Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Privlačnost kmetovanja za mlade

Delež lastnikov oz. nosilcev dejavnosti kmetij, mlajših od 35 let, se je v zadnjih petih letih znižal na zgolj 3,5 odstotka. Ali zanimanje za prevzem kmetije med mladimi upada? Katere so ovire pri prenosu kmetije na mlajše rodove? Posledice odhajanja mladih iz kmetijstva so za državo lahko hude: zaostajanje razvoja, učinkovitosti in ekonomski moči panoge, praznjenje podeželja in negativen vpliv na turizem. S katerimi ukrepi bo država ustavila negativne trende? O tem v Studio ob 17.00. Gostje: dr. Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo, MGKP; dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS; Doris Letina, predstavnica ZSPM, ki prihaja s sadjarske kmetije na Goričkem; Ilona Rac, agrarna ekonomistka, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Intelekta Ukinjanje preverjanja dejstev ali kako doba post-resnice prehaja v novo fazo

Korporacija Meta, pod okrilje katere sodijo digitalne platforme Facebook, Instagram, WhatsApp (tri izmed štirih po številu uporabnikov največjih spletnih platform), je pred tednom dni ukinila preverjanje dejstev na svojih platformah v Združenih državah Amerike. Gre za pomenljiv obrat in jasen signal, da se opušča aktivna prizadevanja za zmanjševanje širjenja dezinformacij, zavajanj in laži na socialnih omrežjih.

Ob osmih Jure Stojan: Zelo javni manevri Elona Muska prej znak šibkosti kot moči

Najbogatejši Zemljan Elon Musk se je očitno odločil, da bo njegov denar dejansko postal sveta vladar. Najprej si je kupil družbeno omrežje, ki mu pomaga širiti glas, potem je tudi dobesedno s svojimi milijoni pomagal do Trumpove izvolitve, v zadnjih tednih se poigrava z evropsko politiko. O tem, kako Musk vsem na očeh sprevrača svetovni red, v oddaji Ob osmih z dr. Juretom Stojanom, partnerjem in direktorjem razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve.

Studio ob 17.00 Imajo občine (res) dovolj denarja?

Lokalna samouprava po treh desetletjih delovanja velja za uspešno zgodbo. Nekateri sicer pogrešajo tudi pokrajine, a ljudje so občine vzeli za svoje, te prevzemajo tudi vedno več nalog in obveznosti. Da bi temu sledilo tudi financiranje, so se po maratonskih pogajanjih vlada in občinska združenja dogovorili o popravkih sistema financiranja. Drugačno usklajevanje višine sredstev, nova merila razvitosti, strožja pravila za dodatke občinam z romskimi naselji, več možnosti zadolževanja – to je le nekaj rešitev. Ali sistem financiranja podpira ali ovira avtonomijo občin, zakaj nasprotujejo predlaganemu davku na nepremičnine in kaj mislijo o dajatvi za lastnike psov, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Irena Bačlija Brajnik, profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalo samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; Gregor Macedoni, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Novega mesta; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke.

Med štirimi stenami Smiljka Turk: Rejnice ne moremo stavkati

Smiljka Turk je ena izmed treh rejnic, ki so konec prejšnjega leta prejele priznanja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za svoje predano delo. Za njo je 20 let dela v rejništvu, ta hip so pri njej nastanjeni trije otroci in ena študentka. Smiljko Turk je v Puconcih obiskala Cirila Štuber.

Svetovalni servis Opuščanje kajenja

Kajenje sprošča, pomirja. S tem bi se strinjal skoraj vsak četrti prebivalec Slovenije. Vendar ta nemir, ki ga čuti kadilec in ga pomiri s cigareto, povzroča prav padec nikotina v telesu. Kajenje torej pomirja tisto, kar povzroča. Morda je to zato ena najtežjih oblik zasvojenosti. Gostja: mag. Jožica Mesarič, prof. zdr. vzg., vodja Centra za krepitev zdravja v enoti Moste - Polje Zdravstvenega doma Ljubljana.

Drugi pogled Amarachi Bede Osuji, Nigerija

V tokratni oddaji Drugi pogled bomo spoznali mladega Nigerijca z imenom Amarachi Bede Osuji. Za Slovenijo je prvič slišal pred dobrimi desetimi leti, danes pa je tukaj njegov dom, tu si je ustvaril tudi družino. In čeprav, kot sam pravi, slovenščina ni najlažja – in mu kakšne daljše besede in skloni še vedno delajo težave – se je ob obisku v našem radijskem studiu s kolegico Tadejo Bizilj pogovarjal kar v našem, slovenskem jeziku. Poslušajmo oddajo, besedilo je prebrala Špela Šebenik.

Torkov kviz Najdaljše zabeleženo kolcanje je trajalo 68 let

Laičnih metod za ustavljanje kolcanja je precej. Nasvetu, da zadržujte dih ali pa da bi vas moral nekdo prestrašiti pa bi nehali kolcati, ponavadi sledijo pripombe o tem, da ste bili preveč požrešni, ali celo da vaše kolcanje pomeni, da pravzaprav nekdo misli na vas oz. kaj podobno vraževernega. Pa kakšna od teh metod tudi dokazano deluje?

Klicna koda Belgijci raje na cesto, kot pri 67-ih v pokoj

Akt o digitalnih storitvah poligon merjenja moči med Evrop in Ameriko? Ali se EU boji vznejevoljiti Donalda Trumpa? Zakaj Belgijce razburja pokojninska reforma, ki je stopila v veljavo 1. januarja letos? Zakaj je podatek o manjši količini zaseženega kokaina v antwerpenskem pristanišču lani v primerjavi z letom prej varljiv?

7. stran Lea Ypi: Svobodna: odraščanje na koncu zgodovine

Svobodna: odraščanje na koncu zgodovine je avtobiografski roman albanske pisateljice Lee Ypi, ki je izšel leta 2021. Delo, ki je bilo sprva zamišljeno kot filozofsko delo o različnih poimenovanjih svobode v kapitalizmu in socializmu, je kmalu po prevodu v slovenščino na knjižnih policah opazil tudi Žiga Kump, po izobrazbi filozof, sicer pa koordinator kulturnih dogodkov v Kulturnem domu Krško.

naPOTki Babištvo: Vsaka zgodba pusti svoj pečat

Nepretrgana oskrba in podpora med naravnimi procesi med nosečnostjo, porodom in takoj po rojstvu. To je poslanstvo babic. Na naših tleh že vsaj od 16. stoletja naprej. Slovenija je ena izmed osmih držav, ki so dosegle, da je babištvo na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva. V tokratnih naPOTkih smo obiskali kranjsko in brežiško porodnišnico.

