Prvi

Radio GA - GA Pederastija in pedofilija

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Evolucija užitka Bila sem presenečena, ko je predlagal vazektomijo

Moška sterilizacija ne vpliva na količino izliva, erektilno funkcijo, doživljanje orgazma, spolno željo in hormone.

Nočni obisk Tina Velišček in Franci Zlatar

Kadar beseda nanese na pomoč ljudem v stiski, marsikdo izpostavi Slovensko filantropijo. To je človekoljubna organizacija, pri kateri zagovarjajo solidarnost, spoštovanje soljudi in narave, strpnost, enakopravnost in enake možnosti za vse. Prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje, migracije, pro bono ambulanta: lani so s svojimi programi združili in pomagali dvajset tisoč ljudem. Slovenska filantropija deluje po celi Sloveniji: v Črnomlju in Metliki, v Ljubljani in Mariboru, v Žalcu in Logatcu ter v Murski Soboti in Kopru. V noči s četrtka na petek pa se bo njihov glas slišal tudi v radijskem etru. Iztok Konc je na Nočni obisk povabil Tino Velišček in Francija Zlatarja s Slovenske filantropije.

Studio ob 17.00 Hrvaška vstopa v schengen – med geopolitiko in življenjem ob meji

Ob četrtkovem dokončnem odločanju o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo nekatere članice Unije izražajo dvome glede ustreznega varovanja zunanje meje Unije in strah pred porastom števila migrantov. Ob tem na nekaterih notranjih mejah še naprej velja mejni nadzor – med drugim tudi na avstrijsko-slovenski meji. Možnost ohranitve nadzora na meji s Hrvaško omenja tudi Slovenija. V katerem primeru bi se odločila za to? Tudi o tem voditeljica Špela Novak z našimi dopisniki in gosti.Sogovorniki: Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade;dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;dopisniki RTV Slovenija iz Zagreba, Beograda, Celovca in Bruslja: Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič.

Aktualna tema Politično dogajanje po supervolilnem letu

S koncem letošnjega supervolilnega leta se začenja obdobje brez volitev, ki bo vplivalo na dinamiko tako v koaliciji kot opoziciji. O tem, kako in o čem smo sploh volili v preteklem letu ter kaj bosta morali početi koalicija in opozicija v času do prihodnjih volitev, s političnima analitikoma Aljažem Pengovom Bitencem in Luko Lisjakom Gabrijelčičem, komentatorko Televizije Slovenija Tanjo Starič in politologom Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Tomažem Deželanom.

Aktualna tema Učiti pomeni razumeti. Ali razume tudi država?

V Aktualni temi se posvečamo kroničnemu pomanjkanju učiteljic in učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Po nekaterih podatkih pri nas primanjkuje 2000 učiteljev, po najbolj pesimističnih pa kar 4000. Rok Valenčič se je o tej pereči temi pogovarjal z ravnateljico Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, magistro Anito Knez.

Radio GA - GA Pederastija in pedofilija

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Evolucija užitka Bila sem presenečena, ko je predlagal vazektomijo

Moška sterilizacija ne vpliva na količino izliva, erektilno funkcijo, doživljanje orgazma, spolno željo in hormone.

Nočni obisk Tina Velišček in Franci Zlatar

Kadar beseda nanese na pomoč ljudem v stiski, marsikdo izpostavi Slovensko filantropijo. To je človekoljubna organizacija, pri kateri zagovarjajo solidarnost, spoštovanje soljudi in narave, strpnost, enakopravnost in enake možnosti za vse. Prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje, migracije, pro bono ambulanta: lani so s svojimi programi združili in pomagali dvajset tisoč ljudem. Slovenska filantropija deluje po celi Sloveniji: v Črnomlju in Metliki, v Ljubljani in Mariboru, v Žalcu in Logatcu ter v Murski Soboti in Kopru. V noči s četrtka na petek pa se bo njihov glas slišal tudi v radijskem etru. Iztok Konc je na Nočni obisk povabil Tino Velišček in Francija Zlatarja s Slovenske filantropije.

Studio ob 17.00 Hrvaška vstopa v schengen – med geopolitiko in življenjem ob meji

Ob četrtkovem dokončnem odločanju o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo nekatere članice Unije izražajo dvome glede ustreznega varovanja zunanje meje Unije in strah pred porastom števila migrantov. Ob tem na nekaterih notranjih mejah še naprej velja mejni nadzor – med drugim tudi na avstrijsko-slovenski meji. Možnost ohranitve nadzora na meji s Hrvaško omenja tudi Slovenija. V katerem primeru bi se odločila za to? Tudi o tem voditeljica Špela Novak z našimi dopisniki in gosti.Sogovorniki: Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade;dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;dopisniki RTV Slovenija iz Zagreba, Beograda, Celovca in Bruslja: Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič.

Aktualna tema Politično dogajanje po supervolilnem letu

S koncem letošnjega supervolilnega leta se začenja obdobje brez volitev, ki bo vplivalo na dinamiko tako v koaliciji kot opoziciji. O tem, kako in o čem smo sploh volili v preteklem letu ter kaj bosta morali početi koalicija in opozicija v času do prihodnjih volitev, s političnima analitikoma Aljažem Pengovom Bitencem in Luko Lisjakom Gabrijelčičem, komentatorko Televizije Slovenija Tanjo Starič in politologom Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Tomažem Deželanom.

Aktualna tema Učiti pomeni razumeti. Ali razume tudi država?

V Aktualni temi se posvečamo kroničnemu pomanjkanju učiteljic in učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Po nekaterih podatkih pri nas primanjkuje 2000 učiteljev, po najbolj pesimističnih pa kar 4000. Rok Valenčič se je o tej pereči temi pogovarjal z ravnateljico Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, magistro Anito Knez.

Svetovalni servis Novosti v železniškem potniškem prometu

V nedeljo pri nas in po vsej Evropi začnejo veljati novi vozni redi vlakov, zato bomo v petkovem svetovalnem servisu govorili o železniškem potniškem prometu. Kako obsežna gradbena dela na železniški infrastrukturi vplivajo na prihode, odhode in zamude vlakov? Kako več kot 50 novih kompozicij spreminja uporabniško izkušnjo potnikov? Kako z vlakom prepeljati hišnega ljubljenčka? So naši vlaki dovolj dostopni invalidom? Kako najhitreje do vozovnice in kakšne so železniške povezave s sosednjimi državami? Naš gost po osmi uri na Prvem bo Primož Kokalj iz poslovne enote Potniški promet pri Slovenskih železnicah. Vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani Prvega.

Jutro Advekcijska, frontalna, puhteča, pobočna ... v Sloveniji je najpogostejša radiacijska megla

Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Petek brez pravila Kje je moj paket?

Petek brez pravila odkriva zakulisje precej zapletenega logističnega vozlišča, ki se mu reče DHL. Gre za nemško logistično podjetje, ustanovljeno v Združenih državah, ki ponuja kurirsko službo, dostavo paketov in hitro pošto. Nekaj statistike: gre za največje svetovno podjetje na področju logistične industrije, deluje v 220 državah in ozemljih, letno dostavi 1,8 milijarde pošiljk, zaposluje pa več kot 380.000 ljudi. Med njimi je tudi Alenka Dobida, sogovornica v oddaji.

Svetovalni servis Goljufive spletne trgovine

V decembru se v spletnih trgovinah znajde največ neizkušenih kupcev, ki zlahka naletijo na lažne spletne trgovine, trgovine s ponaredki dragih blagovnih znamk in prevare, ki so s tem povezane. Lažne trgovine goljufi ustvarijo za katerokoli blago, ki ga je sicer težko dobiti, kot so bili avgusta celo lesni peleti. V Svetovalnem servisu vas bomo spodbudili, da si pred nakupom vzamete 10 minut za preverjanje spletne trgovine. Naša gostja je Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu.

Lokalni čas Pred 51imi leti prvič Silvestrski poljub

Stane Kocutar nas je v tokratnem Lokalnem času peljal skozi zimski Maribor. Na Pohorju že od 26. novembra smučajo na naravnem snegu, kako zadovoljni so ponudniki gostinskih storitev na decembrskih stojnicah v centru? Kaj se je dogajalo v studiu 14 Radia Slovenija 8. decembra leta 1971? In kako je bilo na mednarodnem simpoziju o Karađorđevićih in Slovencih?

Možgani na dlani »Sram ni zaklenjen samo s sedmimi ključavnicami, pogosto jih je sto«.

"Da te ni sram!" je marsikdo od nas slišal že v obdobju odraščanja, ko je kaj naredil/a "narobe". Za ta norobe pa potrebujemo skupnost in oči drugega. Zato se s sramom ne rodimo, ampak nam ga življenje na pot pripelje šele nekaj mesecev po tem. Sram je moralno čustvo, ki ima zelo močno izraženo telesno komponentno. Kaj je zdrav odziv na sram? Obstajajo ljudje, ki jih ni nikoli sram? Brezsramno o sramu se Mojca Delač v tokratni epizodi miniserije Možgani na dlani- Okrasje čustev, pogovarja s psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan.

Svetovalni servis Stiske med prazniki

Prazniki prinašajo v naše življenje veselje, zabavo, druženje in veliko pričakovanj. Vendar to ne velja za vse ljudi. Za tiste, ki so osamljeni ali trpijo zaradi stisk, so praznični dnevi lahko manj prijetni. Gost v studiu je logoterapevt Martin Lisec.

Pod pokrovko Iz ostankov lahko nastane prvovrstna jed

December je tudi mesec službenih in poslovnih pogostitev, slavnostnih kosil in večerij, čas, ko se kuhi in peki doma posvečamo še pogosteje. Nekako značilno je, da se mize za božične in novoletne praznike šibijo pod obilico različnih dobrot. Teh pa po kosilu ali večerji tudi veliko ostane, saj se takrat vsi najemo še bolj kot do sitega. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo zato reciklirali ostanke. Za nekaj predlogov, kaj narediti s preostalo pečenko, ocvrtim piščancem, kruhom, francosko solato, potico je Andreja Gradišar poklicala v dve z Michelinovo zvezdico ovenčani restavraciji, napotke za varno hrambo hrane pa dobila na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.

Svetovalni servis Upravljanje večstanovanjskih stavb

Tiste večstanovanjske stavbe, kjer sta več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo imeti upravnika. Dober upravnik večstanovanjske stavbe deluje v interesu hiše in večine etažnih lastnikov, ohranja vrednost premoženja in skrbi za enostavnejše, cenejše in udobnejše bivanje. Kako pa je v praksi? Kaj je najpogosteje predmet spora med etažnimi lastniki in upravnikom? Kakšen je postopek zamenjave upravnika? Na ta in podobna vprašanja odgovorimo v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo naš gost Bojan Bučinel, neodvisni svetovalec za upravljanje večstanovanjskih stavb.

Drugi pogled Cocou Marius Mensah, Benin

Novi Drugi pogled je pred nami in tudi nova država. V Beninu se je rodil Cocou Marius Mensah, ki ima v akademskem svetu pred svojim imenom tudi naziv docent doktor. Dela na mariborski pravni fakulteti, kjer je bil njegov prvi projekt po zaposlitvi vino. Kako in kaj, bo najbolje razložil kar sam v nadaljevanju. V oddaji pa nam podrobneje predstavi tudi svojo domovino, ki je mimogrede tudi domovina vuduja. Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.

Torkov kviz Avtor znamenitega dizajna trolejbusov v zeleni barvi je bil ljubljanski župan Dermastja

Septembra lani smo se v Torkovem kvizu spomnili 120. obletnice prve vožnje tramvaja po ulicah prestolnice in se sprehodili skozi zgodovino tramvaja pri nas. Zdaj, decembra 2022, peljemo to zgodbo naprej. A tokrat ne po tračnicah, ampak prek električnih žic. Torkov kviz o trolejbusih (in avtobusih).

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Novice Radia Slovenija Novice ob 11h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Aktualna tema Prostovoljec je ob štirih zjutraj zaposleno v domu starejših iz Trbovelj vozil v Ljubljano

Slovenska filantropija je lani združila dvajset tisoč ljudi

Jutranja kronika Notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki naj bi nocoj podala odstopno izjavo, vztraja pri navedbah o političnih pritiskih na policijo

Notranja ministrica Tatjana Bobnar naj bi se iz Bruslja vrnila pozno zvečer, takrat naj bi predsedniku vlade Robertu Golobu poslala tudi svojo odstopno izjavo. Zatrdila je še, da bo svoje naloge do izbire novega vodstva notranjega ministrstva opravljala z vso odgovornostjo in se zavzemala za to, da bodo te opravljene zakonito, strokovno in učinkovito. Druge teme oddaje: - Delovna skupina, ki jo sestavljajo socialni partnerji, med drugim o obveznem izplačilu poslovne uspešnosti - Kosovske oblasti na sever Kosovske Mitrovice napotile do 300 pripadnikov posebnih enot - Na svetovnem nogometnem prvenstvu bosta danes znana prva polfinalista

Jutranja kronika Ministrica Bobnar: Premier Golob povrnitev zaupanja pogojeval z odpustitvijo določene osebe iz policije

Spor med notranjo ministrico Tatjano Bobnar in premierom Robertom Golobom se nadaljuje. Potem ko je vlada na podlagi poročila, ki ga je premierju Golobu poslal vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, sporočila, da primeri političnega vmešavanja v delo policije niso razvidni, je ministrica Bobnar navedbe zavrnila. Kot pravi, gre zagotovo za politično vmešavanje, saj da ji je Golob po zaostritvi odnosov kot možnost za povrnitev zaupanja ponudil, da s Policije odpusti določeno osebo. Drugi poudarki oddaje: - Hrvaška s 1. januarjem v schengen; V Romuniji in Bolgariji razočaranje ob zavrnitvi vstopa - Pred napovedano stavko v Hitu danes še pogajanja z upravo - V Pimorskem tehnološkem parku nova generacija podjetij

Zrcalo dneva Notranja ministrica Tatjana Bobnar prvič po napovedanem odstopu stopila pred novinarje

Političnega vmešavanja v delo policije ni bilo. Tako poročilo, ki ga je premierju Robertu Golobu poslal vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, razume vlada. Da so zapisani očitki neutemeljeni sta po seji vlade potrdila še pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan in sekretar na notranjem ministrstvu Branko Lobnikar. Na njihove izjave se je v Bruslju odzvala tudi ministrica Bobnar. Ostali poudarki oddaje: - Fides za januar napovedal stavko - Hrvaška bo prvega januarja vstopila v schengensko območje - Rusija v okviru zamenjave zapornikov izpustila ameriško košarkarico Brittney Griner

Radijski dnevnik Notranja ministrica Bobnarjeva: Predsednik vlade je pričakoval očiščenje policije, mojih kadrovskih predlogov pa ni upošteval

Političnega vmešavanja v delo policije ni bilo. Tako poročilo, ki ga je premierju Robertu Golobu poslal vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, razume vlada. Temu pritrjuje tudi dodatno poročilo policije, ki navaja, da v mandatu te vlade pritiskov ni bilo. Pred novinarje pa je prvič po napovedanem odstopu stopila notranja ministrica Tatjana Bobnar. Kot je dejala, jo je premier že pred enim mesecem pozval, naj Lindava sploh ne predlaga za direktorja s polnim mandatom. Ostali poudarki oddaje: - Fides kljub zvišanju zdravniških plač za januar napovedal stavko - Nadzora na meji s Hrvaško kmalu ne bo več, Romunija in Bolgarija ostali pred vrati schengena - Anamarija Lampič že na svojem prvem biatlonskem nastopu v svetovnem pokalu do petega mesta

Studio ob 17.00 Hrvaška vstopa v schengen – med geopolitiko in življenjem ob meji

Ob četrtkovem dokončnem odločanju o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo nekatere članice Unije izražajo dvome glede ustreznega varovanja zunanje meje Unije in strah pred porastom števila migrantov. Ob tem na nekaterih notranjih mejah še naprej velja mejni nadzor – med drugim tudi na avstrijsko-slovenski meji. Možnost ohranitve nadzora na meji s Hrvaško omenja tudi Slovenija. V katerem primeru bi se odločila za to? Tudi o tem voditeljica Špela Novak z našimi dopisniki in gosti.Sogovorniki: Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade;dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;dopisniki RTV Slovenija iz Zagreba, Beograda, Celovca in Bruslja: Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič.

Dogodki in odmevi FIDES: Zdravniška stavka bo januarja

V sporu med premierjem Robertom Golobom in odhajajočo notranjo ministrico Tatjano Bobnar je nov dan prinesel nova razkritja, in sicer vsebino poročila vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ki ga je danes policija javno objavila. V njem je zapisano, da se vpliv politike na delo policije kaže pri zahtevah o kadrovanju in željah po razrešitvi posameznikov mimo pravil. Vir nesoglasij je bilo tudi oblikovanje posebne skupine za varovanje predsednika vlade. Druge teme: - Glavni odbor zdravniškega sindikata Fides sprejel odločitev o zdravniški stavki v januarju - Hrvaška bo prvega januarja vstopila v schengen, odločitev notranjih ministrov glede Bolgarije in Romunije še ni znana - Moskva iz zapora izpustila ameriško košarkarico, Washington jim v zameno za to vrača trgovca z orožjem

Po Sloveniji V Novi Gorici bodo spomladi začeli graditi stolpnico z 72-imi stanovanji

Drugi poudarki oddaje: Komunala v Slovenski Bistrici potrebuje nove poslovne prostore Obsežna preiskava vzrokov julijskega požara na Krasu ni pokazala, da bi bili požari povzročeni namerno Izposojevalnica koles, ki so jo v Celju uvedli pred štirimi leti, se vse bolj širi; na delu so tudi vandali, ki uničujejo kolesa V piranskem akvariju prvič vzgojili gnezdo dolgonosega morskega konjička

Danes do 13:00 Lindav: Vpliv politike na delo policije se kaže v kadrovanju

Policija je objavila poročilo vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava o domnevnih političnih pritiskih. Pojasnila je od njega zahteval premier Robert Golob. Kot je med drugim zapisal v poročilu, se vpliv politike na delo policije kaže pri zahtevah po kadrovanju in po razrešitvah določenih ljudi mimo pravil. V oddaji tudi o tem: - O spremembi ustave, da bi sodnike po novem imenoval predsednik države, posebna strokovna skupina - Zelena luč za vstop v šengen predvidoma le Hrvaški, vstop Romunije in Bolgarije še pod vprašajem. - Tudi na primorskih šolah se tako kot drugod po državi srečujejo s pomanjkanjem učiteljev.

Evolucija užitka Bila sem presenečena, ko je predlagal vazektomijo

Moška sterilizacija ne vpliva na količino izliva, erektilno funkcijo, doživljanje orgazma, spolno željo in hormone.

Umetnost možnega Politična kriza za finale super volilnega leta: Robert Škrjanc, Aljoša Peršak, Matija Mastnak

Super volilno leto se je izteklo in začelo naj bi se obdobje političnega zatišja. Da bi pod lokalne volitve povlekla črto, sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila kolega poznavalca razmer iz dveh najbolj zanimivih lokalnih okolij v drugem krogu lokalnih volitev. Aljoša Peršak, novinar in urednik mariborskega časopisa Večer, pove, zakaj se je v drugem krogu znašel Franc Kangler in ne Vojko Flis, kot smo pričakovali tisti, ki živimo na drugi strani Trojan. Radijski kolega Matija Mastnak razloži fenomen 33-letnega Matija Kovača, ki je z županskega prestola nepričakovano vrgel večnega župana Celja Bojana Šrota. Smo omenili zatišje? Seveda smo se zmotili – dobra dva tedna po uspešno prestani interpelaciji odhaja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, premier Robert Golob pa je očitno naredil svojo prvo veliko politično napako. Kakšno ceno bo zanjo plačal? Vse o prvi menjavi v Golobi ministrski ekipi in o težavah »čiščenja« policijskih vrst pove radijski kolega in izvrsten poznavalec sistema nacionalne varnosti Robert Škrajnc. Na poslušanje!

Umetnost možnega Slovenski Napoleon in bilanca volilnega super leta – Janez Markeš

Že pogrešate nedeljski ritual odhoda na volišče po jutranji kavi? Super volilno leto se izteka, pred nami je le še drugi krog lokalnih volitev. Zato smo v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnili črto: kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšna je po parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitvah, pa po referendumskem politična podoba Slovenije? Janez Markeš, novinar, kolumnist, analitik časopisa Delo, ocenjuje: »Najpomembnejša novost političnega leta je novo rojstvo aktivne civilne družbe. Referendume so dobile nevladne organizacije, ne vladajoča politika,« je prepričan Markeš. Pogovor je vrtiljak misli in tez o pomenu javnega, o dogajanju na desnici, o Janezu Janši in Robertu Golobu, o priložnostih in pasteh, pa tudi o novinarstvu in medijih. Privežite varnostne pasove in – na poslušanje!

Na pravi strani Ženske zasedle visoke politične pozicije - je nastopil čas za enakost?

Slovenija se z izvolitvijo predsednice uvršča med države, ki so imele na vseh ključnih političnih pozicijah ženske. Po prvi predsednici vlade Alenki Bratušek, po prvi predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, smo z izvolitvijo Nataše Pirc Musar, dobili tudi prvo predsednico države, kar je izjemno pomembna pridobitev na simbolni ravni in v kontekstu enakosti spolov. O tem bo tekla beseda v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila kolumnistko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.

Umetnost možnega To je bil jasen NE destruktivni politiki

Aleš Kocjan in Tanja Starič v posebni poreferendumski epizodi podkasta Umetnost Možnega analizirata sporočilo, ki so ga volivke in volivci poslali politiki. Šlo je tudi za dejanske glasove za, ne samo proti politiki Janeza Janše.

ApolloLajka Slovenski video iz vesolja

Zgodba o uspehu satelita NemoHD, ki je skoraj ne bi bilo.

Srce bije za posel Marko Drobnič, Talum

Gost 14. epizode podkasta Srce bije za posel je Marko Drobnič, od 2011 predsednik uprave podjetja za proizvodnjo aluminija Talum. Odgovarja na vprašanja preobrazbe Taluma, energetske krize, ki je specifična za Evropo, pretečega zmanjšanja evropske konkurenčnosti pri preskrbi z materiali, poslovanja, recikliranja, ukrepov za pomoč industriji ipd. Odprto odgovarja tudi na bolj osebna vprašanja.

Evolucija užitka Seks ni nekaj, kar počnem. Je prostor, kamor vstopim.

Tehnologija je že od nekdaj del intimne komunikacije.

Umetnost možnega V ciljni ravnini – Zoran Potič in Miha Orešnik

Čez nekaj dni bo jasno, ali bo Slovenija dobila prvo predsednico ali prvega predsednika, ki prihaja z desnega političnega polja. Številke so jasne: tisti, ki poklicno merijo javno mnenje, so izračunali, da se pri volilni udeležbi nad 42 odstotkov zmaga obeta Nataša Pirc Musar, pri nižji udeležbi pa ima še vedno dobre možnosti Anže Logar. Kaj pa vsebina? Zoran Potič, komentator časopisa Dnevnik, je prepričan, da učinek spomladanskih državnozborskih volitev še traja. Če to drži, lahko vendarle pričakujemo nekoliko višjo udeležbo kot v drugem krogu pred petimi leti, pa tudi vsaj delno mobilizacijo volilnega telesa levo od sredine, ki pogosto glasuje proti. Miha Orešnik, novinar in voditelj na portalu N1, se strinja, da so letos soočenja uglajena in brez ostrih robov, ugotavlja pa, da je v zadnjem tednu Logar vendarle prestavil v »višjo prestavo«. Povedal je, kakšno bo zadnje soočenje na N1, na katerem bo manjkal – voditelj. Govorimo tudi o tem, kako bi z Golobovo vlado sodelovala Nataša Pirc Musar in kako Anže Logar, pa o vlogi dvojice Janša – Kučan trideset let kasneje. Na poslušanje!

Srce bije za posel dr. Iztok Seljak, Hidria

Gost 13. epizode podkasta Srce bije za posel je dr. Iztok Seljak, direktor avtomobilske korporacije Hidria, ki se je za elektrifikacijo odločila leta 2007, ko je Volkswagen v javnosti trdil, da je nikoli ne bo. Podjetje pospešuje vlaganja in proizvodnjo. Nevarnost v prihodnosti pa lahko poleg pomanjkanja kadrov predstavlja padec evropske konkurenčnosti.

Na pravi strani Namesto rož, enako plačilo!

Na današnji dan leta 1975 so se ženske na Islandiji odločile, da bodo stavkale oziroma, da si bodo vzele prosti dan. Stavka žensk, kar devetdeset odstotkov žensk se je je udeležilo, je povzročila kaos na nacionalni ravni in v ospredje postavila ne le problem, da so bile ženske za enako delo slabše plačane, temveč tudi dejstvo kako ključnega pomena je za celotno družbo neplačano skrbstveno delo. V tokratni epizodi smo govorile o plačni vrzeli med spoloma in o tem kako so se problema lotili na Islandiji, ki velja za najbolj enakopravno in napredno državo na svetu. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Jano Javornik iz Univerze v Leedsu, Brynhildur Heiðar- og Ómarsdóttir predsednico islandskega združenja za pravice žensk ter raziskovalko na Univerzi na Islandiji Asdis Arnalds Adalbjorg.

Pesem v žepu Vlado Kreslin, Teo Collori in Momento Cigano: Živo

Vlado Kreslin v Pesem v žepu prinaša novi album »Živo«, na katerem se mu pridružijo mojstri gipsy swinga Teo Collori in njegova zasedba Momento Cigano. Spomladi so se odpravili na kratko skupno turnejo po Sloveniji, posnetke s koncertov pa so nato oblikovali v koncertno zvočno izdajo, ki jo bodo predstavili na letošnjem Kreslinovanju v Cankarjevem domu. Kreslinove pesmi, ki se jim na plošči pridružita še dve skladbi zasedbe Teo Collori in Momento Cigano ter ena priredba, zaživijo skozi virtuozno in doživeto interpretacijo ter nam dokažejo, da lahko še tako poznana pesem pod prsti izvrstnih glasbenikov zazveni sveže, kot bi jo poslušali prvič.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Logaški kvartet, Logaški oktet in Ansambel Milčeta Steguja ter Ansambel Štirje kovači

Tokrat poslušate skladbe v naslovu omenjenih sestavov. Prepletanje ljudske vokalne glasbe ob spremljavi Ansambla Milčeta Steguja in z ljudskim, delno že ponarodelim zvenom Ansambla Štirje Kovači. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Zimzelene skladbe, pod katere se je podpisal Tadej Hrušovar

V Godbah z zgodbo se z glasbo spominjamo Tadeja Hrušovarja, glasbenika, radijskega kolega in predvsem avtorja mnogih uspešnic, s katerimi se je za vedno zapisal v zgodovino slovenske popularne glasbe. Svojo glasbeno pot je začel leta 1964, v zelo priljubljenem celjskem ansamblu The Fellows, s katerimi je prvič nastopil na večjem koncertu. Istega leta se je pridružil glasbeni skupini Bele vrane, po njenem razpadu , pa je leta 1975 ustanovil vokalno skupino Pepel in kri, ki je bila edinstvena na področju takratne Jugoslavije. Leta1975 je napisal ,zdaj že zimzeleno skladbo Dan ljubezni, s katero so Pepel in kri zastopali Jugoslavijo na tekmovanju za Pesem evrovizije.. Pepel in kri so večkrat nastopali na največjih jugoslovanskih festivalih, predvsem Splitskem festivalu ter kot vokalna skupina spremljali najbolj popularne jugoslovanske pevce. Tadej Hrušovar pa ni ustvarjal samo za svojo skupino, temveč tudi za vrsto drugih izvajalcev. Od Moni Kovačič, Helene Blagne in skupine Hazard. Bil je eden izmed ustanovnih članov združenja SAZAS , kot producent pa dolgoletni sodelavec radia Slovenija. Tadej Hrušovar je bil izjemno ustvarjalen in pomemben skladatelj zabavne glasbe, ki je napisal preko 400 skladb, ki jih hranimo v našem glasbenem arhivu.

41 stopinj vročine Bojan Adamič - zadnja oddaja

V deseti oddaji iz cikla o Bojanu Adamiču o njem razmišljajo skladatelj in producent Jovan Adamov, pevka Gabi Novak ter urednik in režiser Dušan Hren.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Napev, odsev - 2. del

V kulturnem domu Artiče je v soboto, 19. novembra 2022, na oder stopilo 10 pevskih in godčevskih zasedb. Nastopili so: Naklanske ropotulje – mlade pevke ljudskih pesmi FS Podkuca, KD Dobrava Naklo in OŠ NakloPevci ljudskih pesmi KD FS Karavanke, TržičKapelski pubje, KD KapeleAlpski orkester AFS France Marolt, LjubljanaDrumlce, KUD Židan Parazol, LjubljanaLjudski pevci iz Luč, KUD Tone Mlačnik Luče Šuštarji, KD Rudija Jedretiča RibnoPevke ljudskih pesmi Kitice, FD »Anton-Jože Štrafela« MarkovciBéročka, Zavod Herbija Prlekija, Ljutomer Maroltovke in Maroltovski godci, AFS France Marolt, LjubljanaVečer je z besedo povezoval Tomaž Simetinger, slišali pa bomo tudi nekaj izjav članic in članov nastopajočih zasedb. Prireditev je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Matej Jevnišek in Blaž Andrejka. Ta je ob koncu prireditve razglasil in podelil nagrade za 1., 2. in 3. mesto. 3. mesto po mnenju strokovne žirije so prejeli Šuštarji, KD Rudija Jedretiča Ribno. 2. mesto je strokovna žirija dodelila zasedbi Maroltovke in Maroltovski godci, Akademska folklorna skupina France Marolt, Ljubljana. 1. mesto po izboru žirije pa je dosegla Béročka (Selma Franov in Marinka Prelog) iz Ljutomera ter tako postala zmagovalka državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev. Iskrene čestitke!

Prva vrsta Tokac in Emanuela

Glas zasedbe Dan D, Tomislav Jovanovič – Tokac tokrat ostaja samo ob spremljavi klavirja odlične pianistke Emanuele Montanič - Sekulovič. Emanuela in Tokac sta v studiu 13 v intimnem vzdušju predstavila pet skladb.

Koncerti Š'ta godba z gosti

Prenos koncerta iz Družbenega doma Prevalje, Št'a godba in vokalni solisti: Irena Vidic, Patricija Škof in Matjaž Mrak, 4. 12. 2022.

Etnofonija Elephant Sessions: For The Night

Elephant Sessions: For The Night. Prodornemu kvartetu je uspelo posneti privlačen, igriv in tudi provokativen album sodobne škotske fuzije.

Pop panorama Nedelja, 4. 12. 2022

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 4. 12. 2022

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjene v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 4. 12. 2022

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radio GA - GA Pederastija in pedofilija

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Novice Radia Slovenija Novice ob 11h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Aktualna tema Prostovoljec je ob štirih zjutraj zaposleno v domu starejših iz Trbovelj vozil v Ljubljano

Slovenska filantropija je lani združila dvajset tisoč ljudi

Nočni obisk Tina Velišček in Franci Zlatar

Kadar beseda nanese na pomoč ljudem v stiski, marsikdo izpostavi Slovensko filantropijo. To je človekoljubna organizacija, pri kateri zagovarjajo solidarnost, spoštovanje soljudi in narave, strpnost, enakopravnost in enake možnosti za vse. Prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje, migracije, pro bono ambulanta: lani so s svojimi programi združili in pomagali dvajset tisoč ljudem. Slovenska filantropija deluje po celi Sloveniji: v Črnomlju in Metliki, v Ljubljani in Mariboru, v Žalcu in Logatcu ter v Murski Soboti in Kopru. V noči s četrtka na petek pa se bo njihov glas slišal tudi v radijskem etru. Iztok Konc je na Nočni obisk povabil Tino Velišček in Francija Zlatarja s Slovenske filantropije.

Jutro Advekcijska, frontalna, puhteča, pobočna ... v Sloveniji je najpogostejša radiacijska megla

Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Jutranja kronika Notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki naj bi nocoj podala odstopno izjavo, vztraja pri navedbah o političnih pritiskih na policijo

Notranja ministrica Tatjana Bobnar naj bi se iz Bruslja vrnila pozno zvečer, takrat naj bi predsedniku vlade Robertu Golobu poslala tudi svojo odstopno izjavo. Zatrdila je še, da bo svoje naloge do izbire novega vodstva notranjega ministrstva opravljala z vso odgovornostjo in se zavzemala za to, da bodo te opravljene zakonito, strokovno in učinkovito. Druge teme oddaje: - Delovna skupina, ki jo sestavljajo socialni partnerji, med drugim o obveznem izplačilu poslovne uspešnosti - Kosovske oblasti na sever Kosovske Mitrovice napotile do 300 pripadnikov posebnih enot - Na svetovnem nogometnem prvenstvu bosta danes znana prva polfinalista

Petek brez pravila Kje je moj paket?

Petek brez pravila odkriva zakulisje precej zapletenega logističnega vozlišča, ki se mu reče DHL. Gre za nemško logistično podjetje, ustanovljeno v Združenih državah, ki ponuja kurirsko službo, dostavo paketov in hitro pošto. Nekaj statistike: gre za največje svetovno podjetje na področju logistične industrije, deluje v 220 državah in ozemljih, letno dostavi 1,8 milijarde pošiljk, zaposluje pa več kot 380.000 ljudi. Med njimi je tudi Alenka Dobida, sogovornica v oddaji.

Duhovna misel Milan Knep: Adventni selfiji

Zadnjih nekaj let živim v središču Ljubljane, kjer se tare turistov. Težko se vživljam v njihovo nenasitno potrebo, da jih bolj kot kulturne znamenitosti mesta v resnici privlačijo selfiji, ki jih naredijo ob njih. Priče smo pravi beatifikaciji zdajšnjega trenutka, občutku blaženosti, ko kdo sliko samega sebe, samemu sebi postavi za ikono, ki jo občuduje. Brž ko je mogoče, svoj selfi posreduje virtualnemu občestvu, da ga sprejme v spletni panteon. V informacijskem omrežju zdaj neizbrisno biva v upanju, da bo njegov nasmeh na selfiju trajno privlačil poglede in zanimanje teh, ki so hrepenenje po presežnem zamenjali z zapisom v globalni digitalni univerzum.Integralna spletna realnost je novi kozmos, ker želi zajeti vse: predmete, ljudi in znanje. Kako na nas deluje trpko spoznanje, da je naš selfi samo zdrsnil v signalno in znakovno obliko komunikacije, ki daje prazno upanje, da je naš duh, naše skrivnostno notranje bistvo, vstopilo v transcendentni onkraj, po katerem od nekdaj hrepenimo? Da smo v resnici samo delček prozaičnih, pustih in duhovno mrtvih procesov digitalne tehnologije. Človek je po svojem prvinskem stremljenju bitje adventa, ker je usmerjen v prihod ljubečega Drugega, ob katerem bo lahko prestopil prag dobrega in zla in motril Dobro samo, kot je rekel Platon. Podobno je razmišljal Aristotel, ko je zapisal, da je v vsa bitja, še posebej pa v človeka, položeno stremljenje po čim večji popolnosti in s tem po Bogu samem. S svojo popolnostjo Bog brezmejno privlači človekov um, pravi Aristotel. S tem, ko je Bog zadnji smoter vseh bitij, tudi giblje vse, kar je, kajti vse hrepeni po njem. Ta nekoliko abstrakten Aristotelov uvid mehča psalmist s svojim poetičnim jezikom, ko pravi: »O, Bog, kakor jelen hrepeni po studencu, tako moja duša koprni po tebi. Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu. Kdaj pride čas, ko bom gledal Božje obličje?« (Ps 41). V adventu, kakršnega so občutili Platon, Aristotel in psalmist, vedno znova najdemo sebe, ker je to tisti duhovni horizont, s katerim je kodirana naša duša. Kaj se zgodi z nami, ko pravo ikono, to enodimenzionalno podobo, ki je viden izraz nevidne nebeške prapodobe, zamenjamo s selfijem, s podobo sebe, krhkega in prestrašenega bitja? Ali ko občestvo v Bogu odrešenih zamenjamo z mrtvim zapisom v digitalni kozmos. Ali ko presežnost, h kateri vse stremi, obtiči na spletu. Gotovo je eno: vseh posledic teh neavtentičnih zamenjav se še zdaleč ne zavedamo. V globini duše vemo, da na spletu ostajamo sami in zapuščeni. Naša notranjost pritrjuje psalmistu, ki kliče: »K tebi, Gospod, ki prihajaš, dvigam svojo dušo« (prim. psalm 25, 1.).

Jutranja kronika Ministrica Bobnar: Premier Golob povrnitev zaupanja pogojeval z odpustitvijo določene osebe iz policije

Spor med notranjo ministrico Tatjano Bobnar in premierom Robertom Golobom se nadaljuje. Potem ko je vlada na podlagi poročila, ki ga je premierju Golobu poslal vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, sporočila, da primeri političnega vmešavanja v delo policije niso razvidni, je ministrica Bobnar navedbe zavrnila. Kot pravi, gre zagotovo za politično vmešavanje, saj da ji je Golob po zaostritvi odnosov kot možnost za povrnitev zaupanja ponudil, da s Policije odpusti določeno osebo. Drugi poudarki oddaje: - Hrvaška s 1. januarjem v schengen; V Romuniji in Bolgariji razočaranje ob zavrnitvi vstopa - Pred napovedano stavko v Hitu danes še pogajanja z upravo - V Pimorskem tehnološkem parku nova generacija podjetij