Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.
S koncem vlade Maria Draghija in prihajajočimi predčasnimi volitvami Italija končuje obdobje političnega premirja. Poldrugo leto široke koalicije narodne enotnosti je bilo zanjo izredno pomembno, saj ji je uspelo utiriti pomemben projekt reform in vlaganj, ki izhaja iz evropskega projekta NextGenerationEU. Njegov osrednji Mehanizem za okrevanje in odpornost je bil do Italije posebej radodaren, saj je država največja dobitnica nepovratnih sredstev in ugodnih posojil, ki jih predvideva. Mario Draghi je na reforme, povezane z njim, stavil uspeh svoje vlade. Toda delo je v luči septembrskih volitev ostalo na pol poti.
Nekaj o povezavi med prvim slovenskim taborom in Antonom Tomšičem, našim prvim poklicnim novinarjem in urednikom Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem v letih od 1868 do 1871, tako imenovano taborsko gibanje, je bilo zelo pomembno. V Ljutomeru se je avgusta 1868 več kot sedem tisoč udeležencev zavzelo za zedinjeno Slovenijo in zahtevalo vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med njimi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča. To je bil v monarhiji čas reform, ki sovpada tudi z začetkom izhajanja dveh časopisov, Slovenskega gospodarja (1867) in Slovenskega naroda (1868). V Sledeh časa, ki jih je pripravil Stane Kocutar, se bomo spomnili pomembne vloge časopisja in Antona Tomšiča (1842–1871) urednika Slovenskega naroda, ki ga štejemo tudi za našega prvega poklicnega časnikarja.
V današnji oddaji Darja Pograjc raziskuje okoljske vzroke, ki ponekod po svetu že povzročajo velikopotezni politični projekt: seljenje prestolnic. A kaj, ko so ti projekti ponekod usmerjeni v reševanje državnega aparata, medtem ko se izvornim težavam še naprej spretno izogibajo. O okoljskih vzrokih za selitev prestolnic, potencialnih smereh reševanja težav in vplivu problematike na slovenska obalna mesta s klimatologinjo Mojco Dolinar z Agencije RS za okolje in dr. Petrom Kumrom, političnim geografom z Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Novodobna ljudska ustvarjalnost in razlog za druženje na eni ter kič in za koga morda nepotrebno izpostavljanje na drugi strani. Vse to so rojstnodnevni mlaji, o katerih smo se pogovarjali z različnimi sogovorniki. Foto: Lucija Rosc.
V Bruslju je EU birokracija na dopustu, kar pa seveda ne pomeni, da se čisto nič ne dogaja. Sredi glavnega trga so pred dnevi postavili pravo cvetlično preprogo.
V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek, je obiskala Mojca Delač.
Ekipa Prvega je lovila lokalne zgodbe in planinski utrip pred Planinskim domom pri Gospodični, od koder se je javljala med 5.00 in 12.00.
Lokalnega junaka smo tokrat poiskali na Gorjancih, kjer oskrbnik Blaž Mrhar z bratom skrbi, da se gostje Planinskega doma pri Gospodični spočijejo in okrepčajo z divjačinskim golažem v kruhovi skodelici. Ta jed je posebnost, ki jo pri Gospodični ponujajo že 30 let. Za dom namreč družina Mrhar skrbi že od leta 1977!
V petkovem Svetovalnem servisu bo dišalo po morju. Čeprav vas zagotovo ne bomo ovirali niti pri tem, da bi si ob pomoči našega gosta, kuharskega mojstra Jakoba Polajžerja, pripravili sladkovodne ribe. Najprej bomo seveda preverili, ali so sveže in zdrave, nato pa pripravili lonce, ponve, pekače in zakurili žar. Tudi na morske sadeže ne bomo pozabili, povedali bomo, kako jih pripraviti, da ne bodo preveč »gumijasti«. Pridružite se nam, delite kakšen svoj recept ali vprašajte, kar vas zanima.
Jutro na Prvem
V noči iz petka na soboto prihaja vsakoletna največja brezplačna nočna predstava zvezdnih utrinkov. Strokovno se jim reče meteorski roj Perzeidov, ljudsko izročilo pa jih imenuje Solze svetega Lovrenca (v največjem številu se namreč pojavljajo okoli 10. avgusta, ko goduje sveti Lovrenc). Letos bo opazovanje zakrivala svetla polna luna, a Petek brez pravila pri astronomu Maticu Smrekarju vseeno poizveduje, zakaj ljudje tako radi pogledujemo v nebo in zakaj nas vedno znova prevzamejo tovrstni pojavi?
Udeležba na plavalnem tečaju v osnovni šoli je pri nas obvezna. Zato imamo velik delež plavalcev, niso pa seveda vsi dobri ali celo odlični v tem. V četrtkov Svetovalni servis smo povabili Miho Močnika, učitelja plavanja pri Športnem društvu Aqua, ki dela tako z otroki kot odraslimi. Katere so najpogostejše napake, ki jih delamo pri osnovnih plavalnih slogih: prsno, kravl in hrbtno?
Tokrat se bomo za dobro jutro spomnili na pet marčevskih epizod Možganov na dlani, ki smo jih v posebni seriji "Od glave do pet" posvetili temi letošnjega Tedna možganov. Raziskovali smo, zakaj mežikamo, kaj se dogaja v možganih, ko nas oblije kurja polt, kdaj se prepoznamo v ogledalu, kakšen spomin imajo naše mišice ter kako se naši možgani sinhronizirajo v gibih in preostalih aktivnostih. Vse hrani arhiv, mi pa vas vabimo, da se skupaj z nami potopite v svet nevronov in jih ob koncu v nagradnem izzivu tudi malo razmigate! Pripravlja: Mojca Delač.
Marko Škrlj je tokrat ujel notranjski lokalni čas. Ta teče v ritmu speleologije, pa tudi poletnih dejavnosti, kot je kampiranje. Z radijskim mikrofonom je obiskal znanstvenico, dr. Nadjo Zupan Hajna, ustavil pa se je tudi v vasici Vrh pri Babni Polici. Kako tam teče avgustovski čas in zakaj ne manjka obiskovalcev? Izveste v pogovoru!
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Kristjani danes praznujejo enega najstarejših in tudi najbolj priljubljenih praznikov, Marijino vnebovzetje. Mnogi so dan izkoristili z romanjem do cerkva, posvečenih Mariji. Največ jih je obiskalo narodno svetišče na Brezjah, številni verniki so obiskali tudi Sveto goro nad Novo Gorico. Ostale teme: - Kitajska na obisk ameriške delegacije na Tajvanu vnovič odgovarja z vojaškimi vajami - Odstavljena voditeljica Mjanmara Aung San Suu Kyi znova obsojena na zapor, skupno zdaj že na 17 let - V Krajinskem parku Debeli rtič opozorila o nespoštovanju naravne krajine
Danes zaznamujemo Marijino vnebovzetje, ki ga slovesno obhaja katoliška cerkev. Na ta največji Marijin praznik vernice in verniki množično obiskujejo romarska središča. Osrednja verska prireditev je bila danes na Gorenjskem. Po lanskem Velikem šmarnu, ki ga je tudi na Brezjah zaznamovala korona, se je danes v našem največjem Marijinem svetišču znova zbralo skoraj štiri tisoč vernikov iz vse Slovenije, ki jih je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore med drugim pozval k prizadevanjem za sožitje, sodelovanje in mir. Drugi poudarki oddaje: - Ravnovesje med vpletenimi v verigo preskrbe s hrano se slabša, opozarja prehranski varuh. - Afganistan leto dni po prihodu talibanov pekel za dekleta in ženske. - Kolesarski as Primož Roglič gre na Vuelto v boj za četrto zaporedno zmago.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Današnji dan sta zaznamovala serijska zmagovalca. Zgodovino, vsak v svoji športni panogi, pišeta motokrosist Tim Gajser in športna plezalka Janja Garnbret. V Radijskem dnevniku tudi: - Stroka opozarja: večkratne okužbe uničujejo imunski sistem in lahko vodijo v tako imenovani dolgi kovid - Tihanovska ob drugi obletnici spornih volitev v Belorusiji poziva opozicijo k enotnosti - Pred jutrišnjim praznikom po državi že sprevodi in bogoslužja
Pristojni napovedujejo, da bodo v prihodnjih dneh podali podrobnejše usmeritve za omejitev širjenja koronavirusa v splošni populaciji, predvsem pa v šolstvu. Kot je že znano, se bo novo šolsko leto se bo začelo s priporočilom posvetovalne skupine, naj bolni ostanejo doma in se samotestirajo. V oddaju tudi: - Združeni narodi pozivajo k demilitarizaciji območja nuklearke v Zaporožju - V brezglavem teku ob požaru v cerkvi v Gizi umrlo najmanj 41 ljudi - Janja Garnbret to popoldne v boj za evropsko zlato še na balvanih
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Visoko inflacijo v Evropi so zagnale naraščajoče cene goriv in energentov, posledično so se povečali tudi stroški prevoza oziroma logistike. Poleg tega je proizvodnja na Kitajskem še vedno okrnjena zaradi tamkajšnje politike ničelne tolerance do covida. Zastoji v dobavnih verigah v večini niso odpravljeni. Južna Koreja, Evropa in Združene države imajo v načrtu skrajšanje dobavnih verig tako, da bi proizvodnjo polprevodnikov, ključnih v elektroniki, preselili iz Azije domov. Projekt je zahteven in ne bo uresničen čez noč. V oddaji tudi: - Zelenski: vsak ruski vojak, ki bo streljal v Zaporožju, bo tarča ukrajinskih varnostnih sil - Podnebni begunci: žrtve dviga gladine morja v nekaterih svetovnih prestolnicah - Slovenski košarkarji v Carigradu z 82:86 premagali Ukrajino
"Grega je super, vem, da me ima noro rad. Razume, da imam odgovorno delo, da sem ful pod stresom. Doma pa itak vidi, kaj vse delam in kako urejeno živimo. Vem, da me spoštuje in ceni. In zato mi je še bolj grozno, da ne moreva skupaj uživati v postelji in sva ves čas pod pritiskom teh mojih vnetij. Zdravnici sem zadnjič prvič povedala, da imam vnetje vsakič po seksu. In da ne morem več, da tako ne gre več naprej. Da sem vedno bolj depresivna, da me je strah. Je bila čisto iz sebe, da to pa res ni v redu. Da bi seks moral sprostiti napetost, ne pa, da jo še povzroča. Pa zakaj ji nisem že prej povedala, da imam po vsakem seksu težave. Zdej grem na terapijo. Grega bo šel z mano, mi bo v oporo. Ker si tudi on želi, da se stvari izboljšajo."
"Živijo, jaz sem Liljana, vsi me kličijo Lili. Stara sem 39 let, imam tri otroke. Ves čas sem v svoji glavi. Služba od mene zahteva nenehno prisotnost, vsak dan mam cel kup mejlov, včasih se mi zdi, da se utapljam. Ravno na enega odpisujem, že priletijo trije novi, na katere moram odgovoriti takoj. Tak občutek imam, kot da mi samo še nos gleda ven iz vode, da komaj še diham. Plavam in plavam, ampak sem vedno bolj utrujena, imam občutek, da se bom zdaj zdaj utopila. Grozno je! Ko pridem domov, imam seveda delo z otroki. Najstarejši trenira vaterpolo, ena je v glasbeni, tretji hodi na gimnastiko, zato je moj google koledar čist nabasan, eno samo usklajevanje. Spremljam, kako jim gre v šoli, jim težim, jih sprašujem. Pa potem pranje perila, nakupovanje, kuhanje, čiščenje. Saj ne pravim, da vse delam sama. Ampak nikol ne slišim »Očiii, kje so kakšne čiste hlačeee!« Še dobr, da so počitnice, da si lahko malo oddahnem. Pol pa še ta moja vnetja. Groza! Ko pomislim na seks, me kr zmrazi. Ampak kaj pa naj, ne morm Grega postavit pred dejstvo, da zarad mojga mehurja pač ne bova več seksala. Bo sam spakiral in šel."
Ženske v politiki in mizoginija gredo v slovenskem prostoru z roko v roku. Več kot je političark, več je vulgarnih napadov nanje in seksizma. Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v novi vladi je štirideset odstotkov poslank in sedem ministric, znane so že tri kandidatke za predsednico države, kar pomeni prelom z dolgo tradicijo razumevanja politike kot moške domene, vendar je večje število žensk v politiki prineslo tudi porast mizoginije, seksizma, osebnih napadov in verbalnega nasilja v javni sferi. Ne mine dan, da ne bi v javnosti komentirali videza in pojavnosti političark. O mizoginiji, nizkotnih načinih diskreditacij političark in o odnosu medijev do žensk, v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila novinarko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.
Kako bomo gradili naselbine na Luni in Marsu? Če verjamete ali ne, jih bomo kar natisnili. 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja je pristop, ki v vesolju edini res pride v poštev.
Prvi polčas super volilnega leta končujemo z analizo najpomembnejšega političnega dogodka zadnjih let – spremembo oblasti na državnozborskih volitvah. To, kar se je zgodilo v Sloveniji, je bilo bolj pomembno od izida francoskih volitev, pravi Borut Mekina, novinar in komentator Mladine. Kako se bo nova vlada soočila s (pre)visokimi pričakovanju ta hip seveda še ne vemo, bo pa zelo pomembno, opozarja Jernej Šmajdek, novinar in analitik Slovenske tiskovne agencije, kaj in kako bo sporočala javnosti. Zadnja tiskovna konferenca o regulaciji cen bencina je bil že tak primer, ko so morali novinarji počakati na sporočilo za javnost, da so lahko razbrali, kaj pravzaprav načrtuje vlada. Da o dveh ministrih, ki nista dobila besede, niti ne govorimo. Velik del epizode (žal) namenjamo tudi razmeram na RTV, na koncu pa vsi skupaj ugotavljamo, da bo očitno novi predsednik Slovenije – predsednica. To je zadnja epizoda te sezone, preden vsi skupaj odidemo na počitnice. Ampak nekaj je v teh negotovih časih gotovo – septembra, pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami, se podkast Umetnost možnega vrača!
Enzo Smrekar, glavni direktor podjetja Atlantic Droga Kolinska, podpredsednik za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo v Atlantic Grupi, odgovarja na vprašanja o prehranski in energetski draginji, inflaciji, izvozu, dodani vrednosti, zaposlenih, trajnosti, vodenju in avtentičnosti, o nekaj idejah iz koalicijske pogodbe in o športu (je tudi predsednik Smučarske zveze). O sebi pove, da je jutranji človek, zadostuje mu štiri do pet ur spanja, ob sedmih je na delovnem mestu, vendar nima rutinskega urnika. Ves čas je v življenjskem ritmu in miselnem toku, ki prepleta intenzivno poklicno in aktivno zasebno življenje. Zdajšnje poslovne pogoje v prehrambni panogi opiše kot popolno nevihto in pove, kako podjetje krmari skozi težke čase.
V tretji sezoni podkasta posebna raziskovalca Eva in Luka raziskujeta spolne, seksualne in reproduktivne pravice žensk
Dobili smo novo vlado, njene prve poteze pa so zamenjave kadrov. To je pričakovano in transparentno, pravi gost nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega odgovorni urednik tednika Reporter Silvester Šurla. Ivan Simič in Franci Matoz sta to razumela, Milan Krek pa ne, še dodaja. A do katere ravni naj sežejo politične menjave, da državna uprava še lahko strokovno deluje? Na to vprašanje politika nima odgovora. Silvester Šurla, ki je pred kratkim napisal knjigo Ozadje Reporterja in Maga, tudi natančno opiše, kako je nastal medijski imperij stranke SDS in s kakšnim namenom. Od blizu je spremljal, kako se je radikalizirala stranka, ki obvladuje desni politični prostor. Na tem političnem polu ostaja prostor za urbano konservativno stranko, neke vrste Državljansko listo 2.0. Kdaj bo nastala in kdo jo bo vodil, še ni znano, verjetno pa ni dvoma, da se bo to slej ko prej zgodilo.
Potem, ko je pred dnevi ameriška zvezna država Oklahoma, v celoti in brez izjem, prepovedala pravico do splava ter s tem postala država z najbolj restriktivno politiko v zvezi z reproduktivnimi pravicami žensk v razvitem svetu, ji bodo, po oceni poznavalcev tamkajšnjih razmer, najbrž zelo kmalu sledile še druge zvezne države. Trend, ki se izkazuje v ZDA je seveda zaskrbljujoč, saj se dogajanje v ZDA praviloma prenese tudi v EU, vendar velja poudariti, da imamo v osrčju Evrope že zdaj vsaj dve državi, ki eklatantno kršita pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu. O pravici do splava v ZDA in v EU, sta tokrat spregovorila dopisnik iz ZDA Andrej Stopar in dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Podkast o pravicah žensk pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer.
Dve tretjini v sicer za Slovenijo značilnem dolgotrajnem procesu oblikovanja vlade sta že končani. Dobili smo nov parlament in mandatarja, čez dober teden zelo verjetno tudi vlado. In videli smo tudi že prve politične praske – ne v novi vladni koaliciji, ampak v opoziciji. Stranki SDS in NSI sta najprej napadli Golobov šprint skozi parlamentarne procedure s paketom zakonskih predlogov. Po tem pa je NSi v minulih dneh nepričakovano prehitela SDS po levi pri sestavljanju parlamentarnih odborov. Najina gosta, novinarja in komentatorja Dela in Tv Slovenija, Suzana Kos in Gregor Drnovšek, sta vse to spremljala iz prve vrste. Suzana v novi epizodi podkasta pove, kaj pomeni Gallupov test in zakaj so nekateri ljudje modre, drugi pa kakšne drugačne barve. Gregor pa opiše prva preigravanja in nekaj ofsajdov v novi politični igri. Kot se za politični podkast spodobi, pokomentiramo tudi zaključek fuzbalskega prvenstva. Ker o sta politika in nogomet edini disciplini, v katerih smo vsi predsedniki in selektorji. Na poslušanje!
Kaj človeka čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavić.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.
Ob festivalskem jubileju in izidu dvojnega albuma Jubilej, na katerem je Tomaž Domicelj zbral delček nastopov, ki jih je v sedmih letih šestkrat nanizal na treh prizoriščih Ljubljana Festivala, smo bili priča novemu dogodku, zgovorno naslovljenemu s Spet akustika. Avtor številnih ponarodelih uspešnic in na stotine drugih skladb je ob spremljavi akustičnih kitar in orglic vnovič v “butični” maniri prevzel magično prizorišče Peklenskega dvorišča, pri čemer se mu je tokrat pridružila tudi gostja Tinkara Kovač.
V Pesmi v žepu se danes skozi glasbo odpravljamo na kratek potep preko meja naše države. Družbo nam delajo glasbenice in glasbeniki, ki smo jih v preteklem letu z novimi projekti predstavili na Prvem: Ani Frece s šansonjerskim albumom »Hotel za srečo«, Noreia, Jani Kovačič in Laura Krajnc s koncertno ploščo »Kilt Roberta Burnsa«, duo 3:RMA s kantavtorskim prvencem »a well-paved road« in Bossa de Novo s svojim 5. albumom »Twist«.
Ansambel Mladi korenjaki deluje od leta 2006 in je sestav petih fantov s štajerskega konca. Najbolj so prepoznavni po igranju kvintetovske glasbe. Njihovi nastopi so ravno prava mešanica mladostniške razigranosti, zdravega humorja in dobre glasbe, kombinacije starega in novega, preteklosti in sedanjosti, vse to pa je podkrepljeno z uigrano glasbeno izvedbo podkovane glasbene ekipe. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V zgodovini zabavne glasbe je kup skladb, ki so jih avtorji posvetili poletju. Nekaj takih, ki opevajo radosti tega letnega časa, boste spoznali v Godbah z zgodbo. O poletju prepevajo Bryan Adams, Ville Valo in Natalia Avelon, Kid Rock, Joe Cocker, David Lee Roth, Mungo Jerry, Abba, Don Henley, Chris Rea ter Joss Stone.
Oddaja je posvečena skladatelju in dolgoletnemu vodji Plesnega orkestra Radia Ljubljana Bojanu Adamiču.
Med 21. in 24. julijem 2022 so v Beltincih izvedli jubilejni, 50. mednarodni folklorni festival. V soboto, 23. julija, smo v grajskem parku v Beltincih izvedli javno radijsko oddajo, koncert, v katerem smo prepletali pesemsko in godčevsko izročilo, pretekle glasbene prakse in sodobne ustvarjalne pristope. V drugem delu koncerta bodo nastopili: Ljudski pevci kulturnega društva Anton Mlačnik iz Luč, skupina Gugutke in duet Beročka – Selma Franov in Marinka Prelog. Večer sta z besedo vodila Boštjan Rous in Nika Rožanc.
Jasmin, lira in mastika solunskih Alenti. Alenti ušesom všečno plovejo po planjavah jugovzhodnega Balkana in Levanta, od epirske polifonije prek turških glasbenih logov in veseljaštva balkanskih pihalcev do sladke otožnosti z grških otokov.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Radijski nastop: Teo Collori V sobotnem glasbenem večeru vam nocoj vrtimo blues, country, jazz, bluegrass, irske balade in različne glasbe iz Afrike. V radijskem nastopu vam predstavljamo kvintet, ki ga vodi kitarist Teo Collori. Oddajo smo prvič predvajali 31. oktobra leta 2015.