KiKs Besedomat: bi prepoznali izmišljene besede?

Besedomat je preprosta in kratka igra, v kateri preverjate poznavanje slovenskega besedišča, obenem pa pomagate jezikoslovcem pri raziskavi. Pravila igre nam v tokratnem Kiksu razloži Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramouša ZRC Sazu in nam med drugim pove, kje je nastala pobuda za raziskavo in kakšne rezultate so pokazale podobne raziskave za druge jezike - v Združenih državah Amerike, na primer, se govorci ameriške angleščine na dan naučijo dve novi besedi. Koliko pa se jih mi?

Lokalni junak Maja Kolar

Maja Kolar je doktorica znanosti s področja agronomije, ki se je tudi iz lastne življenjske izkušnje posvetila ekološkemu kmetijstvu. V zadnjem času pa predvsem tudi ohranjanju in razmnoževanju starih ekoloških semen. Sodeluje pri različnih projektih doma in v tujini na področju ekološkega in biodinamičnega izobraževanja in svetovanja. Je habilitirana predavateljica za področje Ekološke pridelave hrane na Biotehniškem centru Naklo. Za Združenje Demeter Slovenija certificira Demeter kmetije in vodi izobraževanja za Demeter kontrolorje. Pomaga pri strokovnem vodenju Demeter certificiranih šolskih učnih vrtov v Radovljici in Kranjski Gori, ter pri organizaciji pouka za učence osnovnih šol v učilnici na prostem. In je strokovna vodja Semenjalnice, ekološke hranilnice semen, ki je nastala kot rezultat zasebne pobude inštituta Ekosemena ob pomoči na Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in sedmih tamkajšnjih občin. V okviru projekta je zaživel celostni model ekološke semenarske zadruge, v kateri semena razmnožujejo s pomočjo kooperantov, zbirajo, žlahtnijo in že delijo tudi med uporabnike. » Domača semena so naša naravna in hkrati dragocena kulturna dediščina«, pravi Maja Kolar in tega se pri nas še vse premalo zavedamo.

Svetovalni servis Na vprašanja v Svetovalnem servisu odgovarja predstavnik Slovenskih železnic

Slovenske železnice so sredi decembra začele voziti po novem voznem redu. Tega zaznamujejo dela na železniški infrastrukturi in graditev potniškega centra v Ljubljani. Koliko manj povezav bo na voljo zaradi tega, ali se bomo vozili dalj časa in v večji gneči, kje bo treba na avtobus so vprašanja, ki jih bomo zastavili predstavniku Slovenskih železnic. Primož Kokalj bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja, zato nam pišite ali pokličite med oddajo.

Jutranja vremenska fronta Najmočnejši lahko dvignejo letalo - zavetrni valovi

V tokratni Jutranji vremenski fronti pri letalskem meteorologu prognostiku Matevžu Osolniku izvemo, kaj so zavetrni valovi in od česa je odvisna njihova pogostost - pri nas jih običajno povezujemo predvsem z močnimi vetrovi, kot je na primer burja. Najmočnejši zavetrni valovi pa imajo takšno silo, da laho celo močno vplivajo na višino letenja letal.

Petek brez pravila Pozdravljena, generacija beta

10 dni je stara generacija, ki ji bomo do leta 2039 rekli kar generacija beta. Večina rojenih v tem obdobju bo doživela prehod v 22. stoletje, do leta 2035 pa bo generacija beta predstavljala 16 odstotkov svetovne populacije. To so in bodo otroci generacije Z, pa tudi milenijcev. Kakšni bodo in v kakšen svet vstopajo? O tem v Petku brez pravila, sogovornik je antropolog Dan Podjed.

Več

Zrcalo dneva Vzajemna bo razdelila skoraj 100 milijonov evrov premoženja

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo jutri začela pošiljati obvestila upravičencem v okviru statusnega preoblikovanja družbe. Med zdravstveno zavarovalnico in skoraj 832 tisoč upravičencev bo v denarju ali v delnicah razdelila približno 96 milijonov evrov. Drugi poudarki oddaje: - Washington: Dogovor o premirju v Gazi pripravljen, Hamas ga mora potrditi - Rusija je napovedala povračilne ukrepe po ukrajinskih napadih z raketami dolgega dosega. - UKC: delovanje pristojnih služb pri odpravi napak na heliportu ni bilo dovolj učinkovito

Radijski dnevnik Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo jutri začela pošiljati obvestila upravičencem do vračila deleža

V okviru statusnega preoblikovanja Vzajemne bodo jutri upravičencem do vračila deleža začeli pošiljati obvestila. Skupno bodo med Zavod za zdravstveno zavarovanje in preostale upravičence razdelili nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Druge teme: - V Levici in SD-ju pričakujejo odstop generalnega direktorja policije Senada Jušića. - Izrael bo moral sprejeti združeno Gazo in Zahodni breg, poudarja ameriški zunanji minister Blinken. - Zveza Nato je začela okrepljeno nadzirati ladje v Baltskem morju.

Studio ob 17.00 Privlačnost kmetovanja za mlade

Delež lastnikov oz. nosilcev dejavnosti kmetij, mlajših od 35 let, se je v zadnjih petih letih znižal na zgolj 3,5 odstotka. Ali zanimanje za prevzem kmetije med mladimi upada? Katere so ovire pri prenosu kmetije na mlajše rodove? Posledice odhajanja mladih iz kmetijstva so za državo lahko hude: zaostajanje razvoja, učinkovitosti in ekonomski moči panoge, praznjenje podeželja in negativen vpliv na turizem. S katerimi ukrepi bo država ustavila negativne trende? O tem v Studio ob 17.00. Gostje: dr. Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo, MGKP; dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS; Doris Letina, predstavnica ZSPM, ki prihaja s sadjarske kmetije na Goričkem; Ilona Rac, agrarna ekonomistka, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Dogodki in odmevi Vzajemna bo v skladu s statusnim preoblikovanjem v delniško družbo jutri začela obveščati svoje člane o izračunih deležev

Vzajemna bo v okviru statusnega preoblikovanja družbe jutri začela pošiljati obvestila o tem, kdo je upravičen do vračila deleža v višini do 120 evrov in kdo v višini nad 120 evrov. Po besedah članice uprave Vzajemne Alje Markovič Čas bodo obvestila pošiljali do 11-tega februarja. Drugi poudarki oddaje: - V Elesu zanikajo trditve, da nov omrežninski sistem zmanjšuje konkurenčnost podjetij. Malim poslovnim odjemalcem se je letni strošek za omrežnino v povprečju znižal za več 10 odstotkov, povišal pa se je največjim odjemalcem na srednjenapetostnem omrežju ter tistim na visoki napetosti. - Katar je osnutke morebitnega sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi predal tako Hamasu kot Izraelu. Predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Madžed al Ansari pravi, da so zdaj najbližje dogovoru v minulih mesecih. - Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je napovedal, da bo zavezništvo sprožilo misijo Baltska straža. Po njegovih besedah gre za okrepitev pomorske navzočnosti v Baltskem morju in nadzor ključnih območij zavezništva.

Po Sloveniji Na Ilirskobistriškem vse bolj razdvojeni zaradi vetrnic

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Mariboru se nadaljujejo zapleti pri izboru koncesionarja za ambulanto v Malečniku. - V Celju številne pripombe občanov na prostorski načrt, s soglasji zamujajo tudi državni soglasodajalci. - Na Kopah beležijo nov rekord v številu smučarjev. - 80. obletnica Partizanskih smučin.

Danes do 13:00 Vzajemna bo upravičence do deleža v okviru preoblikovanja obvestila o višini njihovega deleža

V skladu s statusnim preoblikovanjem Vzajemne v delniško družbo bo ta jutri začela obveščati svoje člane o izračunih deležev. Gre za več kot 831 tisoč ljudi, približno polovica je delničarjev. Denar naj bi bil izplačan do konca leta. V oddaji tudi o tem: - Premirje za Gazo po mnenju vseh vpletenih le še korak stran. - Sanacija odlagališča Rakovnik v občini Šmartno pri Litiji bo končana do konca maja. - Pred 20-imi leti prenovljene pristave gradu Snežnik še brez najemnika.

Ob osmih Jure Stojan: Zelo javni manevri Elona Muska prej znak šibkosti kot moči

Najbogatejši Zemljan Elon Musk se je očitno odločil, da bo njegov denar dejansko postal sveta vladar. Najprej si je kupil družbeno omrežje, ki mu pomaga širiti glas, potem je tudi dobesedno s svojimi milijoni pomagal do Trumpove izvolitve, v zadnjih tednih se poigrava z evropsko politiko. O tem, kako Musk vsem na očeh sprevrača svetovni red, v oddaji Ob osmih z dr. Juretom Stojanom, partnerjem in direktorjem razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve.

Jutranja kronika Znano bo, kako bo potekalo preoblikovanje zavarovalnice Vzajemna v delniško družbo

Zavarovalnica Vzajemna bo danes predstavila podrobnosti preoblikovanja v delniško družbo in kako bo 832 tisoč upravičencem ter zdravstveni blagajni razdelila 96 milijonov evrov. Tisti, ki bodo upravičeni do 120-ih evrov, bodo lahko izbrali denar ali delnice. Drugi poudarki oddaje: - Po oceni generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja bodo morale članice za obrambo namenjati več kot tri odstotke BDP-ja. - Ameriški predsednik Joe Biden je prepričan, da je dogovor o premirju v Gazi tik pred sklenitvijo. - V Los Angelesu ob okrepljenem vetru še vedno divjajo uničujoči požari.

Jutranja kronika Vzajemna bo začela svoje člane pričela obveščati o izračunih deležev

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo danes predstavila aktivnosti obveščanja upravičencev v postopku statusnega preoblikovanja zavarovalnice v delniško družbo. Jutri bodo svoje člane pričeli obveščati o izračunih deležev. Obveščanje bo potekalo do sredine februarja. Najprej bodo pošto prejeli tisti, ki imajo v Vzajemni do 120 evrov vreden delež, ti se bodo nato odločili za izplačilo ali za delnice. Upravičenci nad 120 evrov pa imajo na izbiro le delnice. V oddajii tudi o tem: - Dogovor o premirju v Gazi naj bi bil tik pred sprejetjem - Rutte: Članice Nata bodo morale za obrambo namenjati več kot tri odstotke BDP - Tretjina ptujskih podjetij vezanih na avtomobilsko industrijo s padcem naročil

Zrcalo dneva VSD zahtevajo ponovitev razpisa za generalnega direktorja policije še pred interpelacijo Poklukarja

Socialni demokrati zahtevajo ponovitev razpisa za generalnega direktorja policije še pred interpelacijo ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Kot je ob tem dejal predsednik SD-ja Matjaž Han, za zdaj razmišljajo o tem, da bi se vzdržali glasovanja o interpelaciji. V oddaji pa tudi o tem: - V Washingtonu optimistični, premirje v Gazi bi lahko dosegli še ta teden - V ukrajinskem napadu poškodovan plinovod Turški tok - Rutte: Članice Nata bodo morale verjetno precej zvišati izdatke za obrambo

Radijski dnevnik Lahko dogovor o premirju v Gazi in izpustitvi talcev pričakujemo ta teden?

Je prekinitev ognja v Gazi vendarle na obzorju? Po navedbah več virov so pogajalci v Katarju le dosegli preboj, s katerim bi lahko končali hudo trpljenje civilistov v palestinski enklavi, preostanek preživelih talcev gibanja Hamas pa vrnil v domovino. Optimizem vliva dejstvo, da namigi o premirju tokrat prihajajo tudi z izraelske strani, a dorečenega ni še nič. Druge teme: - Kljub nasprotovanju Hezbolaha najverjetnejši libanonski mandatar Nawaf Salam. - Socialni demokrati ob interpeliranju notranjega ministra najverjetneje vzdržani. - Vlada opustila idejo o dodatnem prispevku za lastnike psov.

Več

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Umetnost možnega Interpelacije, igra prestolov in še TIK TOK – Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V zadnji letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod leto 2024. To je bilo leto »odhajajočih ministrov«, saj so v vladi od začetka mandata zamenjali že osem ministrov, največ prav v letu 2024. Novinar in analitik na STA Jernej Šmajdek in urednik na portalu Siol Gašper Lubej se strinjata, da tudi ministru Boštjanu Poklukarju, ki bo prvi »interpelirani« minister v letu 2025, ne kaže dobro. Sploh zato, ker v svojih javnih nastopih ne daje prepričljivih odgovorov. Golobova podpora je sicer dvoumna: na eni strani pritrjuje tožilki, da se dogajajo zlorabe v CVZ, na drugi še vedno podpira ministra. Oba kolega menita, da ta hip ne kaže, da bi bile predčasne volitve blizu. To pomeni še dobro leto neusmiljenih predvolilnih spopadov. Na desnem političnem polu sicer preurejajo sile, vendar oba analitika poudarjata, da spopad s tako močnim tekmecem, kot je Janez Janša, zahteva pogum in odločnost, tega pa niti pri NSi niti pri Logarju za zdaj ni videti. In še: ali vplivnica Tina Golob škoduje politični podobi predsednika vlade? Ali pa morda v določenem delu volilnega telesa niti ne? Na poslušanje in SREČNO!

Evolucija užitka »Mi se nismo tok sekiral, k smo bli v puberteti«

Značilno je, da se je svet mladih individualiziral. Razkrojila se je zelo pomembna institucija socializacije, to je socializacija v lastni režiji, vrstniška skupnost

Srce bije za posel Dobrodelna epizoda: Marko Pokorn, Pediatrična klinika

Gost 32. epizode Srce bije za posel je strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn. Letos so na kliniki ustanovili poseben Center za redke bolezni, ki združuje in usklajuje vse aktivnosti na tem področju. Dejstvo namreč je, da bolniki z redkimi boleznimi potrebujejo pomoč številnih strokovnjakov s področja zdravstva, psihologije in socialne skrbi. V pogovoru tudi o ugledu zdravnikov, različnih pristopih zdravljenja otrok ter izzivih v zdravstvenem sistemu. Vabljeni k poslušanju posebne dobrodelne epizode. Sredstva, ki se zbirajo na računu pediatrične klinike, bodo namenjena Centru za redke bolezni. TRR: SI56 0400 1004 6483 165 odprt pri OTP banka d.d.

Umetnost možnega Na političnih frontah nekaj novega – Jure Trampuš (Mladina) Rok Čakš (Drugi svet)

V že 88. epizodi se sprehodimo po političnih frontah - od leve do skrajno desne. Politično prizorišče je ta hip veliko bojišče vseh proti vseh, najbolj ostri pa so spopadi na istem polu. Govorimo o konfliktnem razmerju med predsednico Natašo Pirc Musar in premierjem Robertom Golobom, o frontah v koaliciji in celo znotraj najmanjše koalicijske stranke Levice: najin gost, novinar Mladine Jure Trampuš razloži genezo spora, ki je pripeljal do zamrznitve statusa (in izključitve) Mihe Kordiša. Dvomi, da bo Kordiš ustanovil svojo, še bolj levo stranko, se pa strinja, da bo javni spor škodoval Levici, ki v veliki meri daje ton aktualni vladi. Premeščanje sil se dogaja tudi na desni. Rok Čakš, ki se nam je zaradi napada jesenskih virusov pridružil na daljavo, pove, zakaj je Janša znova radikaliziral svojo retoriko (z napadom na sodstvo) in zakaj je Nova Slovenija po ustanovitvi Logarjeve stranke v težavah. Po njegovem mnenju bo v letu pred volitvami prišlo do poskusov oblikovanja desnega bloka, ki ne bo del Janševe SDS. Seveda govorimo tudi o Golobovem zaslišanju pred protikorupcijsko komisijo in analiziramo vzroke za serijo frontalnih spopadov med uradom predsednice in premierjevim kabinetom. Vzrokov je več in – se strinjamo – in niso vsi politični …

Srce bije za posel Janja Božič Marolt, Mediana

Gostja 31. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in lastnica Mediane Janja Božič Marlot. Njeno podjetje je na trgu že več kot 30 let – največ naročnikov imajo iz gospodarstva. A najbolj znani so po merjenju javnomnenjske podpore v politiki. S tem, ker nas noben ne mara pridobimo sodelovanje v naših raziskavah tako leve in desne, pravi sogovornica. Kritikom, ki pravijo, da raziskovalci javnega mnenja tega tudi ustvarjajo, odgovarja, da javno mnenje ustvarjajo posamezniki s svojim vedenjem, s svojimi sporočili vplivajo na javnost in raziskovalci to le izmerimo. V podkastu tudi o tem zakaj meritve včasih napačno napovedo izide volitev, o aktualni »kulturi« komuniciranja ter o tem kako so se spremenile raziskovalne metode.

Evolucija užitka Kako naj jo zaščitiva pred predatorji in umetno inteligenco?

Deepnudes so globoki ponaredki, ki so se z razvojem umetne inteligence izjemno razširili.

Umetnost možnega Od Trumpa do Amsterdama

V tokratni epizodi podkasta o politiki se oziramo s stare celine preko luže in nazaj. O tem, ali Trumpova zmaga pomeni manj ali več vojne v Ukrajini, bolj ali manj učinkovit genocid v Gazi ter bolj ali manj intenzivna trgovinska trenja s Kitajsko, je še prezgodaj ocenjevati, pravi komentator Dela in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar, ki je dan po Trumpovi zmagi od blizu spremljala padec nemške vlade, pove, da je politična nestabilnost največjega evropskega gospodarstva zadnja stvar, ki si jo lahko v Nemčiji in Evropi želimo ob zmagi tako nepredvidljivega politika, ki je, kot pravi Ali, vulgariziral javni diskurz. Ta vsesplošna vulgarizacija pa postaja standard tudi povsod drugod po zemeljski obli, ki jo posledično zaznamuje razpad svetovnega pravnega reda, kar najbolj nazorno spremljamo v Gazi in Libanonu. In ko smo že pri kriznih žariščih, ne moremo mimo tega, kako se je bližnjevzhodna vojna pred nogometno tekmo med Ajaxom in Maccabijem preselila ne le na ulice Amsterdama, temveč v političo razpravo, saj so politične elite pa so obsodile odzive na odurne provokacije izraelskih navijačev kot – antisemitizem! Če se nekaj zgodi, je to treba natančno opisat in razumet, poudari kolega Ali. Kaj se je torej zgodilo v Amsterdamu?

Srce bije za posel Joc Pečečnik, Skupina Elektronček

Gost 30. epizode Srce bije za posel, je lastnik skupine Elektronček Joc Pečečnik. Brez dlake na jeziku pove, da je Slovenija postala država, ki nima več občutka za poštene posle, saj da je pri nas vedno več »državnih kapitalistov«, ki prek plačevanja provizij dobivajo naročila. Glede podjetništva pa pove, da če boste stvari v življenju delali zaradi denarja, ne boste nikoli uspešni in bogati. Če boste delali za vaše kupce in bodo vaši poslovni partnerji z vami zadovoljni, potem bo denar logična posledica. V podkastu še o JEK-2, davkih, o tem zakaj je skupina registrirana na Nizozemskem in kaj se dogaja z bežigrajskim stadionom.

