Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.
Kakšno priznanje slovenski znanosti pomeni skorajšnje polnopravno članstvo Slovenije v CERN-u? Slovenski znanstveniki s to vodilno svetovno institucijo na področju fizike osnovnih delcev sodelujejo že več desetletij in so prispevali tudi k njenim najpomembnejšim odkritjem. Polnopravno članstvo pa v CERN-u ni je priznanje njihovemu delu in omogočanje nadaljnjega razvoja, pač pa tudi priložnost za slovenska podjetja. Kako gospodarsko sodelovanje s CERN-om še povečati? Tudi o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jure Gašparič, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije; Samo Tuma, predstavnik za gospodarsko sodelovanje v CERN-u; prof. dr. Borut Paul Kerševan, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko; Marjana Majerič, Gospodarska zbornica Slovenije.
Svetovni umetnostni trg je živahen in pester. Na leto ustvarja finančni promet, ki se meri v milijardah. Slovenski umetnostni trg pa je po drugi strani komaj zaznaven. Zaprt v svoji majhnosti ne predstavlja spodbudnega okolja za razvoj umetniške produkcije. Vse več umetnic in umetnikov zapušča ustvarjalne poklice in se preusmerja na druga področja. Tudi podpornikov, mecenov in zbirateljev umetnosti pri nas ni veliko in še ti se pogosteje kot za sodobno umetnost odločajo za že uveljavljene avtorice in avtorje. Kakšne so razmere na slovenskem umetnostnem trgu in kateri so razlogi zanje v tokratni Intelekti. Pripravlja jo Miha Žorž. Gosta: umetnostna zgodovinarka in umetnostna kritičarka, izredna profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Dr. Nadja Zgonik in Damjan Kosec, galerija in dražbeno hišo Sloart
V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.
Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.
Včeraj je minilo leto dni od Hamasovega napada na Izrael, ki je zahteval več kot tisoč življenj in sprožil vojno v Gazi. Konflikt se je v letu dni razširil še na Libanon, vmešal se je Iran. Vojna je samo v Gazi zahtevala že več kot 40 tisoč življenj in sprožila humanitarno katastrofo. Več držav, tudi Slovenija, je od začetka vojne priznalo Palestino v podporo miru na Bližnjem vhodu. A vojni, kljub pritiskom mednarodne skupnosti, še ni videti konca, celo nasprotno, grozi, da se bo razširila v regiji. V zadnjem letu je bila večkrat na Bližnjem vzhodu tudi dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl. V oddaji Ob osmih se je z njo pogovarjal Tomaž Celestina.