne inteligence so zaznamovali letošnje leto in temeljito zabrisali meje tega, kaj obvlada umetna inteligenca in čemu je kos samo človek. Zmogljivosti novih orodij zdaj spreminjajo številne poklice in odpirajo nove možnosti uporabe orodij umetne inteligence. Sočasno pa se je pokazala tudi potreba, da pri tako odločilni tehnologiji nismo odvisni od produktov ameriških tehnoloških podjetij, je poudaril dr. Simon Krek, vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Aktualna tema Nova digitalna jezikovna orodja za slovenščino

Včasih nam zmanjka prava beseda ali pa ne znamo česa najbolje opisati. Drugič spet se srečamo z besedilom, ki je iz takega ali drugačnega razloga prezapleteno in bi potrebovali poenostavljeno verzijo. Pri takšnih in drugačnih jezikovnih zagatah danes lahko pomaga cela vrsta spletnih slovarjev in drugih jezikovnih orodij, ki so na spletu prosto dostopna. V veliko pomoč so tudi vsem, ki se slovenščine šele učijo. Iz njih pa se da celo razbrati, kako se sodobna slovenščina skozi čas spreminja. Digitalna jezikova orodja najdete na spodnjih povezavah.

Dogodki in odmevi Zdravniški sindikat Fides za 9-i januar napovedal opozorilno stavko

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov je torej za 9-i januar napovedal enodnevno opozorilno stavko, ker vlada ni uresničila podpisanih sporazumov. Razmere v kadrovsko podhranjenem zdravstvu se slabšajo, zaposleni so preobremenjeni, slabša se kakovost oskrbe bolnikov. Zahtevajo trdno zavezo vlade o oblikovanju ločenega plačnega zdravstvenega stebra, o odpravi plačne anomalije ter o sprejetju normativov in standardov. Doslej je Fides stavko že trikrat odpovedal. Če vlada ne bo storila ničesar v smeri reševanja stavkovnih zahtev pa bodo 15-ega januarja začeli stavko, ki bo trajala do preklica. Preostale novice: Drugi dan posveta diplomacije na Brdu pri Kranju premier Golob kot enega največjih diplomatskih uspehov izpostavil izvolitev v Varnostni svet Združenih narodov. Srbska napredna stranka predsednika Vučića po delnih izidih zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev v Srbiji. Opozicija poziva k protestom. Alpski smučar Žan Kranjec na veleslalomu v Alta Badii znova tretji. Tekmo dobil Švicar Marco Odermatt.

Po Sloveniji Občina Kanal ob Soči od Salonita Anhovo terja prek dva milijona evrov

Drugi poudarki oddaje: - Selitev Zdravstvene postaje Cerkno se odmika zaradi številnih nepredvidljivih zapletov. Obnova najbrž šele leta 2025 - Širitev bele cone plačljivega parkiranja v Mariboru bo udarila po žepu tudi študente. Župan nima posluha za njihove prošnje - Na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju zaradi sanacije telovadnice pouk športne vzgoje še vedno prilagajajo razmeram - V Izoli so kljub referendumu pred dvema letoma še vedno brez občinskega prostorskega načrta

Danes do 13:00 Zdravniki za 9. januar napovedali opozorilno stavko

Zdravniški sindikat Fides je vladi za 9. januarja napovedal opozorilno enodnevno stavko. Če vlada ne bo uresničila zavez, bodo stavko nadaljevali. Na novinarski konferenci so opozorili, da je od podpisa sporazuma z vlado minilo že 425 dni, a zaveze še niso uresničene, zdravniki so preobremenjeni, plače se niso izboljšale, kadrovska stikska je vse večja. V oddaji pa tudi o tem: - Premier Golob v nagovoru diplomatom poudaril zavzemanje Slovenije za uravnotežene mednarodne odnose. - Srbski predsednik Vučić zmago svoje stranke na volitvah označil za vrnitev odpisanih, opozicija poziva k protestom. - Opolnoči nova pocenitev pogonskih goriv.

Aktualna tema Segrevanje planeta ogroža slovenske gozdove

Če se na prvi pogled zdi, da gozdovi v Sloveniji dobro kljubujejo podnebnim spremembam, pa se v resnici v gozdovih marsikaj dogaja. Bolj kot bo v naslednjih letih vroče, večja bo ogroženost drevesnih vrst, ki trenutno prevladujejo v naših gozdovih. Bomo na območju Slovenije do konca stoletja imeli samo še sredozemsko makijo? Jernejka Drolec se je ob robu posveta, ki so ga organizirale nevladne organizacije Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic in CIPRA, o vlogi gozdnih sistemov v luči podnebnih sprememb pogovarjala z dr. Primožem Simončičem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Vprašala ga je, kakšne scenarije za gozdove izrisujejo raziskave.

Jutranja kronika Na parlamenatrnih volitvah v Srbiji se obeta prepričljiva zmaga stranki predsednika Vučića. Opazovalci poročajo o vrsti nepravilnosti

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je razglasil zmago na predčasnih parlamentarnih volitvah. Kot kažejo prvi delni izidi je njegova Srbska napredna stranka osvojila absolutno večino, skoraj 47 odstotkov glasov. Opazovalci poročajo o številnih nepravilnostih. Opozicija zahteva ponovitev volitev v Beogradu in za nocoj napoveduje proteste. V oddaji pa tudi o tem: - Zunanja ministrica Fajon na posvetu diplomacije ugotavljala, da nova zavezništva izrivajo multilateralizem - Ob mednarodnem devu migrantov nevladniki opozarjajo na slabe razmere v azilnih domovih - Severjevo nagrado za stvaritve v poklicnih gledališčih prejela dramska igralca Mateja Pucko in Matija Rupel

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

ApolloLajka Novo delovno mesto: vesoljski zobozdravnik - Tine Šefic, projekt SpaceDent

Ste se kdaj spraševali, kakšen je občutek, ko vas k tlom ne veže vsa sila gravitacije? Včasih, ampak samo včasih, je tako reč mogoče spoznati, ko zasleduješ neke povsem druge cilje. Denimo, če te zanima, ali je mogoče zobe popraviti, pobrusiti in zaplombirati tudi v breztežnostnem prostoru, na primer na dolgi plovbi po vesolju. Tega se je lotil študent stomatologije Tine Šefic s kolegi v projektu SpaceDent. In vse se je začelo, kot je Tine Šefic v e-novicah Evropske vesoljske agencije opazil razpis za študentske raziskave in se nanj prijavil ….

Umetnost možnega Čas za rdeče-črno koalicijo? – Silvester Šurla (Reporter) in Jure Trampuš (Mladina)

Veseli december ni končal pretresov na političnem prizorišču. Vlada ima še vedno odprte vse fronte, z zgodbo o pritiskih Robera Goloba na nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar se ukvarjata dve parlamentarni komisiji in KPK. Ko bo KPK izdal poročilo, predvidoma do prihodnje jeseni, bo velik pritisk na predsednika vlade, naj odstopi, pravi Silvester Šurla. Toda za to je malo možnosti, tudi večina, ki jo ima GS v parlamentu, ostaja relativno trdna. Edina možnost, da bi prihodnje leto zamenjali predsednika vlade, je torej konstruktivna nezaupnica, če bi se Golobu odrekli njegovi poslanci. Jure Trampuš opozori na nezadovoljstvo v SD, zlasti v lokalnih odborih. Stranka je v aktualni vladi ostala brez vplivnih položajev. Oba gosta sta opazila nedavno odprtje plezalnega centra na Prevaljah. V občinstvu sta med drugimi Janezu Janši na plezalni steni ploskala Matjaž Han in Borut Pahor. Zanimivo naključje v času, ko gospodarstvo javno sporoča, da bi bila v naši državi najboljša rešitev več mandatov črno-rdeče velike koalicije ...

Srce bije za posel Marko Jazbec, Sava Re

Gost 22. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Save Re Marko Jazbec. Družba bo, kljub katastrofalnim poplavam, poslovala uspešno. S sogovornikom tudi o zdravstveni, davčni in pokojninski reformi ter zaupanju uporabnikov v zavarovalnice. Pa tudi o tem kaj zavarovalnicam prinaša prihodnje leto ter zakaj so zavarovalniške premije tako visoke.

Evolucija užitka Ko mi je pršlo, so se mi ulile solze

Seks je lahko tudi spiritualno ali duhovno doživetje.

Umetnost možnega Platforma na vratih politične arene – Anže Božič (POP TV) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija)

Trije dogodki so zaokrožili politično dogajanje tega tedna. Anže Logar je naredil še en korak vstopu njegove platforme v politično areno. Golob je - medtem ko popolnjuje svojo ministrsko ekipo - skušal skleniti vsaj začasno premirje z gospodarstvom. Prva poslanka Gibanja Svoboda, Mojca Pašek Šetinc, je tudi uradno izstopila iz poslanske skupine največje vladne stranke. Anže Božič in Gregor Drnovšek sta novinarja POP TV in Televizije Slovenija, ki politično dogajanje spremljata čisto od blizu in o tem vsakodnevno tudi poročata. Premiki zadnjega tedna so pomembni, ne pomenijo pa, da se bo zelo hitro kaj spremenilo. Logar je še vedno zaščiten pred napadi medijskega (predvsem spletnega) stroja največje opozicijske stranke. Ni pa nujno, da bo vedno tako – sploh če bodo ankete pokazale, da bi platforma lahko ogrozila primat SDS na desni sredini. Odhod Mojce Pašek Šetinc ni spremenil razmerja sil v parlamentu, vladna koalicija ima, kljub bizarni epizodi s kozmičnim glasovanjem, še vedno trdno večino. Še največ neznank pošilja dogovor Goloba z gospodarstveniki. Se bodo afere torej za nekaj časa umirile? Ugibamo o skrivnostnih centrih moči, ki naj bi, po navedbah Pahorja in Cerarja, vplivali na dogajanje v državi. Nova vprašanja pa odpira tudi »sporazum« med SLS in Peterletom o uradnem prenosu uporabe imena Slovenski krščanski demokrati na prvega predsednika SKD …

Na pravi strani Enako plačilo za enako delo!

Prejšnji teden smo obeležili evropski dan enakega plačila. To je dan, ko ženske simbolno prenehamo prejemati plačilo za enako delo v primerjavi s svojimi moškimi kolegi, čeprav ga bomo opravljale do konca leta. Ženske v EU namreč v povprečju še vedno zaslužijo manj kot moški. Za Slovenijo pa že vrsto let velja napačno splošno prepričanje, da je plačna neenakost majhna, kar pa ne drži. V podkastu Na pravi strani je tokrat beseda tekla o tem, zakaj smo ženske za enako delo plačane manj.

Umetnost možnega Virtualna resničnost za telebane – Jernej Šmajdek, STA

Stampedo slabih novic za vlado Roberta Goloba se ne ustavi, afere še vedno prehitevajo ena drugo. A realno razmerje sil v parlamentu se ni spremenilo in dokler bo tako, so napovedi menjave premiera ali predčasne volitve, nerealne. Z najinim gostom, novinarjem STA Jernejem Šmajdkom analiziramo vzroke za ta strmi padec zaupanja v vlado; koliko je za to kriva sama ter koliko politični tekmeci in interesne skupine. Jernej oceni gospodarsko kondicijo Slovenije in pove, zakaj vsi po vrsti izgubljajo živce – od opozicije do gospodarskih interesnih skupin in celo predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Dotaknemo se še evropskih in ameriških volitev prihodnje leto, iščemo pa tudi ključno sporočilo izida argentinskih volitev, kjer je premočno zmagal Javier Milei, človek, ki se o svojih političnih odločitvah posvetuje s pokojnim psom, v svoji državi, ki jo pesti 140-odstotna inflacija, pa napoveduje ukinitev argentinske narodne banke ter zamenjavo nacionalne valute. Jernej ni pretiran optimist. Prevečkrat se zgodi, da zmaguje človeška neumnost.

Srce bije za posel Peter Čas, Steklarna Hrastnik

Gost 21. epizode Srce bije za posel je generalni direktor skupine Vaider, Peter Čas. Del omenjene skupine je tudi Steklarna Hrastnik. Tamkaj so se usmerili v izdelavo najvišje kakovost steklenic. So energetsko intenzivno podjetje – njihov letni račun za elektriko znaša 10 milijonov evrov. Zaradi ohlajanja gospodarstva bo letošnji dobiček enak lanskemu. Glede evidence delovnega časa direktor pravi, da se moramo vprašati kakšno družbo si želimo: družbo zaupanja ali družbo nadzora? Zanj je družba nadzora preživeta stvar.

ApolloLajka Vesoljska tekma med Sovjeti in Američani skozi oči komentatorja prenosa prvega pristanka na Luni Borisa Berganta

Tekme radi spremljamo, ker so napete, ker je zanje potrebno vse znanje in vrhunska pripravljenost in ker nikoli ne vemo, kako se bodo razpletle. To ne velja samo za šport, velja marsikje, tudi v vesolju. Stvari so postale v zadnjih letih precej bolj napete, ko so se v dogajanje visoko nad Zemljinem površju spet vrnilo tekmovanje, kdo se bo prej uspešno udomačil vsaj na Luni, če ne tudi na Marsu. Potek in razplet aktualne vesoljske tekme, naj bo med državami, kot sta zdaj predvsem ZDA in Kitajska, ali pa med podjetji, ki jih tudi ni malo, utegne pomembno določiti tudi geostrateško moč tu na Zemlji. Tako bi vsaj lahko sklepali na podlagi velikega zgodovinskega precedensa, vesoljske tekme izpred dobrega pol stoletja med ZDA in Sovjetsko zvezo. Zmago ZDA, pristanek Apolla 11 na Luni, je po ocenah spremljalo okoli 650 milijonov ljudi po vsem svetu. Tudi pri nas. Pristanek na Luni je takrat na TV Ljubljana v neposrednem prenosu komentiral Boris Bergant, dolgoletni televizijski novinar, urednik in sploh vsestranski RTV-jevec, tokratni gost Apollolajke.

Na pravi strani »Ženske v književnosti so bile namerno utišane, izbrisane in pozabljene«

V zadnjih sto petdesetih letih smo imeli izjemne pesnice in pisateljice, ki so ostale popolnoma zamolčane in pozabljene. Položaj žensk na področju književnosti pa se tudi v zadnjih nekaj letih ni kaj prida izboljšal; skoraj vse slovenske pisateljice in pesnice so izbrisali iz učnih načrtov, o nepriznavanju dela književnic pa priča tudi šokanten podatek, da je veliko Prešernovo nagrado za literaturo prejelo 67 moških in samo dve ženski. Na pravi strani tokrat o izbrisu slovenskih književnic iz učnih načrtov, o moški dominaciji znotraj literarnega kanona ter o dolgi zgodovini diskriminacije ustvarjalk na področju književnosti. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Slovenskega PEN-a Tanjo Tumo.

Umetnost možnega Ko govorijo številke … - Janja Božič Marolt, Mediana

Podpora vladi Roberta Goloba se je prepolovila. Proces je podoben tistemu v času Cerarjeve vlade – najprej izjemno visoka pričakovanja, nato strm padec, pravi gostja nove epizode direktorica Mediane Janja Božič Marolt. Še več, številke podpore Cerarjevi vladi in Gobovi vladi se po enem letu mandata obeh vlad skorajda ujemajo. Je torej država ujeta v predvidljive politične kroge, v katerih si sledita vlada SDS in neto nov obraz, ki prinese novo razočaranje? Prej gre za spiralo, ki se vrti navzdol, pravi Božič Maroltova. Podpora vladi je tesno vezana na njenega predsednika, podporniki Gibanja Svoboda pa so se preselili med neodločene, tiste, ki na volitve sploh ne bodo šli, pa tudi med podpornike Socialnih demokratov. Podpora SDS je stabilna in se ne premika ne navzgor ne navzdol. Levica še vedno drsi navzdol, podpora NSi ne raste. Se pa odpira široko polje za nove akterje. Bo to lahko Logarjeva Platforma? Bi se lahko k njim, če bi seveda šli na volitve, preselili tudi glasovi, ki so izvolili Gibanje Svoboda? Kaj pravijo številke pa v novi epizodi UM.

Pop panorama Nedelja, 17. 12. 2023

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 17. 12. 2023

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 17. 12. 2023

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer The Harlem Spiritual Ensemble: Večer tradicijskih spiritualov

The Harlem Spiritual Ensemble, ki ga bomo slišali nocoj, je Francois Clemmons ustanovil zato, ker se je zavedel potrebe po ohranitvi izročila afroameriške duhovne pesmi, pomembne umetniške izrazne glasbene oblike, hkrati pa živega sestavnega dela ameriške zgodovine. Pripravil je nekaj svojih priredb tradicionalnih pesmi, zbral skupaj nekaj najožjih prijateljev in skupaj z njimi nastopil v harlemski School of the Arts. Uspešnemu prvemu nastopu so sledili nastopi v evangelistični cerkvi sv. Janeza in koncert za ameriško notranje ministrstvo. Od svoje ustanovitve leta 1986 so glasbeniki z velikim uspehom nastopali po Združenih državah in na tujem: v Washingtonu, Chicagu, Bostonu, Kansas Cityju, Clevelandu, Oklahoma Cityju, Miamiju, Los Angelesu in Pittsburghu. V znani newyorški Carnegiejevi dvorani so prvič nastopili leta 1991. Že leta 1989 so na turneji v Italiji doživeli izjemen uspeh; v Italijo so se do ljubljanskega koncerta podali že osemkrat, gostovali pa so tudi v Nemčiji, Avstriji, Franciji in na Finskem. Z velikim navdušenjem so jim prisluhnili tudi na Japonskem in v Koreji. Od leta 1990 The Harlem Spiritual Ensemble snema za družbo Arcadia. V skupini je šest pevcev in dva instrumentalista; glasbi se posvečajo poklicno in poleg tako imenovanih črnskih duhovnih pesmi odlično poznajo tudi klasičen repertoar. Želimo vam prijetno poslušanje spiritualov. Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma nastopa The Harlem Spiritual Ensemble.

Pesem v žepu Vlado Kreslin: Kje si bla doslej

»Kje si bla doslej« je naslov novega albuma, ki nam ga v Pesem v žepu prinaša Vlado Kreslin. Kantavtor, roker, folkroker – kakorkoli ga že poimenujete – se je v dolgih letih svoje glasbene poti preizkusil v različnih glasbenih zvrsteh in svojo kreativnost združil z mnogimi domačimi in tujimi glasbeniki. Tudi danes, pri sedemdesetih letih, aktivno ustvarja in s svojim novim albumom, po nekaterih štetjih osemindvajsetim, po drugih pa kar devetintridesetim, poslušalcem prinaša nekaj predelav starih pesmi ter še več novih.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Izbor glasbe ansamblov, ki smo jih gostili v letošnjih živih oddajah

V živih oddajah so letos med drugimi nastopili: Ansambel Cik Cak; Ansambel Štrk; Ansambel Fantje spod Šilentabra; Ansambel Tik Tak in Primorski fantje. Glasbeni urednik Tomaž Guček je v tokratni oddaji pripravil širši izbor njihovih skladb, posnetih v različnih obdobjih zasedb. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

Z glasbo, se vračamo v 90. leta prejšnjega stoletja. Takrat smo se Slovenci osamosvojili, prepevali karaoke z Dejo Mušič, vsako soboto spremljali oddajo Poglej in zadeni, dobili prve komercialne televizije in radijske postaje in plesali v diskotekah, ki so vrtele slovensko glasbo. Slovenski glasbeniki so po vzoru hrvaških kolegov ustvarjali dance- plesno glasbo, ki je redno odmevala z radijskih postaj. Nekaj domačih uspešnic tistega časa pa poslušamo v oddaji Godbe z zgodbo.

41 stopinj vročine Zima

V oddaji poslušamo skladbe Zima (Jože Privšek), Tiho pada sneg (Mario Kinel/Aleksander Skale/Mario Rijavec) – solisti Sonja Hočevar in Optimisti, Zima v Prekmurju (Andy Arnol) – solista Milan Ferlež in Silvo Stingl, Snežinka (Steve Klink/Feri Lainšček/Tadej Tomšič) – solistka Mia Žnidarič, Poljub v snegu (Vladimir Stiasny/Mario Rijavec) – solist Blaž Jurjevčič, Sometimes in Winter (Steve Katz/Jože Privšek) – solist Franci Puhar ter Winter (Jamie Doe/Jamie Doe/Lojze Krajnčan) – solistka Emilia Martenson.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Prva vrsta Trio Ardor

V Prvi vrsti nastopa Trio Ardor v sestavi: saskofonist Andrej Omejc, harmonikarka Teja Udovič Kovačič ter pianist Blaž Pavlakovič. Spored: Piazzolla in Tsintsadze v priredbah Andreja Omejca ter njegovo avtorsko delo.

Etnofonija Dàimh: Sula

Dàimh: Sula. Za vsako plodno prizorišče folka so ob fuzijskih glasbenikih, ki se svobodno odpravljajo proti obzorjem spoja ljudskega in sodobnega, potrebni tudi mlajši mojstri svojih glasbil, ki preigravajo tradicijo z vso potrebno pozornostjo in ljubeznijo. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2023/12/06/daimh-sula/

Lahko noč, otroci! Tri modra vprašanja

Pametna kraljična najde sebi primeren par. Pripovedujeta: Tjaša Železnik in Boris Ostan Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.

Lahko noč, otroci! Zakaj imajo snežaki črne gumbe

V nocojšnji zgodbi bodo na Zemljo padale snežinke … Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

RIO radijska igra za otroke Hans Christian Andersen: Leteči kovček

Lahkomiseln trgovčev sin dobi čudežno darilo – leteči kovček. Z njim se po zraku poda na vznemirljivo avanturo v turške kraje, kjer ga čaka nemalo prigod. Režiserka in prirejevalka Rosanda Sajko, prevajalec Rudolf Premrl, dramaturg Ervin Fritz, tonska mojstrica Metka Rojc, glasbeni oblikovalec Marko Stopar. Pripovedovalec in Čajnik – Janez Albreht Trgovčev sin – Igor Samobor Dojilja in Vžigalica – Mara Černe Kraljična – Maja Končar Kralj – Marjan Hlastec Kraljica in Vžigalica – Nada Bavdaž Vžigalica – Lenča Ferenčak Železni lonec – Franček Drofenik Metla – Mojca Ribič Vedro in Prvi Turek – Srečo Špik Jerbas – Roman Končar Drugi Turek – Borut Veselko Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana junija 1988.

Lahko noč, otroci! Zimska pravljica

Bratec in medvedek iščeta zimo. Pripoveduje: Boris Juh. Napisala: Sunčana Škrinjarić. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.

Hudo! Svetovne prvakinje iz Plesnega kluba TBA Celje

Družili smo se s plesalkami Plesnega kluba TBA iz Celja, ki so na nedavnem svetovnem prvenstvu v jazz, modern in show plesih v Belgiji v svoji kategoriji osvojile naslov svetovnih prvakinj. Združene so v skupinah Jacksons in Bad inner voices. Kako so postale del slovenske plesne reprezentance in kakšna je bila pot do velikega uspeha, so predstavile v oddaji Hudo.

Huda muska Masayah

V Hudi muski predstavljamo ustvarjalko, ki je pri svojih 22 letih eno najprepoznavnejših imen naše reperske scene. Mia Puhar Rodin z umetniškim imenom Masayah prihaja iz Ankarana, spomladi je javnosti predstavila prvenec z naslovom »Zavedno«.

Kulturomat Pesmi otrok iz bolnišnične šole

Pred nami so prazniki in vsi se že veselimo, da jih bomo preživeli s tistimi, ki jih imamo najrajši. Včasih pa se zgodi, da nam pot prekriža zdravje. Marsikateri otroci so tako za praznike v bolnišnici. In čeprav dneve preživijo v sobah, to ne pomeni, da so kaj manj ustvarjalni. Pravzaprav nasprotno. Ustvarjajo še več. V tokratnem Kulturomatu bomo tako prisluhnili poeziji otrok iz Bolnišnične osnovne šole Ledina v Ljubljani. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Hudo športni Odbojkarica Neja Štukelj

Spoznajmo Nejo Štukelj, ki se je nad odbojko navdušila že kot otrok, ko je spremljala starše, ki so se s tem športom ukvarjali rekreativno. Zdaj igra v Ženskem odbojkarskem klubu TPV Volley Novo mesto, kjer igra v več ekipah.

Radijski ringaraja Decembrsko okraševanje tudi v šolskih klopeh

Praznično okrašena mesta in tudi čestitke so del praznovanja in včasih je zanimivo pokukati v vsebino le-teh. Ali ste med tistimi, ki napišete srečno ali si izmislite kakšno pesmico? Skupaj z drugošolci z Osnovne šole dr. Antona Debeljaka Loški Potok si bomo pričarali decembrsko vzdušje in pravljične vragolije tudi v šolskih klopeh! Z malo domišljije iz vej lahko nastane jelenček, iz papirnatega krožnika snežak in hiška iz medenjakov ... Tudi tretješolci z Osnovne šole Veliki Gaber imajo nekaj nasvetov, kako sobe odeti v praznično preobleko …

Dobro jutro, otroci Novoletne voščilnice

Skupaj s prazničnim časom marsikatere družine v roke vzamejo barvice, voščenke, flomastre in barvni papir ter s škaricami izrežejo in oblikujejo majhne knjižice. Na sprednjo stran najmlajši narišejo smrečico, okraske in jih posujejo z bleščicami, vanje pa zapišejo lepe misli, ki jih želijo predati najbližjim. Seveda, uganili ste, s tretješolci z OŠ Veliki Gaber, se je Sara Medved pogovarjala o izdelovanju in pisanju novoletnih voščilnic. Kako najmlajši najraje izdelajo voščilnice, s čim vse jih okrasijo in ali voščilnice raje naredijo sami ali jih kupijo? Odgovore izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!

Lahko noč, otroci! Radovedni krokodilček

Hoče tja, kjer je sneg. Pripoveduje: Nina Skrbinšek. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Naše poti Nad brezposelnost Romov v Posavju z različnimi programi in pristopi

Odpravljamo se v občino Brežice, kjer smo preverili, kako se tam spoprijemajo z izzivom zaposlovanja Romov. Da bi zaposlili čim več pripadnikov romske skupnosti, različne ustanove ponujajo in izvajajo več programov. Ustavili se bomo še v občini Ribnica, kjer se še vedno spopadajo z urejanjem nezakonitih romskih naselij. Prinašamo še iztočnice okrogle mize ob 75. obletnici deklaracije za človekove pravice.

Sotočja Tako kot kultura tudi zamejski šport skrbi za slovenski jezik

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.

Slovencem po svetu Portret: Joe Valenčič iz Clevelanda

Tokrat je naš gost ameriški Slovenec, zgodovinar Joe Valenčič. Rojen je bil v Ameriki, že od rojstva živi v Clevelandu, kjer je največja slovenska skupnost zunaj meja Slovenije. Joe Valenčič je v slovenski skupnosti nadvse aktiven, je vodja slovenskega glasbenega muzeja v Clevelandu, organizator znanega festivala Kranjskih klobas, sodeluje na dolgoletnem festivalu slovensko ameriške polke ob zahvalnem dnevu, vodi slovensko radijsko oddajo, je predsednik clevelandske podružnice Slovenske narodne podporne Jednote, predvsem pa velik promotor slovenstva, slovenske kulture, glasbe in kulinarike med Slovenci v Ohiu.

Sami naši Utrinki življenja in delovnega procesa Aleksandra Hemona

Nocoj v oddaji Sami naši na Prvem gostimo bosansko-ameriškega pisatelja Aleksandra Hemona, ki je z nami delil utrinke svojega življenja in ustvarjalnega procesa. Slavče Dimitrov pa je z nami delil vpogled v performativne prakse, ki kritično raziskujejo identiteto in telesne meje ter osvetlil arhiv kvirovskih performansov v Severni Makedoniji. V pogovoru s Svetlano Slapšak pa bomo z zdravo mero humorja raziskovali svet mačk.

Naše poti Na Pušči odprli Hišo sobivanja in znanja

O pomenu, izzivih in pristopih vključevanja romskih otrok v predšolske programe so govorili na nacionalni konferenci ob 10. obletnici delovanja mreže REYN (Romani early years network) Slovenija, ki je tudi del mednarodne mreže. Na Pušči so odprli in predstavili Hišo sobivanja in znanja, ki je namenjena posredovanju informacij, hkrati pa ohranja in prenaša 110-letno zgodovino romskega naselja. Udeležili smo se še delavnice, na kateri so Rominje ustvarjale adventne vence.

Sotočja Marij Čuk:'Rojaki v sosednjih državah pomembno prispevamo k slovenski kulturi'

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,

Slovencem po svetu O dramskih izseljenskih besedilih v prekmurščini med izseljenci v Ameriki

V oddaji vas bomo seznanili z dramskimi izseljenskimi besedili v prekmurščini, ki so nastajala med prekmurskimi izseljenci v Bethlehemu v Pensilvaniji, ustavili se bomo na 9. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, gostili bomo lektorico slovenskega jezika v Bukarešti Katarino Dovč, odpravili pa se bomo tudi k Slovencem na Švedsko, ki za ta konec tedna pripravljajo veliko glasbeno prireditev, zbrane pa bo obiskal tudi Miklavž.

Sami naši Aco Šopov, Adriana Kuči in Zavod Burja

V oddaji Sami naši na Prvem nocoj predstavljamo projekt Mladi zeko, ki je uspešno končal svoje dveletno izvajanje Poudarek je bil na socialni vključenosti, raznovrstnosti, varstvu okolja in spodbujanju aktivnega državljanstva mladih. Minilo je sto let od rojstva velikega makedonskega pesnika, romanopisca, esejista in prevajalca. V Sloveniji je makedonska skupnost počastila jubilej z glasbeno - literarnim večerom, na katerem so predstavili nove prevode njegove poezije. Adriana Kuči, Sarajevčanka, ki živi in ustvarja v Sloveniji, bo januarja izdala svojo drugo knjigo, napisano v slovenščini; v njej se ukvarja z vse bolj aktualno temo: družinskim nasiljem.

Sotočja Vse večji izziv je, kako zagotoviti usposobljene in kompetentne kadre z znanjem slovenščine

V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.

Naše poti Prva romska liga pikada v Sloveniji

Na Goričkem je zaživela prva romska liga pikada, v katero je vključenih šest ekip iz več romskih naselij. Prejšnjo soboto je bil prvi rangturnir v pikadu. Odpravili smo se tudi na osnovno šolo IV. v Murski Soboti, ki zaposluje šest strokovnih delavcev, pripadnikov romske skupnosti. Prvi ponedeljek v decembru prinaša še izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu se za glasove potegujejo Mišo Kontrec in Čirikli s skladbo Dal ti bom ime ter zasedba Romano Glauso s Sašo Debeljak in skladbo Shoha. V tujem delu pa vam tokrat ponujamo na izbiro skladbi A man after midnight zasedbe Roma Soul in Le Soir, prispevek Tchavola Schmitta.

Slovencem po svetu "Pred božičem prekadijo hišo, da preženejo slabe sile"

Z začetkom decembra vstopamo v praznično vzdušje, ko se po vsej Sloveniji prižigajo praznične luči. Prihodnji teden bo otroke obiskal Miklavž, tradicijo miklavževanja pa ohranjajo tudi številni Slovenci, ki živijo v tujini. V Belgiji je slovenske otroke Miklavž že obiskal, in sicer sinoči v Bruslju – na čarobnem večeru, obarvanem tudi s humanitarno noto, se je zbralo 150 Slovencev iz vse Belgije. V oddaji gostimo tudi Evo Šprager, ki že 20 let živi v Bolgariji in razloži, kakšni so tam praznični običaji. 20-ega decembra recimo Bolgari prekadijo hišo, da odženejo slabe sile, kar je zanje nekakšen uvod v praznovanje božiča. Poklicali pa smo tudi na Nizozemsko, saj je tamkajšnja Slovenska folklorna skupina praznovala 70-letnico delovanja.

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Vlada in sindikati javnega sektorja znova brez dogovora

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je za 9-ti januar napovedal opozorilno, za 15-ti januar pa splošno stavko. Vlada ni izpolnila nobene od dogovorjenih zahtev, razmere v zdravstvu pa se slabšajo iz dneva v dan. Danes so se znova srečali tudi vlada in sindikati javnega sektorja, ki bodo pogajanja nadaljevali v četrtek. Drugi poudarki: - Slovensko diplomacijo v Varnostnem svetu čakajo veliki izzivi. - Izrael prehaja v novo fazo operacij v Gazi. - Kranjec na veleslalomu v Alta Badii še petič na tretji stopnički.

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Naše poti Nad brezposelnost Romov v Posavju z različnimi programi in pristopi

Odpravljamo se v občino Brežice, kjer smo preverili, kako se tam spoprijemajo z izzivom zaposlovanja Romov. Da bi zaposlili čim več pripadnikov romske skupnosti, različne ustanove ponujajo in izvajajo več programov. Ustavili se bomo še v občini Ribnica, kjer se še vedno spopadajo z urejanjem nezakonitih romskih naselij. Prinašamo še iztočnice okrogle mize ob 75. obletnici deklaracije za človekove pravice.

Sotočja Tako kot kultura tudi zamejski šport skrbi za slovenski jezik

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.

Lahko noč, otroci! Tri modra vprašanja

Pametna kraljična najde sebi primeren par. Pripovedujeta: Tjaša Železnik in Boris Ostan Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.

Radijski dnevnik Odzivi na napovedano opozorilno stavko zdravnikov

Stavka, ki jo je Fides napovedal za 9-ti januar, je legitimna oblika, a stvari bomo morali dogovoriti za pogajalsko mizo, je v odzivu sporočil minister za javno upravo Franc Props. Odgovornost je na vladi, trdi Fides, saj ni uresničila podpisanih stavkovnih sporazumov. Vladi so ponudili v podpis dvoje aneksov h kolektivni pogodbi, pa jih je ta zavrnila. V Radijskem dnevniku tudi: - V novem svežnju evropskih sankcij proti Rusiji tudi prepoved uvoza ruskih diamantov in utekočinjenega propana - Število ubitih v Gazi se približuje 20 tisoč; Združene države Amerike kljub temu vztrajajo pri neomajni podpori Izraelu - Bencin izven avtocest od polnoči cenejši za 4,2 centa na liter, dizel za 4,3 centa

Studio ob 17.00 Vrh Evropske unije

Evropska unija je prižgala zeleno luč za začetek pogajanj o članstvu Ukrajine, a hkrati je zaradi nasprotovanja Madžarske že slišati, da lahko kadar koli v procesu potegne zavoro. Je glasovala s figo v žepu, le da bi ji izkazala podporo v vojni z Rusijo? V kolikšni meri je to le spreten manever premierja Viktorja Orbana za notranjepolitične namene? Kaj to pomeni za države Zahodnega Balkana, zlasti Bosno in Hercegovino, ki prav tako potrebujejo poziven signal glede pridruževanja regije Uniji. V kolikšni meri je to v volilni tekmi to koristi proevropski srbski opoziciji? Več pa v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj in gosti.

Aktualna tema Nastaja slovenski ChatGPT

ChatGPT in sorodni modeli t. i. generativne umetne inteligence so zaznamovali letošnje leto in temeljito zabrisali meje tega, kaj obvlada umetna inteligenca in čemu je kos samo človek. Zmogljivosti novih orodij zdaj spreminjajo številne poklice in odpirajo nove možnosti uporabe orodij umetne inteligence. Sočasno pa se je pokazala tudi potreba, da pri tako odločilni tehnologiji nismo odvisni od produktov ameriških tehnoloških podjetij, je poudaril dr. Simon Krek, vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Aktualna tema Nova digitalna jezikovna orodja za slovenščino

Včasih nam zmanjka prava beseda ali pa ne znamo česa najbolje opisati. Drugič spet se srečamo z besedilom, ki je iz takega ali drugačnega razloga prezapleteno in bi potrebovali poenostavljeno verzijo. Pri takšnih in drugačnih jezikovnih zagatah danes lahko pomaga cela vrsta spletnih slovarjev in drugih jezikovnih orodij, ki so na spletu prosto dostopna. V veliko pomoč so tudi vsem, ki se slovenščine šele učijo. Iz njih pa se da celo razbrati, kako se sodobna slovenščina skozi čas spreminja. Digitalna jezikova orodja najdete na spodnjih povezavah.

Dogodki in odmevi Zdravniški sindikat Fides za 9-i januar napovedal opozorilno stavko

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov je torej za 9-i januar napovedal enodnevno opozorilno stavko, ker vlada ni uresničila podpisanih sporazumov. Razmere v kadrovsko podhranjenem zdravstvu se slabšajo, zaposleni so preobremenjeni, slabša se kakovost oskrbe bolnikov. Zahtevajo trdno zavezo vlade o oblikovanju ločenega plačnega zdravstvenega stebra, o odpravi plačne anomalije ter o sprejetju normativov in standardov. Doslej je Fides stavko že trikrat odpovedal. Če vlada ne bo storila ničesar v smeri reševanja stavkovnih zahtev pa bodo 15-ega januarja začeli stavko, ki bo trajala do preklica. Preostale novice: Drugi dan posveta diplomacije na Brdu pri Kranju premier Golob kot enega največjih diplomatskih uspehov izpostavil izvolitev v Varnostni svet Združenih narodov. Srbska napredna stranka predsednika Vučića po delnih izidih zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev v Srbiji. Opozicija poziva k protestom. Alpski smučar Žan Kranjec na veleslalomu v Alta Badii znova tretji. Tekmo dobil Švicar Marco Odermatt.