Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Razkošje v glavi Tanja Lesničar Pučko

Tanja Lesničar Pučko, dolgoletna kolumnistka časopisa Dnevnik, kulturna kritičarka, prevajalka, novinarka, neizprosna opazovalka družbe, je študirala francoski jezik in primerjalno književnost. Javnosti je znana po svojem kritičnem pisanju o političnih elitah ter družbenih anomalijah. Je kolumnistka, ki jo odlikuje ne le svojevrsten slog pisanja, temveč zvrhana mera osebnega poguma, odgovornosti ter družbene angažiranosti. Tanjo Lesničar Pučko je v oddajo Razkošje v glavi povabila voditeljica Tita Mayer.

Sobotno branje Navid Kermani: Ob jarkih - potovanje čez Vzhodno Evropo do Isfahana

V političnem potopisu Ob jarkih: potovanje čez Vzhodno Evropo do Isfahana, nas nemški novinar in pisatelj iranskega rodu Navid Kermani popelje po znanih in neznanih krajih tega velikokrat spregledanega območja naše celine, polnega nelahke zgodovinske dediščine, vojn, premeščanja meja, selitve etnij in spreminjanja političnoekonomskih sistemov. V pogovoru z ljudmi najrazličnejših nacionalnosti, poklicev in družbenih slojev pisatelj prevprašuje svoje ideje o Evropi in njenih vrednotah, o mejah in multikuturnosti, o nacionalnih državah, političnih ureditvah in zgodovinskih procesih ter s tem pred nami zarisuje kompleksno in večplastno sliko življenja na teh področjih, ki so bila - razen njegovega rojstnega Irana - v prejšnjem stoletju del vzhodnega bloka, zdaj pa se tam nahaja kopica samostojnih držav, ki se bolj ali manj uspešno uveljavljajo v današnjem svetu in se - velikokrat v slabih ekonomskih okoliščinah - spoprijemajo s svojo neenoznačno zgodovinsko dediščino. Politični potopis, ki je nedavno izšel pri založbi Goga, nam je za tokratno Sobotno branje pomagala predstaviti prevajalka dela Tanja Petrič. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Kulturni fokus »Vrt združuje dva nezdružljiva pola – naravo in kulturo«

Ob zborniku Vrt in prispodoba, za katerega sta njegovi urednici, krajinska arhitektka Ana Kučan in filozofinja Mateja Kurir, prejeli letošnjo Plečnikovo medaljo za strokovno publicistiko, skušamo natančneje določiti mesto, ki ga v človekovem bivanjskem izkustvu zasedajo vrtovi in parki

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik s Simeono Rogelj

Svet je pretresla vest o poskusu atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi kandidata republikancev za nov mandat. Kako bo dogodek vplival na nadaljevanje predsedniške kampanje? Na visoke položaje institucij Evropske unije so bili potrjeni stari in novi obrazi. Kako se bodo v luči neenotnosti spoprijeli z izzivi? Od domačih tem bomo govorili o obsežnem investicijskem valu v bolnišnicah ter o tem, kako bo hitrejši dostop tujcev do delovnih mest zapolnil vrzeli na trgu dela. Slovenija nazaduje na področju digitalizacije, kako obrniti krivuljo navzgor? O vsem tem in drugih aktualnih temah tega tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku s Simeono Rogelj.

Labirinti sveta Labirinti sveta: Ponastavitev predsedniške tekme v ZDA po atentatu na Trumpa

Atentat na nekdanjega ameriškega predsednika in kandidata Republikanske stranke Donalda Trumpa je osupnil ameriško in tudi svetovno javnost. Trump jo je odnesel z manjšo rano na uhlju, žal je 20-letni atentator ubil udeleženca shoda in ranil še dva. Iz ZDA in sveta prihajajo pozivi proti nasilju v političnem boju, Donald Trump pa je še bolj napredoval v predsedniški tekmi in na republikanski konvenciji tudi postal uradni kandidat svoje stranke. Žal pozivov h koncu napadov izraelske vojske na Gazo in izpustitvi talcev ne slišijo tisti, ki so vpleteni v ta spopad. Tudi ta teden so tam v napadih izraelske vojske bile številne civilne žrtve.

Aktualna tema Sanacija po vetrolomu v Radovni, Krmi in Kotu zelo zahtevna: 1. avgusta odprejo cesto v dolino Krme

Danes mineva leto dni, odkar je obsežen vetrolom na širšem območju Radovne, Krme in Kota spremenil krajino in podrl ogromne površine gozdov. Na tem območju so izvajalci že pospravili osemdeset odstotkov podrtih ali poškodovanih dreves. Sanacija je bila zelo zahtevna zaradi težko dostopnih in strmih območij. Prvega avgusta pa bodo odprli tudi cesto v dolino Krme. Aljana Jocif se je o poteku sanacije po lanskoletnem vetrolomu pogovarjala z Jernejem Avsenekom, vodjo blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Fotografija: Arhiv Zavoda za gozdove Slovenije

Jutro na Prvem

naPOTki »Železniški predor v katerem vas ne preseneti vlak, ampak vojaška utrdba«

Obdobje rapalske meje spada med temnejša obdobja slovenske zgodovine. V procesu utrjevanja meje sta nastali dve fortifikaciji, na italijanski Alpski zid, na jugoslovanski Rupnikova linija. Pohodi ob utrdbenih sistemih so v tujini prava turistična uspešnica. V zadnjih letih postajajo priljubljeni tudi pri nas. Zato se je tudi odprava NaPOTkov odločila prehoditi en majhen del »meje po razvodnici« Zakaj zgolj en majhen del? Ne samo zaradi julijskega vročinskega vala, ampak tudi zato, ker je bila celotna dolžina rapalske meje 264 kilometrov. Utrdbe, opuščeni železniški predor, bunkerji in temperaturni spust s 35 na 10 stopinj Celzija.