Umetnost možnega Veliki poraz velike koalicije - Uroš Esih, Delo, dr. Marko Hočevar, FDV

Vrstni red tem, o katerih bomo govorili v tokratni epizodi, smo morali kar naprej popravljati. Dogodki in afere na političnem prizorišču si namreč sledijo z naglico, ki ji celo politični analitiki komaj še sledimo. Referendumski fiasko – tu, pravi najin gost politolog dr. Marko Hočevar, se je znova pokazalo, da politično zgodbo v državi vodi SDS, čeprav bo višjo ceno plačala Svoboda. Prerivanje na desnici – Uroš Esih, komentator Dela, dvomi v iskrenost Janševih puščic, ki jih namenja odpadnikoma Logarju in Irglovi, bolj lahko verjamemo, da so lahko zaskrbljeni v vrhu NSi. Marko opozori na jasno namero predvsem finančnih, energetskih in drugih centrov moči, da bo naslednja vlada v Sloveniji velika koalicija. Uroš pa oceni, da je spor med Golobom in Bobnar zagotovo političen, da pa se je anti-janšist Golob na ovadbo odzval – kot janšist. Na poslušanje!

ApolloLajka Čigava bo zemlja na Luni in drugi pravni paradoksi v novi vesoljski dobi – Iva Ramuš Cvetkovič

Mednarodna pogodba o vesolju (angl. Outer Space Treaty) je nastala leta 1967 in še vedno velja. Med drugim določa, da mora biti raziskovanje in uporaba vesolja v korist vseh držav in da si nihče v vesolju ne more ničesar prilastiti. A razpon tega, kaj danes je mogoče, se je od časa prve vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo temeljito razširil, odprle so se povsem nove in še nedavno nepredstavljive možnosti. Načrtuje se postojanke na Luni in Marsu ter zasebne vesoljske postaje, nič presenetljivega niso več niti ideje o rudarjenju na asteroidih, število načrtovanih satelitov v orbiti pa gre v več deset tisoč. Vse bolj očitno postaja, da vedno več zainteresiranih strani, naj gre za države ali zasebna podjetja, razmišlja o tem, kako bi pogodbo o vesolju zaobšli oziroma postavili v oklepaj, ter si postavili nove, tudi pravne, temelje za nova vesoljska osvajanja. Vesoljsko pravo in poskusi njegovega spreminjanja so v središču tokratne ApolloLajke, v kateri je gostja Iva Ramuš Cvetkovič, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Več

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Je ta človek na svet rojen

Z rojstvom se za človeka vse začne, hkrati pa gre za trenutek velike ranljivosti – tako za otroka kot za njegovo mater. V skrbi zanju so zato nekdanje tradicionalne podeželske skupnosti na Slovenskem (do obeh svetovnih vojn) ob rojstvu dajale velik pomen magičnemu mišljenju, šegam in obredju. Z verovanji in obrednimi praksami so namreč skušali zagotoviti otroku srečo in zdravje ter ga obvarovati pred delovanjem zlih sil in urokov. S starimi šegami in obredjem ob rojstvu otroka bo prepletena tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Etnofonija Amira Medunjanin: Homeland

Amira Medunjanin: Homeland. V tokratni Etnofoniji predstavljamo sveži album bosanske pevke Amire Medunjanin z naslovom Homeland, na katerem ta priznana interpretka sevdalink ne poje tradicionalnih pesmi, marveč popolnoma nove, avtorske skladbe.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 12. 1. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 12. 1. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Hugo Race in Michelangelo Russo: Koncert iz AKC Nama v Škofji Loki (urednik: Jane Weber)

V našem koncertu na Prvem nocoj nastopa Hugo Race. Tretjič v tridesetih letih smo ga snemali za naš arhiv. Koncert smo pod uredniškim vodstvom etnomuzikologa Janeta Webra zapisali na trak 27. novembra lani v Alternativnem kulturnem centru Nama v Škofji Loki. Tonski mojster je bil Matjaž Mastnak. Avstralski kitarist in pevec Hugo Race, ki ga poznamo po delu z Nickom Caveom in skupino The Bad Seeds, sodi med glasbenike, ki se najdrzneje spopadajo z dediščino bluesa in druge glasbe iz obdobja pred rock'n'rollom. Jedro koncerta v Nami so sestavljale skladbe s plošče "100 Years", ki sta jo Race in njegov sopotnik - italijanski glasbeni čarovnik in orgličar Michelangelo Russo posnela leta 2023, izšla pa je oktobra lani - torej tik pred prihodom v Škofjo Loko. "100 Years" je torej novi album Huga Racea in Michelangela Russoja in podobno kot prejšnje plošče združuje blues, ambientalno glasbo in elektroniko. Med glasbeniki, ki so vplivali na Racea in Russoja, gre omeniti legendarne in kultne glasbenike, kot so bili Charley Patton, Blind Willie Johnson, Howlin' Wolf, Eddie Son House in predvsem John Lee Hooker. Nekateri našteti pokojni glasbeniki - med drugim so vsi po vrsti vplivali tudi na Johna Faheyja, vendar na neki drugi ravni - so bili Raceu bolj v navdih, drugi pa so s svojimi posnetki na Racea tudi neposredno vplivali, saj je ta prirejal njihove skladbe in jih izvajal na koncertih ter jih občasno tudi snemal za studijske plošče. Želimo vam prijetno poslušanje. Na odru Name v Škofji Loki sta kitarist in pevec Hugo Race in orgličar Michelangelo Russo! Hugo Race & Michelangelo Russo AKC Nama, Škofja loka, SLOVENIA 27.11.2024 ob 20.00 Snema Matjaž Mastnak Reportažni avto Martin Florjančič Asistent Gašper Vodlan Urednik Jane Weber 1.GOLDEN TIMES (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 2.LOST CHILDREN (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 3.100 YEARS (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 4.JAPANESE CAR (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 5.POISON APPLES (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 6.SOMEBODY HELP ME (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 7.WAR OUTSIDE MY WINDOW (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 8.ETERNAL CITY (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 9.EARTHS ANSWER (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 10.DOPEFIENDS (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 11.UNTIL YOU SURRENDER (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 12.MINING THE MOON (Hugo Race / Francesco Giampaoli) (Peermusic Publishing) 13.WE NEVER HAD CONTROL (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 14.LOVE BLUES (John Lee Hooker)

Pesem v žepu Klara Veteršek: Intuicija in iskanje strani neba

Pevka in flavtistka Klara Veteršek je članica različnih glasbenih zasedb, kot sta Funk Fu in Magic Pond, tokrat pa nam v Pesmi v žepu predstavlja svoj prvi samostojni mali album »Intuicija in iskanje strani neba«. Glasba z elementi jazza, popevke in kantavtorstva ustvari okvir za Klarino osebno izpoved, vpeto v širši kontekst našega jezikovnega in kulturnega okolja.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Jubilanti v letu 2025, 1.del

Poleg skladb z nove zgoščenke Alpskega kvinteta, ki bo svoj jubilej, šestdeset let igranja, zaznamoval kmalu, v oddaji poslušate še: ansambel Slovenski muzikantje, ki prav tako praznuje šestdeseto obletnico delovanja; ansambla Mira Klinca in Štajerskih 7 s štirideseto in ansambel Dori s trideseto obletnico delovanja. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Funk uspešnice

V Godbah z zgodbo ritmična plesna glasba, ki se je razvila v drugi polovici 60. let prejšnjega stoletja in je mešanica soula, jazza in rhythm & bluesa. Funk bazira na močnem ritmu in poudarjeni električni bas kitari ter pihalni sekciji. Čeprav se je funk glasba razvila v 60. letih, pa se je največ izvajalcev pojavilo v 70. letih. In ko je v drugi polovici 70. nastal disco, je celotna struktura disco glasbe temeljila na elementih funka, ki je še vedno tesno povezan z modernimi plesnimi ritmi. Poslušamo Funkadelic, Jamesa Browna, Princa, Stevieja Wonderja, zasedbo Sly and the Family Stone, pa Commodores, Kool and the gang, Wild Cherry ter Bruna Marsa z Markom Ronsonom.

41 stopinj vročine Polnočna pot

V oddaji poslušamo skladbe: William Christopher Handy/Jože Privšek: Saint Louis Blues - solisti Ati Soss (klarinet), Petar Ugrin (trobenta), Silvester Stingl (klavir) Wayne Shorter/Milko Lazar: Crianças - solist Silvo Stingl (klavir) Emil Spruk: Without Return - solist Milko Lazar (saksofon) Jože Privšek: Polnočna pot - solist David Jarh (krilovka)

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Zgodovina koledovanja na Kamniškem in trikraljevsko koledovanje v Šoštanju (ponovitev)

Tokratna oddaja osvetljuje tradicijo koledovanj na Kamniškem in trikraljevsko koledovanje na Šoštanjskem. Leta 2019 so članice in člani Komornega zbora Šutna z zborovodkinjo Matejo Kališnik pripravili pomenljiv večer v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku. Na pobudo Franceta Klobčarja in ob strokovnem besedilu etnologinje in višje znanstvene sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Marije Klobčar so obudili preplet preteklega pesemskega koledniškega izročila na Kamniškem. Pridružili pa smo se tudi trikraljevskemu obhodu kolednikov iz Šoštanja. Matej, Nejc in Joži, oziroma Gašper, Miha in Boltežar pravijo: »Ni lepšega doživetja v glasbi, kot je žar v očeh ljudi, ki prejmejo pesemsko voščilo.«

Prva vrsta Zookeepers

V oddaji gostuje zasedba Zookeepers, ki jo vodi kitarist Gašper Kržmanc. Zasedbo sestavljajo še: pianist Aleš Ogrin, basist Klemen Krajc ter bobnar Miha Recelj.

Več

Lahko noč, otroci! Lila mesto

Tam pečejo tudi palačinke z lila borovničevo marmelado. Pripoveduje: Željko Hrs. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Lahko noč, otroci! Vse najboljše, Hops!

Zajček Hops praznuje svoj prvi rojstni dan. Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Lahko noč, otroci! Maša in medved

Ker je ne spusti domov, speče kolačke in zleze v koš … Pripoveduje: Jože Zupan. Ruska pravljica. Prevedel: Ludvik Mrzel. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

RIO radijska igra za otroke Ivana Brlić Mažuranić: Mezinček Petelinček in njegovi prijatelji

V glasbeni pravljici za otroke nastopajo hišni škratki, ki z verzi in pesmimi babici pomagajo prepričati sina, da je njegova žena pravzaprav hudobna zakleta kača. Režiserka: Rosanda Sajko Prevajalec: Tone Pavček Prirejevalec: Duško Car Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Nace Pugelj Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Avtorica – Alja Tkačev Babica – Mira Danilov Prvi hišni škrat – Mira Bedenk Drugi hišni škrat – Iva Zupančič Tretji hišni škrat – Nada Bavdaž Četrti hišni strah – Majda Grbac Mezinček Petelinček – Mojca Ribič Sin – Danilo Benedičič Snaha – kača – Majda Potokar Prvi kmet – Franjo Kumer Drugi kmet – Laci Cigoj Prva kmetica – Jelica Siard Druga kmetica – Meta Pugelj Stribor – Jože Zupan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1969

Lahko noč, otroci! Fantiček kolaček

Fantiček kolaček skoči iz pladnja in se igra s Simonom. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Kirsti Kivinen. Prevedla: Jelka Ovaska. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

Hudo! Dovolimo si biti čustveni in čutiti

To jutro smo se v Hudo!ju družili z mladimi iz Pionirskega doma v Ljubljani, ki soustvarjajo gledališko predstavo v režiji Vesne Anđelković - "Anatomija tišine ali tabu: Spolna vzgoja". Teme, ki jih predstava odpira so pomembne za mlade, saj naslavlja njihove izzive, dvome in občutke, ki jih prinašajo odraščanje, telesne spremembe in odnosi. Raziskujejo teme kot so strah, sram, tišina, telo, upor, v oddaji pa so se mladi ljubiteljski gledališčniki Alex Strata Stanič, Lea Keber Lešnik, Nejra Okanović, Tara Frelih, Ronja Hribar in Urša Strehar Benčina (mentorica gledališke dejavnosti v Pionirskem domu) v iskreni debati z voditeljico Liano Buršič dotaknili tudi svojih notranjih svetov in doživljanj, ki pravzaprav odsevajo notranje pokrajine slehernika, tudi odraslih.

Hudo športni Smučarja Karla Kunstelj in Jokab Šmit

Spoznajmo dva mlada sogovornika, ki sta za svoj šport izbrala alpsko smučanje. Obiskujeta OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, trenirata v Smučarskem klubu Radovljica, ne ustrašita pa se ne mraza ne hitrosti. Prisluhnite rubriki Hudo športni!

Zakajček Zakaj imamo trepalnice?

Danes bomo v naši rubriki Zakajček ugotavljali, kako dolge so naše trepalnice, koliko jih imamo in čemu sploh služijo … Vi, otroci, poznate odgovor? Če ga ne, prisluhnite našim današnjim sogovornikom - to so četrtošolci iz Litije in zdravnik Sergej Pirkmajer z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Radijski ringaraja Kličemo zimo

Med 8. in 9. uro se lahko vklopite v sobotni klepet po radiu, se pozabavate z zankami in zvočnimi ugankami, z radijskim mikrofonom pa vsak teden obiščemo vrtec ali šolo. Tokrat so otroci Alji povedali, kako kličejo zimo. Želijo si, da bi v prvem mesecu leta zima stresala sneg. Medtem, ko čakajo, da z neba začnejo padati snežinke, pa si znajo kar sami pričarati belo zimo …

Lahko noč, otroci! Nagajiva ura

Kako je ura ponagajala Primožu. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Lahko noč, otroci! Obgrizena abeceda

Volkec Vili jo je napisal kar na palačinko z borovničevo marmelado ... Pripoveduje: Iztok Jereb. Napisal: Igor Fabjan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Več

Naše poti Zgodbe, ki so zaznamovale romske skupnosti v letu 2024

V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti predstavljajo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvano leto. Minulo leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Večino časa pa smo namenili spremljanju razmer v romski skupnosti na jugovzhodu države.

Sotočja Od EPK GO!2025 do Filovega mlina na Gornjem Seniku, od Lokev do Josipa Pangerca iz Doline pri Trstu

Evropska prestolnica kulture GO!2025 računa tudi na Slovence iz sosednjih držav in sveta. Državna sekretarka Vesna Humar, ki je bila tesno vpeta v prve priprave in oblikovanje prijavne knjige, pojasnjuje, kakšno vlogo so v zasnovi imeli rojaki na drugi strani meje. Porabski Slovenci imajo smele načrte za razvoj turizma. Poleg Filovega mlina, edinega takšnega na Madžarskem, bi radi obnovili mlinarjevo hišo in naredili zanimivo turistično točko, napoveduje Karel Holec. V Lokvah v Gorskem kotarju se pridružimo članom enega najmlajših slovenskih društev na Hrvaškem in vas povabimo v Narodni muzej Slovenije, kjer je do začetka maja na ogled razstava o vsestransko dejavnem tržaškem Slovencu Josipu Pangercu.

Slovencem po svetu "V Sloveniji so me imeli za Čehinjo, na Češkem pa sem Slovenka"

Tokrat predstavljamo dve zanimivi sogovornici: Sandro Vončina Matuškovo, ki živi v bližini Brna, kamor se je z Gorenjske preselila kot otrok, ter študentko Tio Goriup Dermastia iz Ljubljane, ki biva v predmestju Chichaga. Obe smo povprašali o njunih selitvah v tujino in o življenju na Češkem oziroma v Združenih državah. Ob začetku novega leta skupaj s sogovornikoma iz dveh organizacij, ki delujeta na področju ohranjanja stika s slovenskimi izseljenci in zdomci, tudi ocenjujemo dogodke v preteklem letu ter pregledujemo načrte za letos.

Sami naši Migracije na balkanski poti, nagrada Igorja Zabela in literarni večer z Ivanom Maksić

Nocoj se bomo v oddaji Sami naši na Prvem posvetili aktualnim temam iz regije in od drugod. Ob mednarodnem dnevu migrantov bomo govorili z Joštom Žagarjem iz organizacije Infokolpa, ki se že leta bori za pravice migrantov na balkanski poti. Predstavili bomo tudi prejemnika nagrade Igorja Zabela 2024, Natalijo Vujošević in Irfana Hošića, ki s svojim delom ohranjata in raziskujeta kulturno dediščino v regiji. Za konec pa napovedujemo literarni večer, na katerem bo Ivana Maksić predstavila svojo najnovejšo knjigo "Vejavica".

Naše poti Skladba leta 2024 Naših poti je ...

Leto je naokoli in znova bo čas, da skupaj z vami izberemo domačo in tujo skladbo leta 2024. Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Hegeduva zasedbe Romano Glauso, Čisti računi Boštjana Pertinača, skladbo Mama prispeva Sandi Horvat Sunny ter Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Rumbakana s skladbo Déjame, Fanfare Ciocărlia s skladbo Me sem Rom, skladbo Oro atmosfera prispeva orkester Džambo Aguševi ter zasedba Ladaniva, ki se je s skladbo Saraiman prebila v letni izbor.

Slovencem po svetu Pregled dela Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS v minulem letu in pogled naprej

V prvi letošnji oddaji se s tremi predstavnicami Društva v tujini izobraženih Slovencev – VTIS, Nežo Ribarič, Anito Šenk in Bojano Selinšek, pogovarjamo o dejavnosti in dosežkih ter številnih dogodkih društva v minulem letu, sogovornice pa se ozirajo tudi k načrtom v letu, ki se je pravkar začelo. Gostimo tudi mladega magistra računalniških znanosti Žana Marka Breskvarja, ki se je odločil za nadaljevanje študijske poti na Irskem, ustavljamo pa se še pri letošnji Zimski šoli slovenskega jezika, ki se januarja začenja na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Naše poti Praznični koncert Naših poti: Muharem Serbezovski decembra 2008

Praznični koncert Naših poti: Muharem Serbezovski decembra 2008. S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi se odpravljamo kar šestnajst let v preteklost, v december 2008, ko smo v zdaj že lep čas pokojnem ljubljanskem KUD France Prešeren praznovali prvi rojstni dan naše romske oddaje. Na oder smo kot posebnega gosta povabili enega najbolj priljubljenih romskih pevcev starejše generacije iz prostora nekdanje Jugoslavije Muharema Serbezovskega.

Sotočja Od Trsta prek Triglava do Borovelj

Slovensko planinsko društvo Trst je 120. obletnico ustanovitve praznovalo tudi s projektom od Trsta do Triglava s kolesom in na smučeh.

Slovencem po svetu Portret: Jure Vrhunc, Jaguar Land Rover (JLR)

Predstavljamo sogovornika, ki je zaposlen v vodstvu avtomobilskega podjetja Jaguar Land Rover. Jure Vrhunc že osem let živi v Angliji in je v podjetju JLR, ki s proizvodnjo luksuznih in terenskih vozil velja za enega od britanskih simbolov in tudi za enega od najpomembnejši britanskih izvoznikov, prehodil pot od razvojnega inženirja do svetovalca v vodstvu. V JLR, kjer so v minulih letih izvedli obsežno in tudi težko transformacijo, pozorno spremljajo dogajanje v drugih avtomobilskih podjetjih, tudi v Nemčiji, ter kitajsko konkurenco na področju električnih vozil. Jure Vrhunc, ki mu gre v Angliji najbolj na živce nenehno slabo vreme, razkrije tudi ceno najdražjega prodanega Jaguarja ter razloži, kako običajno preživlja božične in novoletne praznike.

Sami naši Knjiga Sirađa Duhana »Pomirenje svetova«, koncert Soul Sevdah Uroša Jezdića in solist gledališča Komedija iz Zagreba Ervin Baučić

V oddaji Sami naši o praznovanju dneva Bosne v organizaciji Bosanskega akademskega društva, kjer so predstavili knjigo Sirađa Duhana, »Pomirenje svetova«. Obiskali smo koncert Soul Sevdah Uroša Jezdića, glasbenika in virtuoza na harmoniki. Govorili smo tudi z Ervinom Baučićem, opernim tenoristom in solistom gledališča Komedija iz Zagreba.

Naše poti Po poti romske glasbe od Francije do Romunije

Nocoj se bomo z romsko glasbo vrnili v preteklost za desetletje in več. Poslušali bomo skladbe različnih izvajalcev, ki jih v Naših poteh že kar nekaj časa nismo srečali. Naše glasbeno potovanje bomo začeli v Franciji in se skozi Italijo, Slovenijo, Srbijo in Severno Makedonijo odpravili vse do Romunije. Čaka nas prava praznična glasbena poslastica.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Vzajemna bo razdelila skoraj 100 milijonov evrov premoženja

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo jutri začela pošiljati obvestila upravičencem v okviru statusnega preoblikovanja družbe. Med zdravstveno zavarovalnico in skoraj 832 tisoč upravičencev bo v denarju ali v delnicah razdelila približno 96 milijonov evrov. Drugi poudarki oddaje: - Washington: Dogovor o premirju v Gazi pripravljen, Hamas ga mora potrditi - Rusija je napovedala povračilne ukrepe po ukrajinskih napadih z raketami dolgega dosega. - UKC: delovanje pristojnih služb pri odpravi napak na heliportu ni bilo dovolj učinkovito

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radijska igra Franček Rudolf: Nesrečni princ

Slovenec in njegov francoski znanec z avtobusom potujeta s Štajerske v Ljubljano in se med vožnjo retorično pogovarjata o tem, kakšen je svet okoli njiju. Njuno potovanje poteka kot vožnja skozi duhovni svet, kakršnega je doživela hipijevska generacija v sedemdesetih letih – vključno z vsemi tedanjimi nazorskimi in življenjskimi tendencami, zaradi česar igra z današnjega gledališča zazveni nostalgično arhaično. Režiserka: Mateja Koležnik Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Borč – Tone Gogala Michel – Borut Veselko Hrapavi glasovi – Alenka Kovačič, Karin Pečelin, Omar Kralič Tanja – Barbara Žefran Moški glas – Marjan Mutić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1993.

Literarni večer Jukio Mišima – poslednji pisateljski samuraj

Jukio Mišima (1925, Tokio) velja za enega najpomembnejših povojnih japonskih pisateljev. V njegov literarni opus prištevamo na desetine zgodb, romanov in iger. Poznejše obdobje Mišimovega življenja je zaznamovala predanost nacionalizmu, s katerim je povezana tudi njegova smrt z obrednim samomorom 25. novembra 1970. V oddaji boste slišali več o avtorju ter poslušali interpretacije odlomkov iz njegovih del z naslovi Glasovi morja, Tempelj zlatega paviljona, Skrit med listjem in Morje rodovitnosti. Prevajalci so Edvard Kocbek, Katarina Bogataj Gradišnik in Jasna Škrinjar Taufer, režiserka Elza Rituper, interpreti Maja Šugman, Marijana Klanšek Slovenija, Marko Simčič in Boris Juh, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojster zvoka Jure Culiberg, urednici oddaje Jasna Škrijnar Taufer in Petra Meterc. Posneto leta 1980.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Je ta človek na svet rojen

Z rojstvom se za človeka vse začne, hkrati pa gre za trenutek velike ranljivosti – tako za otroka kot za njegovo mater. V skrbi zanju so zato nekdanje tradicionalne podeželske skupnosti na Slovenskem (do obeh svetovnih vojn) ob rojstvu dajale velik pomen magičnemu mišljenju, šegam in obredju. Z verovanji in obrednimi praksami so namreč skušali zagotoviti otroku srečo in zdravje ter ga obvarovati pred delovanjem zlih sil in urokov. S starimi šegami in obredjem ob rojstvu otroka bo prepletena tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Lahko noč, otroci! Lila mesto

Tam pečejo tudi palačinke z lila borovničevo marmelado. Pripoveduje: Željko Hrs. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Radijski dnevnik Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo jutri začela pošiljati obvestila upravičencem do vračila deleža

V okviru statusnega preoblikovanja Vzajemne bodo jutri upravičencem do vračila deleža začeli pošiljati obvestila. Skupno bodo med Zavod za zdravstveno zavarovanje in preostale upravičence razdelili nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Druge teme: - V Levici in SD-ju pričakujejo odstop generalnega direktorja policije Senada Jušića. - Izrael bo moral sprejeti združeno Gazo in Zahodni breg, poudarja ameriški zunanji minister Blinken. - Zveza Nato je začela okrepljeno nadzirati ladje v Baltskem morju.

Studio ob 17.00 Privlačnost kmetovanja za mlade

Delež lastnikov oz. nosilcev dejavnosti kmetij, mlajših od 35 let, se je v zadnjih petih letih znižal na zgolj 3,5 odstotka. Ali zanimanje za prevzem kmetije med mladimi upada? Katere so ovire pri prenosu kmetije na mlajše rodove? Posledice odhajanja mladih iz kmetijstva so za državo lahko hude: zaostajanje razvoja, učinkovitosti in ekonomski moči panoge, praznjenje podeželja in negativen vpliv na turizem. S katerimi ukrepi bo država ustavila negativne trende? O tem v Studio ob 17.00. Gostje: dr. Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo, MGKP; dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS; Doris Letina, predstavnica ZSPM, ki prihaja s sadjarske kmetije na Goričkem; Ilona Rac, agrarna ekonomistka, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Dogodki in odmevi Vzajemna bo v skladu s statusnim preoblikovanjem v delniško družbo jutri začela obveščati svoje člane o izračunih deležev

Vzajemna bo v okviru statusnega preoblikovanja družbe jutri začela pošiljati obvestila o tem, kdo je upravičen do vračila deleža v višini do 120 evrov in kdo v višini nad 120 evrov. Po besedah članice uprave Vzajemne Alje Markovič Čas bodo obvestila pošiljali do 11-tega februarja. Drugi poudarki oddaje: - V Elesu zanikajo trditve, da nov omrežninski sistem zmanjšuje konkurenčnost podjetij. Malim poslovnim odjemalcem se je letni strošek za omrežnino v povprečju znižal za več 10 odstotkov, povišal pa se je največjim odjemalcem na srednjenapetostnem omrežju ter tistim na visoki napetosti. - Katar je osnutke morebitnega sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi predal tako Hamasu kot Izraelu. Predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Madžed al Ansari pravi, da so zdaj najbližje dogovoru v minulih mesecih. - Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je napovedal, da bo zavezništvo sprožilo misijo Baltska straža. Po njegovih besedah gre za okrepitev pomorske navzočnosti v Baltskem morju in nadzor ključnih območij zavezništva.

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …