Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.
Nastaja veliki jezikovni model za slovenščino, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski ChatGPT. Kako bo delovala, je odvisno tudi od količine besedil, ki jih zbirajo pri nacionalnem projektu Povejmo. Usklajuje ga fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, zanj pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Zbrati morajo 40 milijard besed. Jim bo uspelo prepričati zavode, medije, založbe in pisatelje, torej vse lastnike avtorskih pravic, naj sodelujejo pri oblikovanju slovenske umetne inteligence in prispevajo svoj delež oziroma besede? Kakšno je tveganje? Kako bo z avtorskimi pravicami? Kako inteligentna bo slovenska umetna inteligenca, če se ne bo učila ob slovenskih knjigah? Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu; objavili jo bomo v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. Gostje: dr. Simon Krek, vodja projekta s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Miha Mazzini, pisatelj in računalniški strokovnjak; dr. Sašo Dolenc, pisec o znanosti; dr. Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član strokovnih skupin za raziskovanje umetne inteligence pri Evropski komisiji, Natu, OECD in Unescu.
V tokratni Intelekti govorimo o odgovornem lastništvu domačih živali. Posledica prehitrega nakupa brez temeljitega premisleka je lahko tudi slaba oskrba ali celo zapustitev živali. V slovenskih zavetiščih na nov dom čaka veliko število zapuščenih ali zavrženih psov in mačk, zato pristojni pozivajo vse, ki razmišljajo o hišnem ljubljenčku, da se namesto nakupa raje odločijo za posvojitev. Trgovina s hišnimi živalmi je namreč donosen posel, hkrati z legalno trgovino pa so vse bolj v porastu nezakonite prakse pri vzreji in prodaji živali. V Intelekti torej o tem, kako se pravilno odločiti za nakup ali posvojitev živali, kako prepoznati nezakonito trgovino s hišnimi ljubljenčki in kako prispevati k preprečevanju nezakonite vzreje živali. V Intelekti sodelujejo predstavnice in predstavniki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Slovenske Policije in Kinološke zveze Slovenije.
Andragoški center Slovenije, ki od leta 1991 pri nas deluje kot krovna ustanova za izobraževanje odraslih, je v obdobju od leta 1997 do leta 2024 podelil že skoraj 250 priznanj navdihujočim posameznikom in ustanovam. S štiriletnim projektom Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje in kampanjo Lahko.si želijo med odraslimi okrepiti zavedanje, da je učenje ključ do osebne rasti, povezovanja skupnosti in ustvarjanja boljšega sveta za vse.
Poslovno okolje v Sloveniji je neprijazno do malih trgovcev in zadrug. Z namenom, da bi ustavili ali ublažili vztrajni trend zapiranja malih trgovin, so mali trgovci ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj predlagali nekaj ukrepov. Kot pravijo, se moramo v državi odločiti, ali želimo ohranjati podeželje poseljeno in ali se bomo zoperstavili centralizaciji. Med razlogi za zapiranje malih trgovin so dnevne migracije iz podeželja v mesta, kar pomeni, da tudi podeželski potrošniki nakupe opravijo v trgovskih centrih in ne v domačem kraju, administrativne ovire kot so visoki stroški energije in dela, novo evidentiranje delovnega časa, obvezni odklop zaposlenih in nove finančne obremenitve. Toda podeželske trgovine so srce in duša vsakega kraja in ko se te zaprejo se začne umiranje podeželjskih naselij. Tujina že pozna primere dobrih praks za ohranjanje malih trgovion na podeželju.
Danes obeležujemo Ta veseli dan kulture, neformalni praznik, na katerega kulturne ustanove po vsej državi že tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Prvotni namen praznika, dodatno spodbuditi ljudi za obisk kulturnih ustanov, je sčasoma prerasel v najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek pri nas. Podatki statističnega urada sicer razkrivajo, da si kulturni sektor kljub številnim brezplačnim dogodkom in višjim izkupičkom od vstopnin še vedno ni povsem opomogel od epidemije, najboli pa je upadlo število obiskovalcev odrskih prireditev. Kako torej ljudi znova privabiti v dvorane, muzeje in na razstave ter kako kulturo postaviti v središče solidarne in trajnostne družbe, za kar si prizadeva kulturno ministrstvo? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.
512 epizod