Lokalni junak Tanja Polanc

Tanja Polanc ne bi z ničemer zamenjala življenja na Trnovski planoti. »Če bi morala živeti v mestu, bi bilo kar po meni,« pravi. Rodila se je na Lokvah in življenje z naravo in v njej ji je bilo na nek način podarjeno, sama pa je to znala sprejeti. Da bi tudi mlajši spoznali in vzljubili to planoto, je pred kratkim s podporo ajdovske občine in Lavričeve knjižnice izdala slikanico Basni iz Trnovskega gozda. Tanja, ki z družino zdaj živi na Predmeji, želi, da ohranjamo spoštljiv odnos do vsega, kar nas obdaja. Ko je v dolini jutro že postreglo z vročino, je Tanjo Polanc na 896 m nadmorske višine obiskala Eva Furlan.

Radiosfera Alenka Pinterič – Štajerska Lady

Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Morgan James - Bring yourself to me Alenka Pinterič - Štajerska Lady Smaal Tokk - Gdw je Ferdo? Zmagala je Štajerska Lady Alenke Pinterič

Jutro Gorski/morski poletni oddih ARSO

Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 19. 7. - 21. 7.

Petek brez pravila Voda vzame, voda vrne

Alešu Povšetu iz Šmartnega ob Paki se je pri 14 letih življenje povsem spremenilo po razposajenem skoku na glavo v reko Savinjo, danes pa je med drugim najbolj aktiven ravno v vodi, in sicer v potapljanju invalidov. Kako mu je voda hkrati vzela in nato dala svobodo?

Radiosfera Fuzija – kako naredimo sonce na zemlji?

Fuzija predstavlja enega od velikih obetov prihodnosti. Če bi nam uspelo poustvariti dogajanje, ki sicer poteka v središču sonca, bi si lahko zagotovili vir zadostne količine električne energije za ves planet. Brez toplogrednih plinov in jedrskih odpadkov. A posnemanje sonca je zapleten tehnološki izziv. Kako denimo sploh ustvarimo 100 milijonov stopinj Celzija na Zemlji? Kaj preprečuje, da se vse naokoli zaradi vročine preprosto ne vžge? Če so ta vprašanja že razrešena, jih še mnogo ostaja povsem odprtih. Raziskave, ki so nujne za uspešen zagon Itra, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, ki se gradi v južni Franciji, potekajo tudi na raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga v Brinju pri Ljubljani. Z novo napravo, ki se imenuje Katana, bodo raziskovali t. i. aktivirano vodo. Gost v Radiosferi je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja Triga.

Lokalni čas Viniški KUD Oton Župančič praznuje 60 let!

V današnjem Lokalnem času se glede na vroče dneve odpravljamo na breg najdaljše slovenske plaže, v obmejno naselje Vinica, ki je rojstni kraj belokranjskega poeta Otona Župančiča. Po njem se imenuje tudi Kulturno umetniško društvo Vinica, ki bo konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja. Ponosni so na najštevilčnejše folklorno društvo v državi, ki bo jutri zvečer pripravilo plesno predstavo z naslovom Legende Vinice. Viniški folkloristi bodo pokazali in dokazali, da je folklora z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence zanimiva za vse starostne skupine. Več o tem pa v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.

Možgani na dlani Možgani in vitamin D

V dneh, ko ne manjka sonca, spet kodramo našo radovednost in možgane sprašujemo, kaj ima z njimi vitamin D? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo k prof. dr. Mojci Kržan. Zakaj je vitamin D poseben in ali res deluje tudi nevroprotektivno? Preverimo!

Radiosfera Ponovno iščemo progastega goža

Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v ponovljeni Radiosferi.

Torkov kviz Amelia Earhart, ženska svobodnega duha

Amelia Earhart se je na pot okoli sveta podala 21. maja 1937. 2. julija omenjenega leta je njeno letalo na tej poti izginilo. Ravno ta mesec torej mineva 87 let od nesrečnega dogodka, še vedno zavitega v tančico skrivnosti, ki je še dodatno pripomogel k njeni prepoznavnosti v svetu. Več o neustrašni ameriški pionirki letenja, ki je premikala meje znanega na nebu in sprejemljivega v družbi, je v Torkovem kvizu povedala Maja Gal Štromar, igralka, pisateljica in dramatesa, ki je pred leti napisala monodramo Preživela, za katero je dobro leto raziskovala življenje Amelie Earhart.

Prvaki tedna Tadej Golob: Ko bom star in bogat, se bom verjetno naveličal Tarasa Birse

Zadržan asket, ki ne mara zreti v praznino, naj si bo to bel list papirja, prazen računalniški ekran ali brezciljna prihodnost. Prekarec, ki se je predal novinarstvu. Sprva je bil športni novinar, nato ga je zaneslo v poljudnoznanstvene vode. Sledilo je obdobje, ko je delal izvrstne intervjuje, le lučaj stran je odkril biografije: od Vilfana do Dragiča, od igralske ikone do bivše predsednice vlade. Svinjske nogice so mu prinesle Kresnika. Potem pa je prišel Taras Birsa. Lik, ki mestoma zrcali tudi lastnosti svojega mojstra. Denimo, da v digitaliziranem svetu še vedno najraje deluje analogno, da mora odgovoriti na izzive krize srednjih let ter da je vedno rad fit, fizično in umsko. Pisateljevo življenje je dobilo dinamiko kot da bi ga naselili v najzmogljivejši atomski pospeševalnik na svetu. V sedmih letih šest kriminalk. Pri 33. letih je stal na najvišji gori sveta, po 50. je postal eden najbolj uspešnih in prepoznavnih slovenskih pisateljev. Po odličnih odzivih na italijanskem knjižnem trgu, mu mnogi napovedujejo prihodnost evropske literarne zvezde. Pred štirimi leti je omahnil v prepad, in spoznal, kot pravi sam, da ni nesmrten. Vendar Stvarnik, vesolje, narava ali neimenovana višja sila ima z njim še načrte. Zato je tu. Spet pleza in kolesari, ker je to edini način gibanja pri katerem ga skoraj nič ne boli. Letos je prislovično kolesarskemu slovenskemu ljudstvu podaril navdih v obliki priročnika, ki združuje 66 krožnih kolesarskih poti. In zdaj je tu, da med drugim preverimo, kako se je izteklo njegovo 20 letno prehodno obdobje. Gost Prvakov tedna je Tadej Golob.

Intelekta

Intelekta

511 epizod

Kaj ostaja od rockovske glasbene, kulturne in družbene revolucije?

54 min

Javni prostor - javni interes

41 min

Lepi časi za vrhunski šport, a ni nujno, da bo vedno tako

49 min

140 let od rojstva arhitekta Ivana Vurnika: "Zdi se mi, da pri nas velja največ to, kar je kičasto ... bistvo problemov pa ostane nedotaknjeno."

47 min

Obraz, šarenica, način drsanja po zaslonu: naši biometrični podatki v službi nadzora

49 min

Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti

36 min

Informativne vsebine

Zrcalo dneva V Kokri nevarnost še ni mimo, službe ostajajo na terenu

Zaselku Podjebelca v Kokri, kjer je hudourniški nanos v neurju poškodoval 10 hiš, še naprej grozi nevarnost. Gasilci in ostale interventne službe ostajajo na terenu, Geološki zavod pa zaradi razmočenih tal opozarja na možnost novih zemeljskih plazov. Druge teme: - Izrael napade na jemensko pristanišče označil kot povračilni ukrep - Donald Trump govoril z Zelenskim glede mirovnih rešitev v Ukrajini - Tadej Pogačar z novo 5. zmago še utrdil popolno nadvlado na dirki po Franciji

Radijski dnevnik V vasi Kokra po nočnem neurju poškodovanih deset objektov, naselju še grozijo hudourniški nanosi

Po silovitem neurju pristojne službe hitijo s sanacijo škode. Najhuje prizadeti vasi Kokra še vedno grozijo hudourniški nanosi, ki so ponoči poškodovali 10 hiš. Na pomoč je priskočila tudi civilna zaščita, njen poveljnik Srečko Šestan poroča o precejšnji škodi. V oddaji tudi: - Izraelske sile poleg Gaze obstreljevale tudi cilje hutijevcev v Jemnu - Hrvaška vlada želi zaostriti zakonodajo o igrah na srečo - Pogačar z novo etapno zmago kronal premoč na francoski pentlji

Dogodki in odmevi Neurja prizadela predvsem sever, pristojne službe začele sanacijo

Gasilci in pristojne službe odpravljajo posledice neurij, ki so najbolj prizadela Koroško in Gorenjsko. V Kokri je plaz zasul naselje desetih hiš, iz štirih popolnoma uničenih so se prebivalci sinoči pravočasno umaknili. Druge teme: - Nekdanji ameriški predsednik Trump ob morebitni vnovični izvolitvi napovedal končanje vojne v Ukrajini - Na Cipru zaznamujejo 50 let turške invazije ter razdelitve otoka na grški in turški del - Tadej Pogačar vse bliže zmagi na kolesarski dirki po Franciji

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Požar na Krasu pogašen, po državi odpravljanje posledic neviht

Vročinski val se je ponoči končal z izdatnimi padavinami - udari strel, vetrolom in druge posledice neurij so povzročili kar nekaj gmotne škode, predvsem na Koroškem, na Gorenjskem - kjer so reševali tuje skavte, ter na Savinjskem. Je pa obilen nočni dež v minulih urah pomagal dokončno pogasiti požar na Krasu. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izrael vztraja pri zasedbi palestinskih ozemelj. - Na Cipru zaznamujejo spomin na razdelitev otoka. - Tadej Pogačar bo jutri zasedel prestol Toura.

Zrcalo dneva Državo že zajela neurja.

Na zahodu in severu Slovenije že nastajajo močnejše nevihte z nalivi in ponekod tudi točo. Neurje je že zajelo širše območje Dravograda, kjer je po podatkih portala MeteoInfo lokalno že padlo skoraj 100 litrov dežja na kvadratni meter. Tam se je sprožil tudi zemeljski plaz, zaradi katerega je zaprta cesta Dravograd - Radlje pri Velki. Agencija za okolje je za celotno Podravje razglasila veliko verjetnost pojava toče. Močnejša nevihtna celica je dosegla tudi Novo Gorico. Po napovedih vremenoslovcev bo vrhunec nevihtnega dogajanja ponoči, za celotno državo velja oranžno opozorilo.

Radijski dnevnik Pogačar z novo zmago, tokrat na kraljevski etapi

Druga kraljevska etapa dirke po Franciji je bila znova pisana na kožo Tadeju Pogačarju. Prvi kolesar sveta je v Alpah osvojil četrto etapno zmago na letošnji francoski pentlji in še utrdil vodstvo pred Dancem Jonasom Vingegaardom. Druge teme: - Izraelsko okupiranje palestinskih ozemelj je po mnenju Meddržavnega sodišča kršitev mednarodnega prava. - Ameriške oblasti si po obsodbi novinarja Gerškoviča v Rusiji na 16 let zapora prizadevajo za njegovo vrnitev. - Gasilci na kraškem požarišču preventivno polivajo požarno črto, pomoči iz zraka ne potrebujejo več.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik s Simeono Rogelj

Svet je pretresla vest o poskusu atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi kandidata republikancev za nov mandat. Kako bo dogodek vplival na nadaljevanje predsedniške kampanje? Na visoke položaje institucij Evropske unije so bili potrjeni stari in novi obrazi. Kako se bodo v luči neenotnosti spoprijeli z izzivi? Od domačih tem bomo govorili o obsežnem investicijskem valu v bolnišnicah ter o tem, kako bo hitrejši dostop tujcev do delovnih mest zapolnil vrzeli na trgu dela. Slovenija nazaduje na področju digitalizacije, kako obrniti krivuljo navzgor? O vsem tem in drugih aktualnih temah tega tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku s Simeono Rogelj.

Dogodki in odmevi Požar na Krasu pod nadzorom, ponoči mogoča neurja in poplave

Več kot 400 gasilcev nadzoruje požarišče na Krasu, kjer se še pojavljajo posamezna žarišča. Čeprav so razmere mirne, gasilce skrbi burja, ki bi lahko hitro okrepila in razplamtela žarišča. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je pohvalil delo gasilcev. Njihovo delo sicer še ni končano, na terenu bodo v najboljšem primeru še najmanj do jutri zvečer. Drugi poudarki oddaje: - Motnje za številne informacijske sisteme po svetu; prizadeta številna podjetja - Strokovnjaki in gospodarstveniki pričakujejo spremembo gospodarske politike Evropske unije - Zaradi del na železnicah v prihodnjih tednih več zamud; ponekod namesto vlakov avtobusni prevozi

Po Sloveniji Mineva eno leto od obsežnega vetroloma v alpskih dolinah

Izvajalci so pospravili že 80 odstotkov podrtih ali poškodovanih dreves. Nevarnost širjenja podlubnikov ostaja. Drugi poudarki oddaje: - Vas moti pretiran hrup, neodgovorni lastniki psov, ki ne pospravljajo iztrebkov svojih živali, malomarno odvržene smeti ...? V Piranu so se odločili ukrepati. - Kulturni kapital je lahko gonilna sila turistične ponudbe; tega se zavedajo tudi v Mariboru. - V Beltincih 52-ti mednarodni folklorni festival. Osrednja skrb je prenašanje kulturne dediščine na mlade.

Danes do 13:00 Požar na Krasu povsem pod nadzorom, na terenu še vedno več kot 400 gasilcev

Požar, ki je včeraj izbruhnil v bližini kraškega naselja Škrbina ter se zaradi močnega vetra razširil po pobočju Trstelja in sosednjega Kačnika, je omejen in pod nadzorom. Na terenu zdaj čistijo rob požarišča, z dvema letaloma in dvema helikopterjema preventivno polivajo območje. Drugi poudarki oddaje: - Po vsem svetu težave zaradi obsežnega izpada informacijskih sistemov. - Trump med drugim obljubil okrepitev gospodarstva in znižanje davkov; kandidatura Bidna vse bolj negotova. - Državni svet popoldne o vetu na novelo zakona o parlamentarni preiskavi.

Podkasti

Evolucija užitka Na seznamu skrbi nikoli ni bilo, kako bomo določili spol dojenčka

DSD, Difference in sex development oziroma razlike v razvoju spola ima eden na 4 tisoč 500 novorojenčkov.

Evolucija užitka Kot očeta me najbolj skrbi, kako bo ta svet sprejel Tami

Obstajajo primeri, ko so zunanji spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi. Takrat govorimo o DSD, Difference in sex development oziroma o razlikah v razvoju spola.

Srce bije za posel Marjan Batagelj, Postojnska jama

Gost 28. epizode Srce bije za posel, je solastnik in direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. V podjetništvu marsikdo meri uspeh skozi denar, kar je največja napaka, pravi gost. Denar je posledica pravih odločitev, sosledja dejanj in ekipe, ki si jo zgradil okoli sebe. Ko se odloča o naslednjem koraku, se vpraša dvoje: kaj je dobro za jamo in kaj za gosta?

Umetnost možnega Desni ovinek v nejasno smer – Janez Markeš (Delo)

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!

Umetnost možnega Pretres v EU, pri nas Janša v naletu - Tanja Starič in Aleš Kocjan (Umetnost možnega)

Jutro po evropskih volitvah podkast Umetnost možnega gostuje v terminu Prvakov tedna pri Bojanu Leskovcu v živo na Prvem. Tanja in Aleš analizirata in komentirata rezultate volitev in potek kampanje, ki je postregla z izrazito konfrontacijo med premierjem Golobom in večnim izzivalcem za mesto predsednika vlade, opozicijskim prvakom Janšo ter nekaterimi izrazito notranje političnimi temami. Obe strani sta na ta način mobilizirala volivce, tudi referendumi so krepili mobilizacijo na obeh ideoloških bregovih, kar tudi dokazujejo relativno tesni rezultati referendumskih odločanj. Hkrati se je skozi kampanjo po celotni stari celini izpostavljala zgodovinskost teh volitev, saj je bilo jasno, da se bo okrepila radikalna desnica, ki utegne povzročati politične spremembe v Evropi. V ustanovnih članica EU se zaradi zmage desnih populistov že dogaja pretres; v Franciji je razpuščen parlament, v Belgiji je odstopil premier, v Nemčiji hud poraz socialne demokracije in levice. Pri nas pa je jasno, da Janez Janša ne odhaja nikamor in da je SDS z njim na čelu dodatno okrepila svojo hegemonijo. Vabljeni k poslušanju!

Umetnost možnega Ko strelski vod stoji v krogu … - Luka Robida (Radio Slovenija) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija)

Raziskovalci javnega mnenja so pet dni pred volitvami zelo previdni pri napovedih. V zadnjem predvolilnem podkastu Umetnost možnega, v katerem smo združili sile novinarji naše hiše, pa smo šli v drugo smer; Gregor Drnovšek, novinar in urednik informativnega programa TV Slovenija, na koncu celo sestavi novo ekipo slovenskih evroposlancev. Seveda pa predvsem čisto resno govorimo o tem, kakšno je razmerje političnih sil po dveh krogih kampanje. Luka Robida, urednik zunanjepolitične redakcije v informativnem programu Radia Slovenija, precizno analizira možnosti skrajno desnih strank v Evropi in morebitna zavezništva po volitvah. Kako lahko suverenistične in nacionalistične stranke najdejo skupni imenovalec in interes? Zakaj predvolilna strategija liberalnih strank spominja na »strelski vod, ki stoji v krogu«? In kje se skriva evropska Levica? Izpostavimo še nekaj očitnih »bistroumnih nesmislov« letošnjih volitev. Gregor analizira dejstvo, da sta na volitvah pri nas glavna akterja politika, ki sploh ne kandidirata – Janša in Golob. In z Luko se strinjata, da zagotovo »ni naključje«, da je glavna predvolilna tema v Sloveniji priznanje Palestine, ki za delom prihodnjega evropskega parlamenta nima nobene povezave.

Umetnost možnega Boj za preferenčne glasove – Metka Majer (Pop TV) in Peter Merše (Domovina)

Prvi teden uradne kampanje pred evropskimi volitvami je minil relativno mirno, nikakor pa ne dolgočasno, pravi gostja tokratne epizode podkasta Metka Majer, novinarska in urednica POP TV. Zelo očitno je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste. Zato vidimo praske med kandidati iste stranke – precej očitno v SDS, ki računa vsaj na tri mandate. V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Je bila torej sploh smiselna zamera in odhod Klemna Grošlja iz Svobode, ker mu je v tej stranki pripadlo zadnje mesto na listi? In kam v resnici sodita, na primer, Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič? Vse izveste v novi epizodi #UmetnostMožnega.

Na pravi strani Primož Bezjak in Klemen Janežič

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.

Srce bije za posel Aleša Mižigoj, Medex

Gostja 27. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in izvršna direktorica družbe Medex Group Aleša Mižigoj. Kot zgled komunikacije, učinkovitega dela in sodelovanja izpostavi čebeljo skupnost. Medex je družinsko podjetje, ki ga je sogovornica leta 2001 prevzela po očetu. Ob tem doda, da je bil pri tem najpomembnejši prenos vrednot: poštenosti in odgovornosti.

Evolucija užitka Nisem vedla, a je že skos tko razmišljal al je pač postal naci

Sovraštvo se s spleta prenaša v intimnopartnerske odnose.

Umetnost možnega Iz tragedije v farso - Luka Lisjak Gabrijelčič (Razpotja)

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Iz glasbenega uredništva

Sobotni glasbeni večer Sobotni glasbeni večer

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Pesem v žepu Kantavtorsko poletje: Bort Ross

V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki ga poslušamo v tokratni poletni Pesmi v žepu.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Miha Dovžan – slovenski citrar, 3. del – repriza

Avgusta lani je okroglo obletnico praznoval “slovenski citrar” Miha Dovžan. Letos ga žal ni več med nami. Poslovil se je konec letošnjega meseca maja. Ostajajo pa zvoki njegovih citer, ki smo jih v mesecu septembru lani poslušali v ciklu treh oddaj, posvečenih njemu. Tokrat poslušate reprizo tretje, zadnje izmed njih. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Spomin na Majdo Sepe

V oddaji Godbe z zgodbo glas moje mladosti: Majda Sepe. Pevka tako imenovane zlate dobe slovenske popevke, ki pa ni prepevala samo lahkotnih popevk, temveč tudi precej zahtevnejše šansone. Navduševala je s svojim glasom in interpretacijo ter skupaj z Mojmirjem Sepetom pomembno zaznamovala festival Slovenska popevka, saj je na festivalu nastopila 18-krat.P oleg tega je redno prepevala tudi na preostalih jugoslovanskih festivalih. V Godbah z zgodbo pa poslušamo nekatere njene festivalske skladbe.

41 stopinj vročine Utrip

V oddaji poslušamo skladbe: Jože Privšek: Utrip - solista Tone Janša, Petar Ugrin Igor Lunder: Jazz Menu 1 Burt Buacharach/Hal David/Michael Abene: A House is not a Home - solisti Kurt Elling, Laurence Hobgood, Matjaž Mikuletič

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Etnofonija Schnieke: Hediye

Schnieke: Hediye. Album prvenec projekta Schnieke se je znašel na križišču glasb, ki jih je avtor in glasbenik Akgül vsrkaval. Glasbi za filme in nemški elektronski progresivni in scenski glasbi dajejo sodobnejši obraz preskoki v levantinsko obarvano elektronsko plesnost. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/07/11/schnieke-hediye/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 14. 7. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 14. 7. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer STEVE JAMES V KONCERTU AKUSTIČNEGA BLUESA IN COUNTRYJA (Urednik: Jane Weber)

Steve James - nocoj ga boste slišali v koncertu iz studia 14 - se je rodil v New Yorku, zadnja leta pa je živel v Austinu v državi Teksas. Veliko je snemal in nastopal po vsem svetu. Nadobudni James je že v NewYorku srečal številne odlične glasbenike, v želji po odkrivanju glasbenih korenin bluesa in folka pa se je iz Ne Yorka najprej preselil v Tennessee in tam hodil na učne ure k tako vplivnima glasbenikoma, kot sta bila Furry Lewis in Sam McGee. James je bil dolgo ena zadnjih živih vezi z že skoraj pozabljenimi poglavji bluesa in starinskega countryja, zato so ljubitelji te glasbe nestrpno čakali tudi na izid njegovega knjižnega prvenca z naslovom Roots And Blues Fingerstyle Guitar. Ta je dosegljiv v katalogu velike družbe Hal Leonard. Pa poslušajmo koncert. Igra in poje vam Steve James. Želimo vam veliko glasbenih užitkov!

Pesem v žepu Kantavtorsko poletje: Vlado Kreslin

V ospredje kantavtorskega poletja v Pesmi v žepu danes stopa Vlado Kreslin, in to kar z dvema glasbenima izdajama: čisto svežim koncertnim albumom »Križanke, 2. 9. 2023«, ki je izšel prejšnji teden, ter albumom »Kje si bla doslej« s konca leta 2023, o katerem nam je spregovoril ob svojem 70. rojstnem dnevu.

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Nezadovoljno nihalo

Kako se je mogoče izvleči iz zadrege Pripoveduje: Boris Juh. Napisal: Božidar Kovačević. Prevedla: Boža Novak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Hudo! Počitniške dogodoviščine na koloniji v Pacugu

To sobotosmo šli na morje. S počitnikarji, ki proste poletne dni preživljajo v počitniški koloniji v otroškem letovišču Pacug Zveze prijateljev mladine Ljubljana Vič - Rudnik, smo preverili, kako topla je voda, kakšna so jutra in kakšni večeri, kaj okusnega imajo na krožniku in koliko novih prijateljstev ter simpatij se je že spletlo med njimi.

Radijski ringaraja S počitnikarji v Zavetišču Ljubljana za zapuščene živali

Obiskali smo počitniško varstvo Male ulice in z najmlajšimi počitnikarji v zavetišču za male živali v Ljubljani preverili, kako moramo v teh vročih dneh poskrbeti za svoje domače živali. Povedali so nam, kako se imajo in hladijo sami in kaj so že novega spoznali in izvedeli.

Lahko noč, otroci! Kako je lovec ukanil razbojnike

Kako se je mogoče izvleči iz zadrege. Pripoveduje: Boris Juh. Napisal: Božidar Kovačević. Prevedla: Boža Novak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! Morske zvezde

Morske zvezde bi rade postale zvezde na nebu. Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Gymnasium Mladi, ki svoj prosti čas namenjajo drugim

V tokratni oddaji Gymnasium, smo se družili z mladimi, ki svoje poletje preživljajo kot animatorji in vzgojitelji na taborih in letovanjih ZPMS Moste – Polje, mentorji na digitalnih delavnicah Zavoda 404 in prostovoljci pri Vincencijevi zvezi dobrote v dnevnem centru za brezdomce.

Lahko noč, otroci! Luna ga je prijazno gledala

Psiček Jak dobi novi dom. Pripoveduje: Nadja Vidmar. Napisala: Marija Vojskovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Lahko noč, otroci! Ježki

Katarina in Urban najdeta morske ježke. Pripoveduje: Srečo Špik. Napisal: Miha Mate. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1985.

Lahko noč, otroci! Brata Štumf

... sta se usedla na letalo in odletela v južne kraje. Pripoveduje: Rafael Vončina. Napisal: Primož Suhodolčan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Lahko noč, otroci! Svinjski pastir

Pravljica o princesi, ki noče prinčevih daril in se raje poljublja s svinjskim pastirjem … Pripovedujejo: Sabina Kogovšek, Ivo Ban, Saša Mihelčič, Polona Juh, Aleš Valič, Uroš Smolej. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

RIO radijska igra za otroke Sonja Grizila: Zvezdica hoče v nebo

Mala morska zvezda na dnu morja ni zadovoljna in si želi na nebo, nebesna zvezda pa si želi obiskati skrivnostno dno morja. Kaj se lahko izcimi iz takega zvezdnatega nezadovoljstva, predvsem pa iz prijateljstva dveh tako različnih zvezdic? Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Lado Jakša Morska zvezda – Tina Horvat Nebesna zvezda – Kim Komljanec Morski kralj – Jurij Souček Morska kraljica – Majda Potokar Morski list – Aleš Valič Morski pes – Marko Okorn Morski jež – Zvone Hribar Kralj neba – Aleksander Valič Pripovedovalec – Polde Bibič Prvi dvorjan – Boris Juh Drugi dvorjan – Boris Cavazza Tretji dvorjan – Janez Albreht Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija februarja 1989.

Naše skupnosti

Slovencem po svetu Mateja Bizjak Petit: "Trideset let v Franciji je minilo kot tlesk s prsti"

"Pero je postal šibek meč v današnjih dnevih" pravi Mateja Bizjak Petit, francoska vitezinja kulture in umetnosti, vsestranska ustvarjalka, pesnica, lutkarica, prevajalka in povezovalka dveh svetov - Slovenije in Francije. Konec junija je prejela priznanje in zahvalo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za svoje dolgoletno delo na področju promocije slovenske kulture in poezije ter neprecenljiv prispevek k delovanju slovenske skupnosti v Franciji. Tenkočutno in razmišljujoče se zna dotakniti otrok in odraslih. V pogovoru pa se je seveda sprehodila tudi po Parizu pred olimpijskimi igrami in razmišljala o vlogi kulture in umetnosti v zahtevnih časih za naš planet. Matejo Bizjak Petit je na pogovor povabila Mojca Delač.

Naše poti Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Sotočja Vse vključujoča kultura spominjanja ni možna brez pravih kontekstov

Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?

Slovencem po svetu Portreti: Avstralska Slovenka Tania Smrdel

V oddaji predstavljamo avstralsko Slovenko Tanio Smrdel. Rojena je na peti celini slovenskim staršem, ki so se v deželo tam spodaj v začetku 70 ih let prejšnjega stoletja preselili s Pivškega. Že od malega je tesno povezana s slovensko skupnostjo v Sydneyu, predana je novinarskemu delu, saj je bila vrsto let urednica in novinarka slovenskih oddaj na avstralskem državnem radiu, zdaj pa vodi in pripravlja oddaje na radiu Glas Avstralskih Slovencev v Sydneyu, sodeluje tudi z Zgodovinskim arhivom avstralskih Slovencev – HASA in je tudi ena izmed ustanovnih članov tega arhiva. Tania Smrdel si prizadeva tudi za ohranjanje slovenske besede in povezovanje mlajše in starejše generacije avstralskih Slovencev v Sydneyu. O svojem življenju in delu v Sydneyu, ki je tesno prepleteno z dejavnostjo v slovenski skupnosti in tudi z deželo slovenskih prednikov, Tania Smrdel pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu-Portreti.

Naše poti Muzej kot ena od točk obiska v poletnem času

Začel se je dvoletni projekt Zdužimo se Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer se bodo posvetili družbeno vključujočemu izobraževanju za odrasle na temo okolja in podnebnih sprememb. Njegov glavni cilj je razviti aktivnosti in pristope za izobraževanje odraslih na temo okolja in podnebnih sprememb, ki bodo družbeno vključujoči za marginalizirane skupine.

Sotočja Spremembe so edina stalnica in to velja tudi za slovensko manjšino

Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.

Slovencem po svetu Slovenci po svetu radi pridejo od tam kjer so doma - domov

V oddaji vam ponujamo v poslušanje nekaj utrinkov z letošnjega osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Celju, zabeležili smo tudi dogajanje na Poletni šoli slovenskega jezika, ki te dni poteka v Ljubljani, seznanili vas bomo z vsebino seje Sveta vlade za Slovence po svetu, srečali pa smo se tudi z nekaterimi štipendisti Slovensko ameriške izobraževalne Fundacije Asef, ki se mudijo na izpopolnjevanju v Sloveniji.

Naše poti Incident v Brežicah ne sme biti razlog za posploševanje Romov

Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja so v Novem mestu vnovič razpravljali o romskih vprašanjih. Ob tem so opozorili, da se stanje na tem področju še naprej poslabšuje, država pa naredi premalo, da bi zajezila nasilje in kriminal, ki ga povzročajo nekateri Romi. Kljub temu zaradi posameznih primerov ne smemo posploševati na celotno romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Acilum corolo bizo dad Arbena Avdule in Vrvli prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Gipsy Kings in Tonino Baliardo s skladbo La campana in Šaban Bajramovič s skladbo Geljan dade.

Sotočja Brez mladih slovenska društva v sosednjih državah nimajo prihodnosti

Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.

Slovencem po svetu Slovenci iz tujine na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru

Spremljali smo 20. Vseslovensko Srečanje v Državnem zboru, na katerem so Slovenci iz sveta in zamejstva izmenjevali izkušnje in predstavljali izzive povezane z mladimi rojaki zunaj meja Slovenije. Zabeležili smo tudi 70. letnico osrednjega kulturnega društva povojnih slovenskih izseljencev v Argentini -Slovenske kulturne Akcije, ki so jo zaznamovali s slavnostno akademijo in simpozijem v Ljubljani, pozornost pa namenjamo tudi osrednji izseljenski in zamejski prireditvi Dobrodošli doma, ki bo jutri v organizaciji Slovenske izseljenske matice v Celju ter poletni kulturni dejavnosti Rafaelove družbe .

Sami naši Zakaj bi namesto na Hrvaško letos raje odpotovali v Severno Makedonijo?

Nocoj v oddaji Sami naši predstavljamo Akademsko kulturno-umetniško društvo Kolo iz Kopra, obiskali smo tudi folklorno skupino Društva Desanka Maksimović iz Celja. Pred poletnim oddihom pa bomo govorili tudi o turizmu. Med domačini v Severni Makedoniji smo poiskali razloge, zakaj bi namesto na Hrvaško letos raje odpotovali v Severno Makedonijo.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

451 epizod

"Dejmo se enkrat vsi dobit, pa se mal pogovorit"

52 min

Kdor ne prizna poraza, je zmeraj zmagovalec

51 min

"Zaj je že ziher skor, Kangler gre v Bruselj gor, dobo bo plačo, ne bo se vračo, sej pa te ni nor!"

52 min

Stoj! - ali od Hojsa mama strelja

52 min

New Svinj Quartet - kdo ima večjega?

51 min

Slovenska enajsterica za obračun z Evropo

52 min

Najnovejše

naPOTki »Železniški predor v katerem vas ne preseneti vlak, ampak vojaška utrdba«

Obdobje rapalske meje spada med temnejša obdobja slovenske zgodovine. V procesu utrjevanja meje sta nastali dve fortifikaciji, na italijanski Alpski zid, na jugoslovanski Rupnikova linija. Pohodi ob utrdbenih sistemih so v tujini prava turistična uspešnica. V zadnjih letih postajajo priljubljeni tudi pri nas. Zato se je tudi odprava NaPOTkov odločila prehoditi en majhen del »meje po razvodnici« Zakaj zgolj en majhen del? Ne samo zaradi julijskega vročinskega vala, ampak tudi zato, ker je bila celotna dolžina rapalske meje 264 kilometrov. Utrdbe, opuščeni železniški predor, bunkerji in temperaturni spust s 35 na 10 stopinj Celzija.

Novice Radia Slovenija Novice ob 6h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva V Kokri nevarnost še ni mimo, službe ostajajo na terenu

Zaselku Podjebelca v Kokri, kjer je hudourniški nanos v neurju poškodoval 10 hiš, še naprej grozi nevarnost. Gasilci in ostale interventne službe ostajajo na terenu, Geološki zavod pa zaradi razmočenih tal opozarja na možnost novih zemeljskih plazov. Druge teme: - Izrael napade na jemensko pristanišče označil kot povračilni ukrep - Donald Trump govoril z Zelenskim glede mirovnih rešitev v Ukrajini - Tadej Pogačar z novo 5. zmago še utrdil popolno nadvlado na dirki po Franciji

Sobotni glasbeni večer Sobotni glasbeni večer

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Lahko noč, otroci! Nezadovoljno nihalo

Kako se je mogoče izvleči iz zadrege Pripoveduje: Boris Juh. Napisal: Božidar Kovačević. Prevedla: Boža Novak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Radijski dnevnik V vasi Kokra po nočnem neurju poškodovanih deset objektov, naselju še grozijo hudourniški nanosi

Po silovitem neurju pristojne službe hitijo s sanacijo škode. Najhuje prizadeti vasi Kokra še vedno grozijo hudourniški nanosi, ki so ponoči poškodovali 10 hiš. Na pomoč je priskočila tudi civilna zaščita, njen poveljnik Srečko Šestan poroča o precejšnji škodi. V oddaji tudi: - Izraelske sile poleg Gaze obstreljevale tudi cilje hutijevcev v Jemnu - Hrvaška vlada želi zaostriti zakonodajo o igrah na srečo - Pogačar z novo etapno zmago kronal premoč na francoski pentlji

Dogodki in odmevi Neurja prizadela predvsem sever, pristojne službe začele sanacijo

Gasilci in pristojne službe odpravljajo posledice neurij, ki so najbolj prizadela Koroško in Gorenjsko. V Kokri je plaz zasul naselje desetih hiš, iz štirih popolnoma uničenih so se prebivalci sinoči pravočasno umaknili. Druge teme: - Nekdanji ameriški predsednik Trump ob morebitni vnovični izvolitvi napovedal končanje vojne v Ukrajini - Na Cipru zaznamujejo 50 let turške invazije ter razdelitve otoka na grški in turški del - Tadej Pogačar vse bliže zmagi na kolesarski dirki po Franciji

Sobotno branje Navid Kermani: Ob jarkih - potovanje čez Vzhodno Evropo do Isfahana

V političnem potopisu Ob jarkih: potovanje čez Vzhodno Evropo do Isfahana, nas nemški novinar in pisatelj iranskega rodu Navid Kermani popelje po znanih in neznanih krajih tega velikokrat spregledanega območja naše celine, polnega nelahke zgodovinske dediščine, vojn, premeščanja meja, selitve etnij in spreminjanja političnoekonomskih sistemov. V pogovoru z ljudmi najrazličnejših nacionalnosti, poklicev in družbenih slojev pisatelj prevprašuje svoje ideje o Evropi in njenih vrednotah, o mejah in multikuturnosti, o nacionalnih državah, političnih ureditvah in zgodovinskih procesih ter s tem pred nami zarisuje kompleksno in večplastno sliko življenja na teh področjih, ki so bila - razen njegovega rojstnega Irana - v prejšnjem stoletju del vzhodnega bloka, zdaj pa se tam nahaja kopica samostojnih držav, ki se bolj ali manj uspešno uveljavljajo v današnjem svetu in se - velikokrat v slabih ekonomskih okoliščinah - spoprijemajo s svojo neenoznačno zgodovinsko dediščino. Politični potopis, ki je nedavno izšel pri založbi Goga, nam je za tokratno Sobotno branje pomagala predstaviti prevajalka dela Tanja Petrič. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Hudo! Počitniške dogodoviščine na koloniji v Pacugu

To sobotosmo šli na morje. S počitnikarji, ki proste poletne dni preživljajo v počitniški koloniji v otroškem letovišču Pacug Zveze prijateljev mladine Ljubljana Vič - Rudnik, smo preverili, kako topla je voda, kakšna so jutra in kakšni večeri, kaj okusnega imajo na krožniku in koliko novih prijateljstev ter simpatij se je že spletlo med njimi.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt