Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Ob koncu šolskega leta pogledujemo proti novemu

Konec šolskega leta je tako rekoč pred vrati; osnovnošolci in srednješolci bodo v ponedeljek prejeli zaključna spričevala, potem se začnejo dvomesečne poletne počitnice. Šolsko leto, ki je za nami, bi lahko označili tudi za pripravljalno obdobje za številne spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja, ki se obetajo. Nekatere med njimi, recimo obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce, začnejo veljati že jeseni, prenovljen bo tudi tako imenovani razširjeni program. Medtem na pristojnem ministrstvu pripravljajo tudi spremembe zakona o gimnazijah. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Nives Počkar, predsednica Društva ravnateljev srednjih šol.

Intervju - Radio Prof. dr. Roman Kuhar: Kompleksna vprašanja nimajo tako enostavnih odgovorov, kot jih ponujajo populizmi

Nagrada Mentor leta, ki jo vsako leto podeljuje Društvo Mlada akademija, je namenjena promociji dobrega mentorstva in dobrih mentorskih praks in tudi osebnemu priznanju dobrih mentorjev. Prestižni naziv Mentor leta 2023 je prejel profesor doktor Roman Kuhar iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki ga gostimo v tokratni oddaji Intervju. Z njim se je o njegovem mentorskem, predavateljskem in raziskovalnem delu na področju enakosti spolov, diskriminacije, homofobije, državljanstva in človekovih pravic pogovarjala Urška Henigman.

Aktualna tema Kaj se zgodi z zamujenimi primeri fizioterapevtskega zdravljenja?

S pravočasno zdravstveno obravnavo ne le, da človeku izboljšamo kakovost življenja, ga pozdravimo pa tudi skrajšamo bolniške odsotnosti. To velja za večino zdravstvenih storitev, pa tudi za fizioterapijo, kjer veliko vlogo igra čas. Človek po operaciji, poškodbi, ob hudih bolečinah ob čakanju na termin neredko utrpi nepopravljive posledice. Namreč fizioterapija je ena od tistih zdravstvenih storitev, kjer bolnik čaka nedopustno dolgo, čakalne vrste pa se le še daljšajo. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z vodjo fizioterapije v Mariborskem zdravstvenem domu.

Prvi na obisku "Hojte, hojte k nam na Jurjevanje," vabi že 60. Jurjevanje v Beli krajini

Praznik folklore, glasbe in druženja, povezovanja tradicije in sodobnosti, vseh generacij in različnih kultur, prepletanja domačega in tujega, praznik lepega – tako Belokranjci opišejo Jurjevanje, najstarejši folklorni festival pri nas, ki letos poteka že šestdesetič. Petdnevno dogajanje bo ob jubileju še posebej pestro in bogato. Kakšen je pomen festivala, kako se je razvijal in kaj vse ponuja letos, bo v Črnomlju preverila naša ekipa.

Ob osmih Igor Jurič: Bruseljsko kombiniranje in taktiziranje

V ponedeljek se je v Bruslju začelo dogovarjanje in usklajevanje evropskih voditeljev, ki bodo v prihodnjih tednih določili kandidate za najpomembnejše vodstvene položaje v Evropski uniji. Volitve v evropski parlament so razmerja moči nekoliko spremenile, kljub temu so vsi zatrjevali, da večjih presenečenj in pretresov pri kadrovskih križankah ni pričakovati. Vseeno pa sta zadnja dva dneva pokazala, da brez kupčkanja in barantanja ne bo šlo. O tem smo v oddaji Ob osmih govorili z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem.

Jutro na Prvem

Svetovalni servis V lekarno pred poletnim oddihom

Pred nami so poletni meseci, zato je na mestu vprašanje, kaj sodi v našo potovalno lekarno. Kaj moramo torej vzeti s seboj na krajši oddih ali daljše potovanje, da ne bo težav z bolečinami, prebavo ali opeklinami? Kako recimo prepoznamo sončarico in kako poskrbeti za naše najmlajše sopotnike? Na ta in vaša vprašanja bo v sredinem Svetovalnem servisu odgovarjal Milan Rajtmajer dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.

Radiosfera Butter be kind prodira na ameriški trg

Butter be kind je slovenska znamka naravne in okolju prijazne kozmetike, za katero stoji Teja Urankar. Znanstvenica in podjetnica je pred dvemi leti zapustila Dunaj in kozmetično industrijo ter se podala v podjetniške vode. Danes so njeni izdelki že uspešno prodrli na tuje trge, na slovenskem pa jih uporabniki šele spoznavajo. O izzivih v podjetništvu, njeni poti, trendih in lepotni industriji je spregovorila v junijski podjetniški Radiosferi.

Pod pokrovko Kulinarične tržnice zmanjšujejo zavržke hrane s pomočjo umetne inteligence

Sprehodili smo se po ozadju priljubljenih kulinaričnih tržnic. Ponudba je večinoma vnaprej pripravljana, saj tržnice na prostem, ob velikem pretoku ljudi, običajno ne dopuščajo priprave hrane po naročilu. To pa pomeni tudi, da je več zavržkov hrane, saj že pripravljano hrano, ki je dlje časa na soncu, gostinci težko uporabijo naslednji dan. A tudi ta odnos se počasi spreminja, tako s pomočjo umetne inteligence in tehnologije kot tudi s samim načinom načrtovanja in ozaveščanja.

Svetovalni servis Stoletnica EEG, ki je postala osrednja diagnostična preiskava pri epilepsiji

Epilepsija se v razvitem svetu pojavlja pri približno odstotku prebivalstva. Za to nevrološko bolezen so značilni ponavljajoči se napadi, ki se pojavljajo v različnih oblikah. Prav tako jo spremljajo socialne in čustvene posledice, s katerimi se stroka uspešno spopada. S širjenjem znanja in vedenja tako odpravljajo predsodke in strahove, ki povečujejo breme bolezni. Kaj povzroči nastanek epilepsije in kakšne so oblike zdravljenja? O vsem tem bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal doktor Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki.

Radiosfera Uzbekistan: Neodkrit biser sveta

Danes se bomo podali na potovanje po centralni Aziji. Spoznali bomo muslimansko državo, skozi katero je nekdaj potekala Svilena pot - Uzbekistan. Tja se je podala Lara Lipnik, učiteljica, ki v svojem prostem času najraje potuje kar sama. Kaj vse ponuja ta država, pa izveste v današnji Radiosferi. Pred mikrofon jo je povabila Lana Furlan

Drugi pogled John Boyd, Združene države Amerike

Naš tokratni sogovornik v rubriki Drugi pogled, JOHN BOYD, prihaja iz Združenih držav Amerike, točneje iz New Jerseya. Ljubezenska zgodba z zdajšnjo ženo Sonjo ga je leta 1993 prvič pripeljala na obisk v Slovenijo – in že takrat je bil presunjen nad lepotami Slovenije in njenih gora, ki so ga pustile odprtih ust. Pravi, da je že takrat vedel, da bo nekoč v Sloveniji tudi živel – in res je tako že zadnjih 25 let. Kako drugačno je življenje pri nas kot v Ameriki, koga najbolj pogreša, kako težka se mu zdi slovenščina in še kaj boste slišali v prihodnjih minutah – z Johnom Boydom se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Torkov kviz 100 let od uvedbe študija arheologije na Filozofski fakulteti

100 let obstoja je ljubljanska Filozofska fakulteta praznovala leta 2019. Letos oz. v študijskem letu 2023/24 pa na omenjeni fakulteti obeležujejo še eno "stotico", in sicer 100 let od uvedbe študija arheologije. Temu pomembnemu mejniku, ki je izjemnega pomena za slovensko arheologijo, posvečamo Torkov kviz. Sogovonica. doc. dr. Katharina Zanier, predstojnica Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Svetovalni servis Poletna gneča na cestah

V ponedeljkovem Svetovalnem servisu se bomo ustrezno pripravili na morebitne avtocestne zastoje in kolone na mejnih prehodih, predvsem pa preverili, kako se jim kar se da uspešno izogniti. Z nami bo Matic Zupančič z informacijskega centra AMZS, ki bo med drugim odgovoril na vprašanje, kako in kdaj zamenjati vozni pas, da gneče ne bomo povzročali tudi sami in kaj storiti v primeru prometne nesreče v tujini. Svoja vprašanja ali izkušnje lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali jih zapišete na obrazec na spletni strani Prvega.

Klicna koda Hrvati so zagreti navijači

V tokratni Klicni kodi z zagrebško dopisnico o dveh fenomenih, ki so jih prinesle evropske volitve pri naših južnih sosedih, o napovedih za poletno turistično sezono in seveda o prvem razočaranju hrvaških ljubiteljev nogometa.

7. stran Tove Jansson: Poletna knjiga

Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Predstavljamo vam izvrstno bralno izkušnjo ob snidenju z romanom z naslovom Poletna knjiga, pod katerega se podpisuje finska pisateljica Tove Jansson. Dogajanje je postavljeno na majhen otoček v Finskem zalivu, v središču pripovedi je odnos med babico in vnučko, ki se zlagoma splete v enkratno prijateljstvo, ki ga zaznamujejo drobni skupni podvigi v naravi ter razgovori, v katerih na svoj način premlevata bistvena življenjska vprašanja. Bojan Leskovec se je o Poletni knjigi pogovarjal z Nino Kožar, pobudnico projekta Knjigobežnice.

naPOTki "Cokle smo včasih nosili povsod"

Cokle so leseno obuvalo, ki je bilo nekdaj razširjeno po vsem svetu, pri nas je bila to obrt, za katero so se izučili moški in se je lotili pozimi, ko na kmetiji ni bilo toliko dela. Kljub temu, da so bile že pred stoletji cokle izjemno priljubljene, zlasti pri revnejšem sloju, zaradi vsestranske uporabe in enostavne izdelave, pa je v vsakem paru ogromno mojstrstva. Od izbire lesa do njegove obdelave. Kljub temu, da je coklarstvo nekdaj predstavljalo pomembno domačo obrt na Gorenjskem, v Zgornjem Posočju, na Kozjaku, Koroškem, zlasti pa na Pohorju, je gospod Martin Mumelj z Brega nad Zrečami še eden redkih, ki to obvlada. Po Napotke se je k njemu odpravila Mojca Delač.

Intelekta

Intelekta

512 epizod

Obraz, šarenica, način drsanja po zaslonu: naši biometrični podatki v službi nadzora

49 min

Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti

36 min

Pred strašno odprtimi vrati Postave - Kafka in sodobni človek

49 min

Enigma centralnih bank: kaj počnejo in čemu služijo?

48 min

Arhitektura: besedo naj imajo uporabniki

42 min

Kako je v naši domovini biti mlad?

46 min

Informativne vsebine

Zrcalo dneva Sindikati in delodajalci skopi z izjavami glede nove pokojninske zakonodaje

Ministrstvo za delo je sindikate in delodajalce seznanilo z izhodišči nove pokojninske zakonodaje. Ta predlaga zvišanje upokojitvene starosti s 65 na 67 let, 40 let zavarovalne dobe ostaja. Predlaga tudi daljše referenčno obdobje za izračun pokojnine s 24 na 40 let ter z izločitvijo petih najslabših let, ob tem bi zvišali odmerni odstotek. Do leta 2030 bi se prispevni stopnji izenačili.

Radijski dnevnik Po prvem krogu pogajanj o pokojninski reformi vlada neuradno predlaga zvišanje upokojitvene starosti na 67 let in ohranitev zavarovalne dobe pri 40-ih letih.

Ministrstvo za delo je sindikate in delodajalce seznanilo z izhodišči nove pokojninske zakonodaje. Ta bi med drugim prinesla zvišanje upokojitvene starosti, a ohranila zavarovalno dobo. Za delodajalce je pomembno, da delavec po izpolnjenih pogojih za upokojitev nadaljuje delo, kadar je to volja obeh strani, pravi Miro Smrekar iz Združenja delodajalcev. Kot navaja ministrstvo za delo, pa je glavni cilj blaginja upokojencev. Ostali poudarki oddaje: - Sodelovanje Slovenije in Bavarske krepi predvsem avtomobilska industrija. - Vlada nadzor na meji z Madžarsko in Hrvaško podaljšuje do srede decembra. - Zahod v skrbeh zaradi krepitve vezi med Rusijo in Severn Korejo.

Studio ob 17.00 Ob koncu šolskega leta pogledujemo proti novemu

Konec šolskega leta je tako rekoč pred vrati; osnovnošolci in srednješolci bodo v ponedeljek prejeli zaključna spričevala, potem se začnejo dvomesečne poletne počitnice. Šolsko leto, ki je za nami, bi lahko označili tudi za pripravljalno obdobje za številne spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja, ki se obetajo. Nekatere med njimi, recimo obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce, začnejo veljati že jeseni, prenovljen bo tudi tako imenovani razširjeni program. Medtem na pristojnem ministrstvu pripravljajo tudi spremembe zakona o gimnazijah. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Nives Počkar, predsednica Društva ravnateljev srednjih šol.

Dogodki in odmevi Začetek pogajanj o pokojninski zakonodaji; neuradno med vladnimi predlogi zvišanje upokojitvene starosti na 67 let in nespremenjenih 40 let zavarovalne dobe.

Znani so prvi odzivi na vladni predlog pokojninske reforme oziroma zvišanje upokojitvene starosti na 67 let, podaljšanje obdobja za izračun pokojnine, zvišanje odmernega odstotka in izenačitev prispevnih stopenj. Ostali poudarki oddaje: - Slovenija bo podaljšala nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko za pol leta. - Rusija in Severna Koreja popisali dogovor o medsebojni pomoči ob morebitnih napadih drugih sil. - Sonaravno urejanje vodotokov je navadno cenejše, poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Aktualna tema Kaj se zgodi z zamujenimi primeri fizioterapevtskega zdravljenja?

S pravočasno zdravstveno obravnavo ne le, da človeku izboljšamo kakovost življenja, ga pozdravimo pa tudi skrajšamo bolniške odsotnosti. To velja za večino zdravstvenih storitev, pa tudi za fizioterapijo, kjer veliko vlogo igra čas. Človek po operaciji, poškodbi, ob hudih bolečinah ob čakanju na termin neredko utrpi nepopravljive posledice. Namreč fizioterapija je ena od tistih zdravstvenih storitev, kjer bolnik čaka nedopustno dolgo, čakalne vrste pa se le še daljšajo. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z vodjo fizioterapije v Mariborskem zdravstvenem domu.

Po Sloveniji V soseski Nova Dolinska v Kopru 166 novih stanovanj

Drugi poudarki oddaje: - Pristojno ministrstvo namenja 12 milijonov evrov za obnovo in graditev prizidka k Fakulteti za zdravstvene vede Maribor. - V Celju so gostili Potujočo pisarno evropskih sredstev in se podučili, kako učinkoviteje črpati evropska sredstva. - Kolesarsko povezavo med Bledom in Bohinjem bodo odprli kasneje, kot so načrtovali. - Z odprtjem šestih razstav se danes v Beli krajini začenja tradicionalno, 60-o Jurjevanje.

Danes do 13:00 Konflikt med Izraelom in Libanonom se vse bolj zaostruje

Poveljstvo izraelske vojske je potrdilo načrt za napad na Libanon. Vojska se je ob tem zavezala, da bo še naprej krepila pripravljenost svojih sil na severu, ki jih iz Libanona obstreljujejo pripadniki šiitskega gibanja Hezbolah. V oddaji tudi o tem: - Bruselj napovedal postopke presežnega primanjkljaja proti sedmim članicam Unije. - V Italiji protesti proti ustavni reformi, po kateri bi premierja volili neposredno. - Sluzenje morja povzroča nevšečnosti kopalcem in ribičem. - Državo bo zajel prvi vročinski val.

Ob osmih Igor Jurič: Bruseljsko kombiniranje in taktiziranje

V ponedeljek se je v Bruslju začelo dogovarjanje in usklajevanje evropskih voditeljev, ki bodo v prihodnjih tednih določili kandidate za najpomembnejše vodstvene položaje v Evropski uniji. Volitve v evropski parlament so razmerja moči nekoliko spremenile, kljub temu so vsi zatrjevali, da večjih presenečenj in pretresov pri kadrovskih križankah ni pričakovati. Vseeno pa sta zadnja dva dneva pokazala, da brez kupčkanja in barantanja ne bo šlo. O tem smo v oddaji Ob osmih govorili z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem.

Jutranja kronika Začenjajo se pogajanja o pokojninski reformi

Začenjajo se pogajanja o pokojninski zakonodaji. Danes se bo prvič sešla pogajalska skupina socialnih partnerjev. Pričakovati je predstavitev vladnih izhodišč delodajalcem in delojemalcem. Vsi se strinjajo, da gre za izjemno pomembno vsebino, pri kateri želijo sodelovati, ne razkrivajo pa pogajalskih izhodišč. Na Radiu Slovenija smo pridobili interno vladno gradivo, o katerem bodo razpravljali. Druge teme: - Umik 50-ih domov s seznama objektov, predvidenih za odstranitev po lanskih poplavah, po novem pa jih več 10 uvrščajo na seznam. - V Münchnu poslovno-investicijski kongres za krepitev gospodarskih vezi z Bavarsko. - Slovenski odbojkarji so si zagotovili nastop na olimpijskih igrah v Parizu.

Jutranja kronika Potrditev: slovenski odbojkarji na olimpijske igre!

Naši odbojkarji so sinoči v Stožicah, ob zmagi nad Argentinci v ligi narodov potrdili nastop na olimpijskih igrah v Parizu. Pred jutrišnjo tekmo naših nogometašev proti Srbom na evropskem prvenstvu, ki bo v Muenchnu, bodo naši gospodarstveniki združili moči: - Slovenija v bavarski prestolnici danes pripravlja poslovno konferenco - Izraelska vlada namiguje na vojaško operacijo v Libanonu - Ljubljanska občina bi spremenila odlok o prireditvah v parkih

Zrcalo dneva Poslanci naklonjeni predlogu interventnega zakona za reševanje kadrovske stiske v DSO-jih

Državni zbor je končal obravnavo predloga zakona za izboljšanje kadrovskih in delovnih razmer pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Po napovedi vseh strank bo na jutrišnjem glasovanju dobil podporo. Predlog je bil sicer deležen opozicijskih kritik o premajhni učinkovitosti in predvsem, da prihaja prepozno. Zaradi kadrovske stiske je namreč v domovih za starejše praznih več kot tisoč postelj, tudi za pomoč na domu so dolge čakalne vrste. Zakonski predlog vsebuje številne ukrepe, ki naj bi v to dejavnost privabili nove kadre, ne zagotavlja pa višjih plač.

Podkasti

Evolucija užitka Kot očeta me najbolj skrbi, kako bo ta svet sprejel Tami

Obstajajo primeri, ko so zunanji spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi. Takrat govorimo o DSD, Difference in sex development oziroma o razlikah v razvoju spola.

Srce bije za posel Marjan Batagelj, Postojnska jama

Gost 28. epizode Srce bije za posel, je solastnik in direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. V podjetništvu marsikdo meri uspeh skozi denar, kar je največja napaka, pravi gost. Denar je posledica pravih odločitev, sosledja dejanj in ekipe, ki si jo zgradil okoli sebe. Ko se odloča o naslednjem koraku, se vpraša dvoje: kaj je dobro za jamo in kaj za gosta?

Umetnost možnega Desni ovinek v nejasno smer – Janez Markeš (Delo)

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!

Umetnost možnega Pretres v EU, pri nas Janša v naletu - Tanja Starič in Aleš Kocjan (Umetnost možnega)

Jutro po evropskih volitvah podkast Umetnost možnega gostuje v terminu Prvakov tedna pri Bojanu Leskovcu v živo na Prvem. Tanja in Aleš analizirata in komentirata rezultate volitev in potek kampanje, ki je postregla z izrazito konfrontacijo med premierjem Golobom in večnim izzivalcem za mesto predsednika vlade, opozicijskim prvakom Janšo ter nekaterimi izrazito notranje političnimi temami. Obe strani sta na ta način mobilizirala volivce, tudi referendumi so krepili mobilizacijo na obeh ideoloških bregovih, kar tudi dokazujejo relativno tesni rezultati referendumskih odločanj. Hkrati se je skozi kampanjo po celotni stari celini izpostavljala zgodovinskost teh volitev, saj je bilo jasno, da se bo okrepila radikalna desnica, ki utegne povzročati politične spremembe v Evropi. V ustanovnih članica EU se zaradi zmage desnih populistov že dogaja pretres; v Franciji je razpuščen parlament, v Belgiji je odstopil premier, v Nemčiji hud poraz socialne demokracije in levice. Pri nas pa je jasno, da Janez Janša ne odhaja nikamor in da je SDS z njim na čelu dodatno okrepila svojo hegemonijo. Vabljeni k poslušanju!

Umetnost možnega Ko strelski vod stoji v krogu … - Luka Robida (Radio Slovenija) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija)

Raziskovalci javnega mnenja so pet dni pred volitvami zelo previdni pri napovedih. V zadnjem predvolilnem podkastu Umetnost možnega, v katerem smo združili sile novinarji naše hiše, pa smo šli v drugo smer; Gregor Drnovšek, novinar in urednik informativnega programa TV Slovenija, na koncu celo sestavi novo ekipo slovenskih evroposlancev. Seveda pa predvsem čisto resno govorimo o tem, kakšno je razmerje političnih sil po dveh krogih kampanje. Luka Robida, urednik zunanjepolitične redakcije v informativnem programu Radia Slovenija, precizno analizira možnosti skrajno desnih strank v Evropi in morebitna zavezništva po volitvah. Kako lahko suverenistične in nacionalistične stranke najdejo skupni imenovalec in interes? Zakaj predvolilna strategija liberalnih strank spominja na »strelski vod, ki stoji v krogu«? In kje se skriva evropska Levica? Izpostavimo še nekaj očitnih »bistroumnih nesmislov« letošnjih volitev. Gregor analizira dejstvo, da sta na volitvah pri nas glavna akterja politika, ki sploh ne kandidirata – Janša in Golob. In z Luko se strinjata, da zagotovo »ni naključje«, da je glavna predvolilna tema v Sloveniji priznanje Palestine, ki za delom prihodnjega evropskega parlamenta nima nobene povezave.

Umetnost možnega Boj za preferenčne glasove – Metka Majer (Pop TV) in Peter Merše (Domovina)

Prvi teden uradne kampanje pred evropskimi volitvami je minil relativno mirno, nikakor pa ne dolgočasno, pravi gostja tokratne epizode podkasta Metka Majer, novinarska in urednica POP TV. Zelo očitno je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste. Zato vidimo praske med kandidati iste stranke – precej očitno v SDS, ki računa vsaj na tri mandate. V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Je bila torej sploh smiselna zamera in odhod Klemna Grošlja iz Svobode, ker mu je v tej stranki pripadlo zadnje mesto na listi? In kam v resnici sodita, na primer, Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič? Vse izveste v novi epizodi #UmetnostMožnega.

Na pravi strani Primož Bezjak in Klemen Janežič

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.

Srce bije za posel Aleša Mižigoj, Medex

Gostja 27. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in izvršna direktorica družbe Medex Group Aleša Mižigoj. Kot zgled komunikacije, učinkovitega dela in sodelovanja izpostavi čebeljo skupnost. Medex je družinsko podjetje, ki ga je sogovornica leta 2001 prevzela po očetu. Ob tem doda, da je bil pri tem najpomembnejši prenos vrednot: poštenosti in odgovornosti.

Evolucija užitka Nisem vedla, a je že skos tko razmišljal al je pač postal naci

Sovraštvo se s spleta prenaša v intimnopartnerske odnose.

Umetnost možnega Iz tragedije v farso - Luka Lisjak Gabrijelčič (Razpotja)

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Na pravi strani Dijana Matković o legalizaciji izkoriščanja

V podkastu Na pravi strani je bila pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica portala Disenz, Dijana Matković. Letošnja prejemnica nagrade Ženske o ženskah za neomajni angažma v krepljenju kritične in politične misli je ena redkih, ki v javnem prostoru nagovarja medpresečnost pozicij kot so ženskost, priseljenstvo, revščina in prekarnost. V podkastu je spregovorila o delavskih pravicah, o sistemski legalizaciji izkoriščanja, o razredni razslojenosti, o feminizmu in položaju žensk ter o nastajanju nove knjige. Dijano Matković je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Iz glasbenega uredništva

41 stopinj vročine Poletna noč - Ditka Haberl, Neca Falk in Alenka Pinterič

Pogovor z glasbenim vodjo in dirigentom Patrikom Greblom.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Jaka Teršek

James Blake, sir David Attenborough pa po drugi strani Marko Brecelj, spomini iz časa odraščanja in prežganka. To je del stičišč Jaka Terška, fotografa mlajše generacije, ki se tako kot naša oddaja posveča vprašanjem lokalnosti, socialnega spomina in vsakdana domačega prostora. Tistemu, čemur smo zaradi rutinske utečenosti navajeni zapreti oči in reči "pa saj to ni nič takega". V oddaji z njim govorimo o fotografsko-raziskovalnih projektih Sova, lisica, jež, jelen, Razglednicah iz Slovenije (kot del fotografskega kolektiva Fotosfera) in prihajajočem, The Balkan Frontier. V oddaji poslušamo DrummingCellist, Gugutke, Noreio, Vrujo, Perijo in Ethnodelio.

Prva vrsta Natko Štiglić

S flamenko programom je v oddaji nastopil kitarist Natko Štiglić.

Etnofonija Protestniške pesmi Oksitanije tria Sirventés

Protestniške pesmi Oksitanije tria Sirventés. Od skakanja čez plot do mesta norcev. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/06/13/protestniske-pesmi-oksitanije-tria-sirventes/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 16. 6. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 16. 6. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer KANTAVTOR ERIC ANDERSEN V EKSKLUZIVNEM KONCERTU (Urednik: Jane Weber)

Eric Andersen se je rodil 14. februarja leta 1943 v Pittsburghu v Pensilvaniji. Leta 1964 je prišel v New York in se kmalu pridružil druščini, zbrani okoli Greenwich Villagea. Leto pozneje je izdal prvenec z naslovom "Today Is The Highway", kot pisec pesmi in pevec pa se je uveljavil leta 1966 z drugim albumom "About Changes And Things" oziroma s pesmimi "Violets Of Dawn", "Thirsty Boots" in "Close The Door Lightly". Te so posneli številni izvajalci z Judy Collins, Bobom Dylanom in s skupinama Blues Project in The Dillards na čelu. Nekateri poznavalci Erica Andersena uvrščajo tudi med zgodnje izvajalce folk rocka. V tem slogu, ki sta ga sicer ustoličila Roger McGuinn in Gene Clark, je napisana tudi glasba, posneta na posodobljeni različici omenjenega albuma About Changes And Things z dodanimi elektrificiranimi glasbili. Andersenova diskografija je resnično veličastna in dopušča primerjavo samo z največjimi ustvarjalci povojne popularne glasbe. Poznavalci med najboljše plošče uvrščajo album "Blue River", za prvo srečanje z Andersenovo glasbo pa vam ob tej mojstrovini priporočamo še kompilacijsko ploščo The Best Of Eric Andersen s pevčevimi zgodnjimi posnetki za založbo Vanguard. Seznam skladb s koncerta: CONCERT/RADIO SESSION Artist/Izvajalec: Eric Andersen Venue/Studio/Dvorana: Klub Maona, 22.11.1996, Piran Date/Datum: 22.11.1996 Sound Technican/Mojster: Zoran Crnkovič Producer/Producent: Jane Weber Assistent(s): Matjaž Miklič Musicians/Glasbeniki/Zasedba: Eric Andersen: kitara, glas, klavir pgm Song Tittle/Naslov pesmi Author/Publisher/Avtor Instruments/Glasbila Time 1 MORE OFTEN THAN NOT David Wiffen g+h 2 SPANISH STEPS Eric Andersen g+h 3 LIE WITH ME Eric Andersen g+h 4 TROUBLE IN PARIS Eric Andersen g+h 5 SHEILA Eric Andersen g+h 6 BLUE RIVER Eric Andersen p 7 FOGHORN Eric Andersen 8 MOONCHILD RIVER SONG Eric Andersen p; Sledi drugi trak 9 GHOSTS UPON THE ROAD Eric Andersen g+h 10 IRISH LACE Eric Andersen p 11 GOIN' GONE Eric Andersen g+h 12 RAIN FALLS DOWN IN AMSTERDAM Eric Andersen g+h 13 Make It Last (Angel In The Wind) Eric Andersen p 14 THIRSTY BOOTS Eric Andersen 15 Encore: LAST THING ON MY MIND Tom Paxton Raziskava repertoarja: Gregor Bauman in Jane Weber.

Pesem v žepu Pol stoletja Odpotovanj: 2. del: obred zvoka in njegove besede

Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob svojem izidu 1. marca 1974 (z letnico 1973) so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Petdeset let po nastanku originala je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, obenem pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« v Pesmi v žepu prepletamo tri rdeče niti: zgodba o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat poslušamo drugi del.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Prihaja poletje

Tokrat se bomo posvetili skladbam, ki opisujejo letni čas, ki je meteorološko že pri nas, datumsko pa nas od poletja loči še dober teden dni. Po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka bodo tako za vas igrali: Trio Vitala Ahačiča; Miha Dovžan, ki se je nedavno poslovil od nas; Ansambel ano ur’co al’ pej dvej; Alpski kvintet; Ansambel Spev; Ansambel Janeza Goršiča; Ansambel Braneta Klavžarja; Ansambel Golte; Ansambel Modri val; Poskočni muzikanti; Rudi Šantl; Ansambel Franca Miheliča; Ansambel Vesna; Ansambel Lojzeta Slaka; Ansambel Roka Žlindre; Ansambel Vita Muženiča, Ansambel Petra Finka in Ema Prodnik ob spremljavi Ansambla bratov Avsenik. Kar nekaj izvajalcev se bo torej zvrstilo nocoj in vsak po svoje bo opeval poletje in vse, kar ta letni čas prinaša lepega. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Filmske glasbene uspešnice

V Godbah z zgodbo bomo poslušali skladbe, ob katerih se bomo spominjali starejših filmskih uspešnic. Od E.T.-ja, Botrov, filma Pulp Fiction, Vročice sobotne noči pa vse do Batmana. Filmske uspešnice bodo izvajali Dusty Springfield, Simple Minds, Seal, Yello, Bee Gees, Londonski simfonični orkester in drugi.

41 stopinj vročine Bill Holman in Big Band RTV Slovenija

Poslušamo del koncerta Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Billa Holmana, ki je bil posnet leta 2003 na Ljubljanskem Jazz festivalu. Skladbe: Bill Holman/Bill Holman: Make My day - solista Tadej Tomšič (saksofon), Klemen Repe (pozavna) Hoagy Carmichael/Bill Holman: Georgia On My Mind - Miro Kadoić (saksofon), Tomaž Grintal (trobenta), Blaž Jurjevčič (klavir) Sonny Rollins/Bill Holman: St. Thomas - David Jarh (trobenta), Matjaž Mikuletič (pozavna), Blaž Jurjevčič (klavir)

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Če sreča odide na počitnice

Če je nečesa preveč, ni dobro. Velja tudi za srečo. Pripoveduje: Gregor Čušin. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Gymnasium Družbeno angažirana fotografija kot kažipot človečnosti

Nocoj je voditeljica Liana Buršič v Gymnasumu gostila mlade fotografe, stare od 20 do 26 let (Patricija Zupanič, Tadej Dolinar, Ajda Justin, Mark Breznik, Tine Bohinc, Tinkara Petrič Milič),ki so bili del prvega mentorskega programa prihajajočega Kranj Foto Festa, našega največjega mednarodnega fotografskega festivala. V oddaji med drugim tudi o tem, kako v času individualizma in hiper potrošništva razumeti pomen družbeno angažirane fotografske prakse, kje sta meja in mera ter etos, ko fotografiramoljudi in dogodke ter kaj sploh s fotografskimi podobami želimo sporočiti soljudem in o svetu.

Lahko noč, otroci! Kakšno je morje

Čarovnik in Matjažek uganjujeta, kakšno je morje … Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisala: Vida Brest. Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

Lahko noč, otroci! Juri Muri v Afriki

O fantu, ki se ni maral umivati … Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Tone Pavček. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Lahko noč, otroci! Duhec Motimir

V Duhodolju, vrh sveta, tam duhovi so doma. Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

RIO radijska igra za otroke Žarko Petan: Gluhi kralj

Zgodba se dogaja na dvoru, kjer seveda nikoli ni šlo brez vsakodnevnih spletk in sprenevedanj. Kako se je kralj, ki je bil gluh, ob vsem tem znašel, pa boste slišali prav zdaj. Režiser: Zvone Šedlbauer Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Jože Blagovič Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Gluhi kralj – Aleksander Valič Kraljica – Mila Kačič Minister za besede – Jože Mraz Minister za predmete – Maks Furijan Minister za lov – Sandi Pavlin Tujec – Vladimir Jurc Državljan – Brane Ivanc Gozdar – Jože Zupan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1975.

Lahko noč, otroci! S kačo se je oženil

Trije kmečki sinovi iščejo nevesto … Pripoveduje: Janez Hočevar. Slovenska ljudska. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Hudo! 50 let šolskega čebelnjaka in čebelarskega krožka na OŠ Jurija Dalmatina Krško

V tokratnem Hudo!ju je voditeljica Liana Buršič gostila čisto prave mlade čebelarje z OŠ Jurija Dalmatina Krško, kjer so letos praznovali kar 50 let od postavitve prvega čebelnjaka in ustanovitve šolskega čebelarskega krožka. Koliko uporabnih in izkušenjskih modrosti o čebelah in izdelkih, ki so plod njihovega dela so razkrili Lara Prevolšek, Mia Bračun, Leon Taj Luštek, Ela Urbanič, Ema Kostrevc, Bor Klenovšek in učiteljica ter njihova mentorica, tudi sama dolgoletna čebelarka Suzana Pacek lahko slišite s klikom na posnetek oddaje.

Huda muska Teo Collori

Piranski kitarist in avtor glasbe Teo Collori je v svoji bogati karieri dosegel že marsikaj; posnel je več avtorskih albumov, trenutno uspešno koncertira z zasedbo Teo Collori in Momento Cigano, je eden bolj dejavnih avtorjev na slovenskem jazzovskem prizorišču, njegovo igranje pa lahko slišimo na več kot stotih skladbah različnih glasbenih zvrsti; od popa, hip hopa, rocka, funka, jazza, pa vse do gypsy jazza, ki ga trenutno najbolj navdihuje.

Kulturomat Saksofonist Teo Resinovič

V Kulturomatu bomo tokrat gostili mladega glasbenika, ki že nekaj let v glasbeni šoli igra saksofon. Ste vedeli, da obstaja več vrst tega glasbila? Glede na dolžino resonacijske cevi in s tem razpona dobljenih tonov poznamo sopranski, altovski, tenorski, baritonski saksofon ter še nekaj drugih vrst saksofona. Sogovornik Lane Furlan Teo Resinovič igra najpogosteje uporabljeno vrsto saksofona, katera je to, pa izveste v Kulturomatu.

Hudo športni Tisa Lombar: košarkarica, pa tudi plezalka in bokserka

Tisa Lombar, ki obiskuje 2. letnik gimnazije, je vsestranska športnica. Njena prva ljubezen je sicer košarka, trenira pa tudi plezanje in boks, tako da se zgodi, da ima na dan več treningov. Sodeluje in tekmuje pa tudi na najvišnjih tekmovanjih z različnih področij znanja, pred kratkim se je na primer z Evropske olimpijade eksperimentalnih znanosti vrnila z zlato medaljo. Spoznajmo jo v rubriki Hudo športni.

Naše skupnosti

Sami naši Pesnica Melida Travančič, razsikovalec Luka Ostojić in Cirkovizija

V tokratni oddaji Sami naši vam prinašamo delček vzdušja s festivala cirkuške umetnosti Cirkovizija. Izvedeli boste, kakšno je življenje otroka iz cirkuške družine in kaj vse pravzaprav obsega cirkuška umetnost. Z Lukom Ostojićem smo se pogovarjali o raziskavi percepcije domačega branja, spoznali pa boste tudi pesnico Melido Travančić.

Naše poti Sicus Carbonell:Identitete katalonskega Roma enostavno ni brez katalonske rumbe

Barcelonska romska skupina Sabor De Gràcia sodi med vodilne predstavnike sodobne katalonske rumbe. Leta 1994 se je zbrala okoli avtorja, pevca in kitarista Antonia »Sicusa« Carbonella. Z njim se je v Barceloni pogovarjala ekipa sestrske televizijske oddaje So vakeres – Kaj govoriš. Evropska romska mreža ERGO pa opozarja, da po nedavnih evropskih volitvah, prvič po letu 2004 v evropski parlament ni bil izvoljen noben romski predstavnik.

Slovencem po svetu Tudi Slovenci v Stuttgartu, Münchnu in Kӧlnu se že ogrevajo za navijanje

Ob začetku Evropskega nogometnega prvenstva del oddaje namenjamo najbolj pomembni postranski stvari na svetu, kot ji pravijo – nogometu. Slovenski nogometaši bodo namreč imeli bučne navijače tudi med Slovenci, ki živijo v Nemčiji, še zlasti seveda v mestih, ki bodo gostila njihove tekme. Navijači so že opremljeni z dresi slovenske reprezentance in z raznimi pripomočki za navijanje, rojake, ki bodo na ogled tekem prispeli iz Slovenije, pa opozarjajo na zelo visoke cene v času prvenstva. Pogovarjali smo se z avstralsko Slovenko Tanio Smrdel, urednico radia Glas Avstralskih Slovencev, ki je februarja začel delovati v Sydneyu, ter s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzom Macuhom. Predstavljamo pa tudi Drzne sanje o prihodnosti – publikacijo, ki zajema pregled izseljevanja na Slovenskem v obdobju od leta 1870 do 1945.

Sami naši Stanovanjska kriza, inovativne računalniške rešitve Naima Malokuja in čarobne zgodbe Uroša Petrovića

V tokratni oddaji Sami naši raziskujemo tri različne, a enako pomembne zgodbe, ki se dotikajo življenja priseljencev iz nekdanje Jugoslavije v naši skupnosti. Spoznajte, kako gentrifikacija in pomanjkanje stanovanjske politike vplivata na študente v Ljubljani, zlasti tiste iz tujine. V prispevku boste slišali izkušnje študentov, ki se spopadajo z visokimi najemninami in slabimi stanovanjskimi pogoji. Predstavljamo inovativno G-metodologijo, ki je prejela nagrado Regionalne zbornice Gorenjske. Ta metoda obljublja učinkovitejše organiziranje delovnih procesov v različnih organizacijah. Srečali smo se tudi z otroškim pisateljem Urošem Petrovićem, ki vedno nosi črna oblačila. S svojimi knjigami, polnimi ugank in skrivnosti, navdušuje otroke po vsem svetu. Njegove delavnice spodbujajo mlade k razmišljanju in ustvarjalnosti.

Naše poti Anticiganizem je v Sloveniji bolj razširjen kot v državah EU

Na mednarodni okrogli mizi v Ljubljani so različni deležniki govorili o pojmu anticiganizma, kje se pojavlja ter kako ga prepoznati in kako se z njimi soočiti. Rezultati večje mednarodne raziskave kažejo, da je anticiganizem v Sloveniji bolj prisoten kot v državah EU. Pogovarjali smo se z avtorico razstave Ej Romale, Gordano Šövegeš Lipovšek ter se ob mednarodnem dnevu arhivov, 9. junija, udeležili ekskurzije o prekmurskih Romih, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor.

Slovencem po svetu Pol stoletja slovenskega dopolnilnega pouka v Frankfurtu

V oddaji se ustavljamo pri Slovencih v Frankfurtu, kjer je že vse nared za jutrišnjo prireditev ob 50. letnici slovenske dopolnilne šole, pred iztekom šolskega leta se pogovarjamo tudi z dolgoletnim učiteljem slovenskega jezika in kulture v Sttutgartu Vinkom Kraljem, predstavljamo zgodbo Ljubljančanke Maruše Uranjek, ki jo je pred sedmimi leti poslovna pot pripeljala v Veliko Britanijo. pozornost pa namenjamo tudi letošnji Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike v Mostu na Soči.

Sami naši Stanje medijev v Severni Makedoniji, Barbara Korun o bogastvu jezikov, beograjski čebelarji obiskali Ljubljano

Nocoj v oddaji Sami naši na Prvem za začetek poslušajte prispevek o stanju medijev v Severni Makedoniji, ki je letos na Indeksu svobode tiska prehitela tudi Slovenijo. Pogovorili smo se tudi s selektorico in mentorico za poezijo, pesnico Barbaro Korun. Poslušajte tudi zgodbo o pomembnosti urbanega čebelarstva v velikih mestih, kot sta Ljubljana in Beograd. Beograjski čebelarji so obiskali Ljubljano in delili svoje izkušnje o vzpostavitvi urbanega čebelarstva, ki prinaša visoko kakovosten med in ozavešča meščane o pomenu čebel.

Naše poti Predsednica republika opozorila, da gradnja izključno romskih naselij "morda ni tista prava pot"

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v Ribnici, kjer se je s predstavniki Romov in županom Samom Pogorelcem pogovorila o skupnih vprašanjih, ki jih tarejo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v Murski Soboti pripravil strokovno konferenco o zdravju Romov, na kateri so predstavili rezultate nekaterih od raziskav povezanih z zdravjem Romov. Med drugim tudi ugotovitev da Romi živijo 20 let manj kot večinsko prebivalstvo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Kozličja glava Tea Collorija in Momento Cigano ter skladbo Tročan zasedbe Gugutke. Na tujem delu pa se bosta pomerila Elif Avci s skladbo Rom so shukar in orkester Džambo Aguševi s Oro Atmosfera.

Sotočja Ostajajo zvesti slovenskemu jeziku in ponosni na svoje kulturno delovanje

Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.

Slovencem po svetu "Ko jih vidim v trgovini v pižami in copatih, je to kar šok"

Tokrat bomo potovali v Avstralijo, v Kanado in v Srbijo. Predstavljamo zgodbo Anamarije Butinar, ki si je novi dom ustvarila v Melbournu. Čeprav pravi, da nikoli ni pričakovala življenja tako daleč stran od rodne Dolenjske, je vmes posegla ljubezen. Kot pravi, so Avstralci zelo sproščeni - včasih tako zelo, da je kar malo šokirana. Z daljnega juga bomo nato odšli kar daleč proti severu, v Kanado, k tamkajšnjim Slovencem. Na obisku pri njih je namreč delegacija komisije slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Zrenjaninu v Srbiji pa ta konec tedna pripravljajo tradicionalno prireditev Naša slovenska beseda.

Sami naši Literatura v maternih jezikih, Jugoslovanski socializem z okusom morja, z okusom soli in mladi glasbenik Aleksandar Trkulja

Nocoj vas bomo v oddaji Sami naši odpeljali na 46. srečanje pisateljev Sosed tvojega brega 2024, kjer smo se pogovarjali z Mirano Likar Bajželj, pisateljico in državno selektorko letošnjega natečaja. Spoznali boste tudi glasbenika Aleksandra Trkuljo, ki je iz Bosne prek Švedske našel svojo pot do Slovenije. V pogovoru z zgodovinarko dr. Anito Buhin boste nocoj izvedeli tudi, kaj je to: »Jugoslovanski socializem z okusom morja«.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

455 epizod

Kdor ne prizna poraza, je zmeraj zmagovalec

51 min

"Zaj je že ziher skor, Kangler gre v Bruselj gor, dobo bo plačo, ne bo se vračo, sej pa te ni nor!"

52 min

Stoj! - ali od Hojsa mama strelja

52 min

New Svinj Quartet - kdo ima večjega?

51 min

Slovenska enajsterica za obračun z Evropo

52 min

Kdor poje, z(e)lo ne misli

51 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Sindikati in delodajalci skopi z izjavami glede nove pokojninske zakonodaje

Ministrstvo za delo je sindikate in delodajalce seznanilo z izhodišči nove pokojninske zakonodaje. Ta predlaga zvišanje upokojitvene starosti s 65 na 67 let, 40 let zavarovalne dobe ostaja. Predlaga tudi daljše referenčno obdobje za izračun pokojnine s 24 na 40 let ter z izločitvijo petih najslabših let, ob tem bi zvišali odmerni odstotek. Do leta 2030 bi se prispevni stopnji izenačili.

Sami naši Pesnica Melida Travančič, razsikovalec Luka Ostojić in Cirkovizija

V tokratni oddaji Sami naši vam prinašamo delček vzdušja s festivala cirkuške umetnosti Cirkovizija. Izvedeli boste, kakšno je življenje otroka iz cirkuške družine in kaj vse pravzaprav obsega cirkuška umetnost. Z Lukom Ostojićem smo se pogovarjali o raziskavi percepcije domačega branja, spoznali pa boste tudi pesnico Melido Travančić.

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Lahko noč, otroci! Če sreča odide na počitnice

Če je nečesa preveč, ni dobro. Velja tudi za srečo. Pripoveduje: Gregor Čušin. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Radijski dnevnik Po prvem krogu pogajanj o pokojninski reformi vlada neuradno predlaga zvišanje upokojitvene starosti na 67 let in ohranitev zavarovalne dobe pri 40-ih letih.

Ministrstvo za delo je sindikate in delodajalce seznanilo z izhodišči nove pokojninske zakonodaje. Ta bi med drugim prinesla zvišanje upokojitvene starosti, a ohranila zavarovalno dobo. Za delodajalce je pomembno, da delavec po izpolnjenih pogojih za upokojitev nadaljuje delo, kadar je to volja obeh strani, pravi Miro Smrekar iz Združenja delodajalcev. Kot navaja ministrstvo za delo, pa je glavni cilj blaginja upokojencev. Ostali poudarki oddaje: - Sodelovanje Slovenije in Bavarske krepi predvsem avtomobilska industrija. - Vlada nadzor na meji z Madžarsko in Hrvaško podaljšuje do srede decembra. - Zahod v skrbeh zaradi krepitve vezi med Rusijo in Severn Korejo.

Studio ob 17.00 Ob koncu šolskega leta pogledujemo proti novemu

Konec šolskega leta je tako rekoč pred vrati; osnovnošolci in srednješolci bodo v ponedeljek prejeli zaključna spričevala, potem se začnejo dvomesečne poletne počitnice. Šolsko leto, ki je za nami, bi lahko označili tudi za pripravljalno obdobje za številne spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja, ki se obetajo. Nekatere med njimi, recimo obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce, začnejo veljati že jeseni, prenovljen bo tudi tako imenovani razširjeni program. Medtem na pristojnem ministrstvu pripravljajo tudi spremembe zakona o gimnazijah. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Nives Počkar, predsednica Društva ravnateljev srednjih šol.

Dogodki in odmevi Začetek pogajanj o pokojninski zakonodaji; neuradno med vladnimi predlogi zvišanje upokojitvene starosti na 67 let in nespremenjenih 40 let zavarovalne dobe.

Znani so prvi odzivi na vladni predlog pokojninske reforme oziroma zvišanje upokojitvene starosti na 67 let, podaljšanje obdobja za izračun pokojnine, zvišanje odmernega odstotka in izenačitev prispevnih stopenj. Ostali poudarki oddaje: - Slovenija bo podaljšala nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko za pol leta. - Rusija in Severna Koreja popisali dogovor o medsebojni pomoči ob morebitnih napadih drugih sil. - Sonaravno urejanje vodotokov je navadno cenejše, poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Aktualna tema Kaj se zgodi z zamujenimi primeri fizioterapevtskega zdravljenja?

S pravočasno zdravstveno obravnavo ne le, da človeku izboljšamo kakovost življenja, ga pozdravimo pa tudi skrajšamo bolniške odsotnosti. To velja za večino zdravstvenih storitev, pa tudi za fizioterapijo, kjer veliko vlogo igra čas. Človek po operaciji, poškodbi, ob hudih bolečinah ob čakanju na termin neredko utrpi nepopravljive posledice. Namreč fizioterapija je ena od tistih zdravstvenih storitev, kjer bolnik čaka nedopustno dolgo, čakalne vrste pa se le še daljšajo. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z vodjo fizioterapije v Mariborskem zdravstvenem domu.

Po Sloveniji V soseski Nova Dolinska v Kopru 166 novih stanovanj

Drugi poudarki oddaje: - Pristojno ministrstvo namenja 12 milijonov evrov za obnovo in graditev prizidka k Fakulteti za zdravstvene vede Maribor. - V Celju so gostili Potujočo pisarno evropskih sredstev in se podučili, kako učinkoviteje črpati evropska sredstva. - Kolesarsko povezavo med Bledom in Bohinjem bodo odprli kasneje, kot so načrtovali. - Z odprtjem šestih razstav se danes v Beli krajini začenja tradicionalno, 60-o Jurjevanje.

Danes do 13:00 Konflikt med Izraelom in Libanonom se vse bolj zaostruje

Poveljstvo izraelske vojske je potrdilo načrt za napad na Libanon. Vojska se je ob tem zavezala, da bo še naprej krepila pripravljenost svojih sil na severu, ki jih iz Libanona obstreljujejo pripadniki šiitskega gibanja Hezbolah. V oddaji tudi o tem: - Bruselj napovedal postopke presežnega primanjkljaja proti sedmim članicam Unije. - V Italiji protesti proti ustavni reformi, po kateri bi premierja volili neposredno. - Sluzenje morja povzroča nevšečnosti kopalcem in ribičem. - Državo bo zajel prvi vročinski val.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt