Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

PAVZA
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Sledi časa Praznik kulture, praznik države

Sledi časa s primerom Prešernovega dne razgrinjajo različne vidike razumevanja tega, kako se državni prazniki vzpostavljajo, kako se ohranjajo in kakšno vlogo imajo za vse nas - člane državnih skupnosti.

Aktualna tema Srečanje Slovencev, ki živijo v Severnem Porenju-Vestfaliji

V Baasmu v Severnem Porenju-Vestfaliji, kakih 10 ur vožnje z avtomobilom iz Slovenije in čisto blizu meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, je od petka potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v tem delu Nemčije. Srečanje, ki se je končalo danes, je organiziralo društvo Slovenski zvon iz Krefelda. Na njem so se zbrali Slovenci več generacij, med njimi učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Severnem Porenju Vestfaliji, prišla je tudi družina iz slovenskega kraja Vitomarci, ki je pobraten s Krefeldom. Tam je bila tudi ekipa Prvega. Nekaj sogovornic je pred mikrofon povabila Živa Trček.

Nedeljska reportaža Skrb za divjad pozimi

Zima je čas, ki za malo in veliko divjad prinese številne izzive. Za živali je čas počitka, a na drugi strani čas intenzivnega iskanja hrane in boja za preživetje. Pri tem jim na pomoč priskočijo tudi lovci. V Nedeljski reportaži bomo predstavili skrb za divjad pozimi. Obiskali smo Lovsko družino Škofljica, kjer nas je sprejel Borut Bitenc, lovec z več kot 55-letnim stažem. Lovska družina Škofljica obstaja od leta 1946, trenutno ima 53 članov in skrbi za več kot sedem tisoč hektarov površin. To s seboj prinese tudi številne odgovornosti. Kakšno je delo lovcev pozimi, boste slišali v oddaji, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.

Sobotni glasbeni večer Koncert Big Banda RTV Slovenija ob dnevu madžarske kulture

Glasbena oddaja prinaša koncerte različnih glasbenih zvrsti s področja slovenske in svetovne popularne, jazzovske, tudi klasične glasbe.

Razkošje v glavi Mateja Gaber

Dr. Mateja Gaber je lektorica na Oddelku za germanistiko ljubljanske filozofske fakultete, kjer z nemškim jezikom in kulturo spoznava predvsem študente primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine. Čeprav jo zanimajo najrazličnejše umetnostne zvrsti, stili in obdobja - od rock glasbe pa do klasičnega baleta in gledališča - že od svojega odraščanja v Prekmurju posebno naklonjenost goji do nemškega srednjega veka, še posebej do takratne viteške lirike. Če se je torej velik del svojega življenja potapljala v razkošje nekega povsem drugega časa, polnega princev in princes, pa njeno življenje močno zaznamuje tudi ljubezen do lepega in razkošja nasploh: pa naj gre za parfume in obleke, najrazličnejša umetniška dela ali pa velike pustne zabave, ki jih prireja na svojem domu in v katerih lahko - tako kot v fakultetni učilnici - vedno zasede glavno vlogo. O njenem življenju - utrinke iz katerega je nedavno popisala tudi v knjigi Svet, kot iz škatlice vzet - se je z Matejo Gaber za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.

Sobotno branje Dušan Jelinčič: Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca

V romanu, za katerega je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, tržaški pisatelj popisuje pretresljivo zgodbo svojega očeta, Zorka Jelinčiča, legendarnega antifašista in enega izmed ustanoviteljev TIGR-a

7. stran Igor Štiks: W

Kriminalni roman, briljanten politični triler, z zgodovinskim prerezom delovanja evropske levice v drugi polovici 20. stoletja, je kratka žanrska opredelitev romana z naslovom dvojni v. Bralec mora prebrati knjigo, da bi razumel skrivnosti črke W. Zato ker je to črka, ki skriva veliko zgodb in šele ob koncu romana se odkrije polni pomen, zakaj prav ta črka in zakaj je tudi v naslovu romana. Poleg tega roman W k branju vabi tudi z intrigantnim napisom: »Kaj sploh pomeni boriti se za boljši svet?« O leposlovni poslastici Igorja Štiksa W se je Bojan Leskovec pogovarjal s profesorico zgodovine in bibliotekarko iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana Simono Solina.

naPOTki Smučišče Globoki klanec med vinorodnimi goricami v Prlekiji

V nekaterih delih severovzhodne Slovenije so – vsaj za zdaj – ostali brez snežne odeje. Tudi na najnižje ležečem smučišču pri nas, ki deluje od konca 90-ih let prejšnjega stoletja: na Smučišču Globoki klanec, ki leži v trikotniku med Ptujem, Ormožem in Ljutomerom. Lanska sezona je bila najuspešnejša, na letošnjo še optimistično čakajo.

KiKs Govorni pomočnik, zbirka poslovenjenih izgovarjav tujih imen

O Govornem pomočniku ste verjetno sem ter tja (v etru Prvega) že ujeli kakšno informacijo. Danes o tej prosto dostopni zbirki poslovenjenih in poenotenih izgovarjav tujih imen ter drugih besed in besednih zvez povemo več še v jezikovni rubriki KiKs. Lektorica Radia Slovenija Saša Grčman v pogovoru z Darjo Pograjc naniza tudi nekaj dejanskih »kiksov« oz. razloži delovanje spletnega orodja na primerih.

Dobro jutro, otroci Je delo v vrtcu naporno?

Medtem ko so šolarji na počitnicah in so vrata osnovnih in srednjih šol za teden dni zaprta, vrtci zimskih počitnic nimajo. Kako tisti, ki so zdaj že tri leta v šoli in uživajo v prostih dneh brez pouka, razmišljajo o delu vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic?

Lokalni junak Rado Škrjanec

Začel se je pustni čas, ki mu na ptujskem pravijo tudi peti letni čas. Čas veselja, zabav v maskah, šemljenja, norčij, pustnih povork, ki ga imamo radi vsi. Na Ptuju se je pričelo tudi 63. kurentovanje, saj je kurent skozi desetletja postal ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih mask pri nas. Med tistimi, ki si že od otroštva nadenejo kurentovo opravo, je tudi vsestransko aktiven Ptujčan Rado Škrjanec. Je eden od skoraj stotih kurentov, ki delujejo pod okriljem sekcije koranti Folklornega društva Lancova vas in ki skušajo ohranjati čimbolj avtohtono sporočilo kurentov s kurentovimi obhodi, ki so od leta 2017 tudi vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. S kurentom Radotom Škrjancem - oziroma korantom, kot maski še pravijo na ptujskem, se je pogovarjala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič

Svetovalni servis Varna vožnja v zimskih razmerah

Med osnovna pravila vožnje pozimi spadajo prilagoditev hitrosti, povečanje varnostne razdalje in zaviranje narahlo. O vožnji po neočiščenem cestišču, zaviranju in speljevanju na zasneženih in poledenelih podlagah, o tem, kaj lahko sami preverimo pri vozilu preden se odpravimo na daljšo pot, in kaj vključuje preventivni pregled na servisu v petkovem svetovalnem servisu. Naš gost bo Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje. Izvedeli boste tudi, kako pravilno in varno prevažati smučarsko opremo.

Jutro Kaj je poledica?

SSKJ geslo "poledica" opredeli kot "tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču". Kaj pa pravijo meteorologi? Z Veroniko Hladnik Zakotnik odgovorimo na vprašanje, na katerega so odgovarjali tudi mimoidoči v anketi: kaj je poledica?

Petek brez pravila ''Danilo Kocjančič je bil frajer''

Bazar, Prizma, Halo in seveda Kameleoni. Legendarne slovenske zasedbe, katerih skupni imenovalec Danilo Kocjančič. 3. februarja 2023 obeležujemo deseto obletnico njegove smrti in posvečamo tudi Petek brez pravila. O glasbeniku, ki je v zakladnico slovenske glasbene produkcije prispeval velik delež uspešnic se pogovarjamo z glasbenim urednikom na Radiu Koper, Armandom Šturmanom.

Svetovalni servis Menopavza

Perimenopavza, menopavza in postmenopavza so obdobja v življenju ženske, ki jih doživlja vsaka drugače. Hormonske spremembe so naraven proces in predstavljajo konec ženske rodne dobe. Kaj lahko ženska pričakuje, kako si lahko v tem obdobju pomaga? V četrtkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala izr. prof. BOJANA PINTER, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, mag. ekon. in posl. ved z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete UL.

Možgani na dlani Meta Kramar, 3. del: "Psihologija lahko človeka spremlja vse življenje, pa nikoli na svoja vprašanja ne najde vseh odgovorov"

V tretji, zadnji epizodi mini serije zgodb in spominov psihologinje Mete Kramar, bomo spoznali prvo slovensko pedopsihiatrinjo, pogledali na svet psihoterapije danes in se s sogovornico še enkrat sprehodili skozi desetletja izkušenj, dela, učenja in vtisov. Kaj je Meti Kramar najbolj ostalo v spominu, za kaj je najbolj hvaležna in kaj bi rekla tista najstnica Metka, ki se je kmalu po drugi svetovni vojni vpisala na študij psihologije, danes? Pripravlja: Mojca Delač.

Lokalni čas Priprave na največji športni dogodek v zgodovini samostojne Slovenije

Planica se je preoblekla v povsem novo podobo. FIS Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023 je največji športni dogodek v zgodovini Republike Slovenije. Polovico milijarde ljudi po vsem svetu bo slika iz Planice dosegla s pomočjo 130 televizijskih kamer in 2000 predstavnikov medijev. Pričakujejo kar okrog 150 tisoč obiskovalcev iz 70 držav.

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Oster kitajski odziv na ameriško sestrelitev balona

Pozornost sveta so ta konec tedna pritegnili domnevno kitajski vohunski baloni, ki so ga opazili nad ameriškim ozemljem. Zaradi tega so Združene države odpovedale obisk zunanjega ministra Anthonya Blinkena na Kitajskem in plovilo naposled tudi sestrelile. Kitajska vztraja, da gre za vremenski balon, ki je zašel s poti. Nekaj drugih poudarkov: - Ukrajina ob skorajšnji obletnici začetka vojne pričakuje obsežno rusko ofenzivo - Papež Frančišek končal afriško turenjo v Južnem Sudanu in Kongu - Umrl je nekdanji pakistanski predsednik Pervez Mušaraf

Radijski dnevnik Radijski dnevnik 18:30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Aktualna tema Srečanje Slovencev, ki živijo v Severnem Porenju-Vestfaliji

V Baasmu v Severnem Porenju-Vestfaliji, kakih 10 ur vožnje z avtomobilom iz Slovenije in čisto blizu meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, je od petka potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v tem delu Nemčije. Srečanje, ki se je končalo danes, je organiziralo društvo Slovenski zvon iz Krefelda. Na njem so se zbrali Slovenci več generacij, med njimi učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Severnem Porenju Vestfaliji, prišla je tudi družina iz slovenskega kraja Vitomarci, ki je pobraten s Krefeldom. Tam je bila tudi ekipa Prvega. Nekaj sogovornic je pred mikrofon povabila Živa Trček.

Dogodki in odmevi Peking: ameriška sestrelitev balona je napad na civilno zračno plovilo

Peking se je ostro odzval na sinočnjo ameriško sestrelitev kitajskega balona, ki so ga v Washingtonu označili za vohunskega. Kitajska vztraja, da gre za vremenski balon in da je njegova sestrelitev ameriški napad na civilno zračno plovilo brez posadke. Združene države medtem zagotavljajo, da je ukrep popolnoma skladen z načeli nacionalne varnosti. Ostali poudarki oddaje: Umrl je nekdanji pakistanski predsednik Pervez Musharaf Češka ukinja mejni nadzor s Slovaško, migracije v ospredju izrednega vrha Spektakularen začetek karnevalskih vragolij v Benetkah

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Združene države sestrelile kitajski balon, Peking ogorčen

Glasbena skupina Joker Out je sinoči v posebni oddaji Misija Liverpool na naši televiziji predstavila svojo pesem Carpe Diem, ki bo slovenski adut na letošnji Evroviziji v Liverpoolu. Člani skupine na vprašanje, kakšna so pričakovanja, odgovarjajo, da si želijo zmage Evrovizijski žreb je odločil, da bodo Joker out tekmovali v drugem polfinalu, ki bo 11-tega maja. V oddaji tudi o tem: - V Evropski uniji začela veljati prepoved uvoza ruskih naftnih derivatov. - Javnost pri nas naklonjena obnovljivim virom energije, a pri posameznih projektih se zaplete. - Na Blokah bodo spet prišli na svoj račun ljubitelji teka na smučeh.

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Radijski dnevnik 18:30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Dogodki in odmevi Močan veter povzročal težave

Zelo vetrovno je danes, iz več delov države poročajo o podrtih drevesih, ponekod je bila motena oskrba z elektriko, zaprta so tudi nekatera smučišča. Veter se je povečini že umiril, dopoldne je najbolj pihalo na severovzhodu, na Gorenjskem pa tudi v Ljubljani. Veter pa tokrat težav ni povzročal na tekmi smučark skakalk v Willingenu, Ema Klinec se je zavihtela na odlično drugo mesto. Ostali poudarki: Protest voznikov avtobusov v Kranju - opozorili na razvrednotenje poklica in slabe plače Kitajski vohunski balon še zapletel odnose med Washingtonom in Pekingom Nocoj premiera slovenske kandidatke za pesem Evrovizije

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Na pravi strani Je slovenski vrh politike feminističen?

Da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za enakopravnost je jasno, da smo še zelo daleč od enakosti v družbi pa kažejo ne le raziskave temveč tudi javno izrečene žaljivke in vulgarno komentiranje videza naših političark, ki smo jim ponovno priče v zadnjih dnevih. Komentiranje, ki prihaja tudi s strani vidnih predstavnikov družbe služi diskreditaciji žensk ter je odraz mizoginije. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je v tokratni epizodi, skupaj z gostjama, med drugim spregovorila tudi o nerazumevanju enakosti na politični ravni. O pomenu feminizmu pa je vprašala predsednico države Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Vprašanje o tem ali je feminist, pa je zastavila celo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu.

ApolloLajka Tudi če ti ne uspe izdelati lastne rakete, jim lahko meriš utrip – Vid Selič, Dewesoft

Pred nekaj leti je slovenski Inštitut Spacelink imel ambicijo, da bi izdelali čisto pravi izstrelitveni sistem - raketo, po domače -, s katerim bi lahko do nizke orbite spravili kak nanosatelit. In ta sistem naj bi bil celo ponovno uporaben. »Tehnično gledano je bil to prvi slovenski projekt z resno ambicijo, da doseže vesolje. Na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, si lahko predstavljate, da te večina ljudi mal postrani pogleda pa si misli, aha, ti si en crazy scientist, ki hoče narediti eno stvar, ki je že v naprej obsojena na propad. Ampak ni čist tko.« Vid Selič je danes vodja aplikacijske skupine pri slovenskem podjetju Dewesoft, ki je vodilno v svetu na področju merjenja vsega, kar hočete izmeriti, naj gre za vašo novo raketo, električni motor ali pač karkoli drugega. Kako je od blizu videti sodelovanje z vesoljskimi agencijami in z velikimi podjetji po svetu? Kaj vse je potrebno stestirati in izmeriti, da se nek satelit na koncu nevarne raketne vožnje nepoškodovan znajde na želeni točki v vesolju? In zakaj vsi (pod vsi mislimo: Naso, Eso in vse druge vesoljske agencije, pa Space X, Teslo, Ferrari, Audi …), merijo z Dewsoftom?

Umetnost možnega Pa ne spet vroča jesen? – Urška Mlinarič in Gregor Drnovšek

Aleš, ki ima natančno evidenco, je ugotovil, da je mimo nas zbežala okrogla obletnica – 50 epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega. Več kot 50 epizod smo pripravili in vsako od njih so zaznamovali gosti, naši kolegi novinarji, analitiki, komentatorji, uredniki, ki spremljajo politično dogajanje iz prve vrste. Tudi tokrat Urška Mlinarič, komentatorka časopisa Večer, in Gregor Drnovšek, televizijski komentator političnega dogajanja, precizno analizirata politična in družbena razmerja sil. Goloba vlada, končno v polni postavi, napoveduje obsežne reforme, ki naj bi jih pripravila v enem letu. Preveč ambiciozno? Urška pove, kakšna so bila pogajanja o plačanem sistemu pred skoraj dvajsetimi leti in da je obstajala pomembna razlika v primerjavi z današnjim trenutkom. Izhodišča so postavili šest let pred začetkom pogajanj. Ko so se ta začela, so potekala podnevi, ponoči, čez vikende. Spremljal jih je tudi Gregor, ki si v referendumski zgodbi zastavlja predvsem vprašanje: kdo bo vse to plačal, potem ko je vlada začasno že zadovoljila določene parcialne interese. In kje je pravzaprav finančni minister? Urška opozarja na specifičen način vodenja predsednika vlade Goloba, Gregor pa analizira tudi dogajanje na desnici. Oba se strinjata, da bo družbeni in politični mir odvisen od uspešnosti dogovorov o reformah. In, ja, čeprav letos ne bo volitev, se lahko jeseni znova zaostrijo odnosi s sindikati. Nas torej znova čaka vroča politična jesen?

Umetnost možnega Politični cirkus na visokih obratih - Miran Lesjak, Dnevnik

Podkast o politiki Umetnost možnega se vrača. V prvi letošnji epizodi analiziramo serijo vladnih komunikacijskih zdrsov, »afer« in bizarnosti, ki so zaznamovali zadnje tedne starega in prvi teden novega leta. Začelo se je z zapletom in odstopom notranje ministrice, nadaljevalo s poletom z vladnim letalom predsednice parlamenta na dunajski novoletni koncert, zaostritvijo razmer v zdravstvu in sporom med ministrom Loredanom in županom Jankovićem, po katerem se je minister županu kar dvakrat javno opravičil, vrhunec pa doseglo s stavko pacientov, na kateri je sodelovala tudi – vlada. Mimogrede je vlada obljubila povišanje štirih plačnih razredov vzgojiteljicam in 600 evrov dodatka sodnikom. Kaj je skupni imenovalec? Miran Lesjak, odgovorni urednik, komentator in analitik političnega dogajanja pravi: prvič se je zgodilo, da večino vodilnih mest v politiki zasedajo ljudje brez politične zgodovine in s tem tudi brez političnih izkušenj. A politika je kljub vsemu poklic, veščina, izkušnje štejejo. Kako dolga je lahko učna doba in kakšni so scenariji? Tudi o tem v prvi letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.

Srce bije za posel Matjaž Filipič, KF Finance

Finančna industrija se je pri nas v 15 letih dodobra spremenila. Od leta 2016 imamo zakonodajo, ki ureja poslovanje in regulacijo alternativnih investicijskih skladov. Priložnost so z ustanovitvijo Alfi skladov zagrabili v podjetju za svetovanje in cenitve KF Finance, ki ga od 2009 vodita Matjaž Filipič in Bojan Kunovar. Skladi danes upravljajo naložbe, kot so deleži v Tušu, Merkurju, drugih nekdaj družinskih podjetjih, številne poslovne nepremičnine, trgovska dejavnost, veterinarske klinike, medicinski centri, energetika itn. Matjaž Filipič v podkastu Srce bije za posel med drugim deli izkušnje poslovanja v slovenskem in hrvaškem okolju in poda svoj pogled na leto 2023.

Na pravi strani Leto 2022 je bilo prelomno leto - v dobrem in slabem

V zadnji epizodi leta 2022 se je avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani Tita Mayer ozrla nazaj in pogledale kaj je leto v izteku ženskam prineslo in kaj vse jim je odvzelo.

ApolloLajka Ko dobiš novo Webbovo sliko na računalnik, je vsakič kot božič - astrofizičarka Maruša Bradač, FMF

Astrofizičarka Maruša Bradač ima direktni dostop do Vesoljskega teleskopa Jamesa Webba in 200 ur Webbovega časa za raziskovanje. Luksuz, ki pride s tem, če sodeluješ pri načrtovanju ene od štirih kamer, ki jih ima Webb na svojem krovu. Pred letom dni smo vsi trepetali, kakšna bo usoda vesoljskega teleskopa, ki naj bi se podal tja, kamor Hubble ni mogel; danes je jasno, da JWST podira vse rekorde in pričakovanja. Namesto načrtovanih 5,5 let, bo Webb glede na zalogo goriva lahko deloval kar 20 let. Da bo lahko prispeval številna revolucionarna spoznanja o našem vesolju, tako sploh ni dvoma. Kajti Webb opazuje vse: od planetov, tistih v našem osončju ter eksoplanetov, do nastanka zvezd v naši galaksiji pa tudi celoten razvoj galaksij od najzgodnejših do teh, ki jih poznamo danes.

Evolucija užitka Bila sem presenečena, ko je predlagal vazektomijo

Moška sterilizacija ne vpliva na količino izliva, erektilno funkcijo, doživljanje orgazma, spolno željo in hormone.

Umetnost možnega Politična kriza za finale super volilnega leta: Robert Škrjanc, Aljoša Peršak, Matija Mastnak

Super volilno leto se je izteklo in začelo naj bi se obdobje političnega zatišja. Da bi pod lokalne volitve povlekla črto, sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila kolega poznavalca razmer iz dveh najbolj zanimivih lokalnih okolij v drugem krogu lokalnih volitev. Aljoša Peršak, novinar in urednik mariborskega časopisa Večer, pove, zakaj se je v drugem krogu znašel Franc Kangler in ne Vojko Flis, kot smo pričakovali tisti, ki živimo na drugi strani Trojan. Radijski kolega Matija Mastnak razloži fenomen 33-letnega Matija Kovača, ki je z županskega prestola nepričakovano vrgel večnega župana Celja Bojana Šrota. Smo omenili zatišje? Seveda smo se zmotili – dobra dva tedna po uspešno prestani interpelaciji odhaja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, premier Robert Golob pa je očitno naredil svojo prvo veliko politično napako. Kakšno ceno bo zanjo plačal? Vse o prvi menjavi v Golobi ministrski ekipi in o težavah »čiščenja« policijskih vrst pove radijski kolega in izvrsten poznavalec sistema nacionalne varnosti Robert Škrajnc. Na poslušanje!

Umetnost možnega Slovenski Napoleon in bilanca volilnega super leta – Janez Markeš

Že pogrešate nedeljski ritual odhoda na volišče po jutranji kavi? Super volilno leto se izteka, pred nami je le še drugi krog lokalnih volitev. Zato smo v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnili črto: kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšna je po parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitvah, pa po referendumskem politična podoba Slovenije? Janez Markeš, novinar, kolumnist, analitik časopisa Delo, ocenjuje: »Najpomembnejša novost političnega leta je novo rojstvo aktivne civilne družbe. Referendume so dobile nevladne organizacije, ne vladajoča politika,« je prepričan Markeš. Pogovor je vrtiljak misli in tez o pomenu javnega, o dogajanju na desnici, o Janezu Janši in Robertu Golobu, o priložnostih in pasteh, pa tudi o novinarstvu in medijih. Privežite varnostne pasove in – na poslušanje!

Na pravi strani Ženske zasedle visoke politične pozicije - je nastopil čas za enakost?

Slovenija se z izvolitvijo predsednice uvršča med države, ki so imele na vseh ključnih političnih pozicijah ženske. Po prvi predsednici vlade Alenki Bratušek, po prvi predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, smo z izvolitvijo Nataše Pirc Musar, dobili tudi prvo predsednico države, kar je izjemno pomembna pridobitev na simbolni ravni in v kontekstu enakosti spolov. O tem bo tekla beseda v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila kolumnistko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Sobotni glasbeni večer z glasbo Big Banda RTVSLO & Kornél Fekete-Kovács (gost)

Koncert Big Banda RTV Slovenija, ki je bil 26. januarja letos, smo organizirali v sodelovanju z Madžarskim kulturnim centrom Ljubljana ob Dnevu madžarske kulture in pred dnevom slovenske kulture. Našemu Big Bandu se je kot solist, avtor in dirigent pridružil madžarski glasbenik Kornél Fekete-Kovács. Želimo vam prijetno poslušanje koncerta iz našega studia 26. Koncert si lahko ogledate tudi na naši spletni strani prvega programa Radia Slovenija. Večer je vodil Milan Krapež.

Huda muska Huda muska - Glasbeno udejstvovanje kot družaben dogodek

Glasbeno udejstvovanje se je umaknilo v zasebno okolje, v preteklosti pa je človek glasbo ustvarjal v skupini in zunaj, sredi vasi. Ali kdaj prepevate s prijatelji ob kitari ali pa kar tako v družbi? Le dajte, saj tako krepimo socialen krog in se povezujemo z ljudmi.

Pesem v žepu Izzivi za prihodnost. 4. del radijskega priročnika za kantavtorje

V Pesmi v žepu poslušamo zadnji del cikla, posvečenega Janiju Kovačiču. Upornik z razlogom, kantavtor in avtor popularnih hitov je obenem literat, raziskovalec, filozof, pedagog s širokim znanstvenim razgledom in globino človeškega razumevanja. Svoje poglede nanj in na njegovo ustvarjanje z nami delijo Milena Mileva Blažič, Vita Mavrič, Boris A. Novak, Drago Mislej Mef, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Glasba iz bogatega arhiva Radia Slovenija

Prvi četrtek v mesecu je in s tem čas, ko poslušate glasbo iz bogatega arhiva Radia Slovenija. O snežnih radostih in bližajoči se pomladi igrajo in prepevajo: Alpski kvintet; Trio Roberta Smolnikarja; Štirje kovači; Ansambel Avsenik; Ansambel Jožeta Burnika; Ansambel Franca Miheliča; Ansambel Dobri znanci Ansambel Gorenjci: Ansambel Štajerskih 7; Beneški fantje; Igor in Zlati zvoki; Ansambel Štrk; Ansambel Francija Jeršinovca s Planšarji, oddajo pa sklene Ansambel Slovenski muzikantje. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

V Godbah z zgodbo se z glasbo vračamo v zgodovino in se spominjamo glasbenih dogodkov, ki so se zgodili prvega februarja. Med drugim je leta 1965 James Brown posnel skladbo Papa's got a brand new bag, leta 1968 je Frank Sinatra s hčerko Nancy posnel uspešnico Somethin' stupid, leta 1979 je 1. februarja na prvo mesto angleške lestvice prišla skladba skupine Blondie s pesmijo Heart of glass in prvega februarja leta 1994 se je rodil uspešni angleški glasbenik Harry Styles.

41 stopinj vročine 41 stopinj vročine

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Svečnica v ljudski pesmi

Odsev svečnice, praznika luči in Gospodovega darovanja (2. februar) v slovenski ljudski pesmi. Drugega februarja boste v koledarjih našli označen praznik: svečnica. Beseda sama nam hitro razkrije pomen praznika, pa vendar je blagoslov sveč, ki se na ta dan opravlja v Rimskokatoliški cerkvi, le en košček vsebine. Svečnica je v cerkvenem letu praznik Jezusovega darovanja v templju; prvotno ime praznika pa je bilo Marijino očiščevanje. Korenine praznika pa so še daljše, in sicer so v dneh okrog svečnice v starem Rimu praznovali luperkalije. Množice so se z gorečimi plamenicami valile po ulicah, številni med njimi so se oblekli v kože ipd. Dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, podrobneje predstavi ta čas kot tudi obred ženskega očiščevanja. Prvotno ime praznika je bilo namreč Marijino očiščevanje, v preteklosti so verjeli, da je ženska po porodu nečista in tako je morala počakati vsaj 40 dni, preden se je vrnila v družbo. Svečnica nastopi točno 40 dni po božiču, to pa označuje tudi Marijino očiščevanje in darovanje: z Jožefom sta dojenčka Jezusa prinesla v tempelj, kjer sta ga posvetila Bogu, kot je bila navada za vsakega prvorojenca, odkupila pa sta ga z dvema goloboma oziroma grlicama. To je bil dar, ki so ga premogli reveži. Bogatejši so darovali večje živali. Na Slovenskem je znano tudi svečniško koledovanje in pesmi, ki spremljajo kolednike, redno omenjajo Marijo z dvema golobčkoma, starčka Simeona in prerokinjo Ano ... to nakazuje na to, da se vsebina teh pesmi trdno opira na svetopisemsko poročilo, ki ga je zapisal evangelist Luka. Kot praznik luči se je svečnica preoblikovala v Rimskokatoliški cerkvi, ko na ta dan blagoslavljajo sveče. Več o cerkveni strani praznika pove duhovnik, g. Janez Maučec iz župnije sv. Marko niže Ptuja. Kolednice nam pojejo Ljoba Jenče, pevke iz Ložnice pri Makolah na Štajerskem, oktet Suha, mlajše pevke AFS France Marolt, pevke iz Stojncev in Male vasi (Alenka Domanjko Rožanc, Lucija Janžekovič, Eva Kostanjevec in Ajda Šterbal ter Špela Forštnarič, Irena Forštnarič in Marija Kolarič), Ragle in Katice. Da, svečnica je eden redkih praznikov, ob katerem koledujejo ženske, čeprav so sprva na ta dan koledovali moški.

Prva vrsta Los Hostes in Hannah James

Kavč festival v Prvi vrsti. Nastopajo Los Hostes in Hannah James. Zasedba: Claudia Schwab (violina in vokal), Matija Solce (harmonika in vokal), Aleš Zorec (bobni) in Hannah James (vokal, harmonika, clog dance - ples v coklah).

Etnofonija Souad Massi: Sequana

Souad Massi: Sequana. Kantavtorica alžirskih korenin je ponovno več kot prijetno presenetila z albumom sodobnega kantavtorskega folka, ki se poraja v večkulturnih sredinah.

Lahko noč, otroci! Zajec – lažni bolnik

Kako lahko, če hočeš, kaj hitro ozdraviš … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: Sergej Mihalkov. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

RIO radijska igra za otroke Darka Čeh: Zimska pravljica

Februar je zadnji zimski mesec, ko v pustnem času slavimo odhod zime in prihod pomladi. V terminih radijske igre za otroke pa nedeljska jutra v tem mesecu prebujajo prav posebne pravljice, takšne o pravljicah. Režiser Klemen Markovčič je namreč v svojevrsten slušni krog sklenil štiri igre, ki vsaka na svoj način, pripoveduje o pravljicah in njihovih junakih. Ni lepšega, kot se v topli postelji prebujati s pravljico za dobro jutro. V igri mali Snežek sredi zimskega viharja najde klobuk. Ta pa, kot se za pravljico spodobi, seveda ni navaden, ampak prav čarovniški ... Tonska mojstrica in režija: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe in korepetitor: Aleš Kersnik Asistentka režije: Daša Dovžan Tehnični asistent: Zmago Frece Snežek – Nataša Ralijan Raček – Janez Hočevar Zajec – Zvone Hribar Lisica – Stanislava Bonisegna Miška – Maja Končar Maček – Violeta Tomič Klobuk – Jurij Souček Snežak – Janez Albreht Palica – Lenča Ferenčak Songe poje – Irena Vidic Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1996.

Lahko noč, otroci! Vesele igrice

Trije navihanci, zaradi pomanjkanja snega, že težko čakajo pomlad. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Hudo športni Ivo Nagode, smučarski tekač

V rubriki Hudo športni smo spoznali smučarskega tekača iz Tekaškega smučarskega kluba Logatec. Ivo Nagode ima 14 let, obiskuje 9. razred, šport pa je zanj zabava!

Hudo! 33. tekmovanje Mladina in gore

Z nami so bili predstavniki ekipe Smrkci iz Planinskega društva Litija, ki so v osnovnošolski konkurenci na 33. tekmovanju Mladina in gore osvojili tretje mesto. O množici znanj, ki so jih morali pokazati na tem državnem tekmovanju, pa tudi o vseh zabavnih plateh planinstva, smo govorili v oddaji Hudo.

Kulturomat Timi Sitar in modno ter grafično oblikovanje

Moda je povsod okoli nas, saj za vsakim kosom oblačila stoji nekdo, ki je to oblačilo oblikoval. Dijak Timi Sitar je svojo oblikovalsko pot začel v srednji šoli, zdaj pa postaja širše prepoznaven tako v Sloveniji kot tujini. Njegov zaščitni znak so majhni možički, ki jih vpeljuje v skoraj vse svoje modno oblikovanje. Poleg kreiranja oblačil pa ustvarja tudi slike, nakit in koledarje.

Radijski ringaraja Počitnice: smučanje, branje ali gledanje televizije?

Tokratna oddaja je bila nekoliko drugačna. Mladi sogovorniki, ki jih po navadi posnamemo na šoli, so tokrat prišli na radio! To so bili učenci Osnovne šole Vide Pregarc, govorili pa so o načrtih za zimske počitnice, ki se zanje ravno začenjajo, pa tudi o tem, koliko časa preživijo pred različnimi zasloni.

Dobro jutro, otroci Je delo v vrtcu naporno?

Medtem ko so šolarji na počitnicah in so vrata osnovnih in srednjih šol za teden dni zaprta, vrtci zimskih počitnic nimajo. Kako tisti, ki so zdaj že tri leta v šoli in uživajo v prostih dneh brez pouka, razmišljajo o delu vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic?

Lahko noč, otroci! Kako je spanček podaril potepuhu pernico

Kako nastanejo sanje. Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier/Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Lahko noč, otroci! Grozen dan

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorice Manke Kremenšek Križman: Grozen dan. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Le kdo bi si mislil, da lahko turoben, mrzel, siv deževen dan v sebi skriva toliko lepega … Pripoveduje: GREGOR ZORC Avtorica besedila: MANKA KREMENŠEK KRIŽMAN Glasbena opremljevalka: DARJA HLAVKA GODINA Mojster zvoka: NEJC ZUPANČIČ Dramaturginja: KAJA NOVOSEL Režiserka: ŽIVA BIZOVIČAR Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu Radia Slovenija, januar 2023.

Gymnasium Stiske lahko mladi naslavljajo tudi v dijaškem domu

Anksioznost, depresija, samopoškodovanje in samomorilne misli, motnje pozornosti - stisk mladih je veliko, z nami pa so svoje težke izkušnje delili dijaki iz Dijaškega doma Vič. Ali bivanje v dijaškem domu poglablja njihove stiske ali pa, prav nasprotno, pomeni mladim na poti odraščanja varno zatočišče in mogoče edino možnost za uresničenje njihovih izobraževalnih želja? Kakšno je sploh življenje v dijaškem domu in kakšno oporo tam najdejo mladi, ki ne izhajajo iz najbolj spodbudnega domačega okolja? Kaj bi bilo, če bi zaradi nezmožnosti plačevanja stroškov morali izbrati drugo šolo? Na srečo v Sloveniji deluje Dijaški sklad projekta Botrstvo, ki finančno pomoč nudi 120 dijakom. Več pa v oddaji Gymnasium.

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Oster kitajski odziv na ameriško sestrelitev balona

Pozornost sveta so ta konec tedna pritegnili domnevno kitajski vohunski baloni, ki so ga opazili nad ameriškim ozemljem. Zaradi tega so Združene države odpovedale obisk zunanjega ministra Anthonya Blinkena na Kitajskem in plovilo naposled tudi sestrelile. Kitajska vztraja, da gre za vremenski balon, ki je zašel s poti. Nekaj drugih poudarkov: - Ukrajina ob skorajšnji obletnici začetka vojne pričakuje obsežno rusko ofenzivo - Papež Frančišek končal afriško turenjo v Južnem Sudanu in Kongu - Umrl je nekdanji pakistanski predsednik Pervez Mušaraf

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Lahko noč, otroci! Zajec – lažni bolnik

Kako lahko, če hočeš, kaj hitro ozdraviš … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: Sergej Mihalkov. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Radijski dnevnik Radijski dnevnik 18:30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Sledi časa Praznik kulture, praznik države

Sledi časa s primerom Prešernovega dne razgrinjajo različne vidike razumevanja tega, kako se državni prazniki vzpostavljajo, kako se ohranjajo in kakšno vlogo imajo za vse nas - člane državnih skupnosti.

Aktualna tema Srečanje Slovencev, ki živijo v Severnem Porenju-Vestfaliji

V Baasmu v Severnem Porenju-Vestfaliji, kakih 10 ur vožnje z avtomobilom iz Slovenije in čisto blizu meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, je od petka potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v tem delu Nemčije. Srečanje, ki se je končalo danes, je organiziralo društvo Slovenski zvon iz Krefelda. Na njem so se zbrali Slovenci več generacij, med njimi učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Severnem Porenju Vestfaliji, prišla je tudi družina iz slovenskega kraja Vitomarci, ki je pobraten s Krefeldom. Tam je bila tudi ekipa Prvega. Nekaj sogovornic je pred mikrofon povabila Živa Trček.

Dogodki in odmevi Peking: ameriška sestrelitev balona je napad na civilno zračno plovilo

Peking se je ostro odzval na sinočnjo ameriško sestrelitev kitajskega balona, ki so ga v Washingtonu označili za vohunskega. Kitajska vztraja, da gre za vremenski balon in da je njegova sestrelitev ameriški napad na civilno zračno plovilo brez posadke. Združene države medtem zagotavljajo, da je ukrep popolnoma skladen z načeli nacionalne varnosti. Ostali poudarki oddaje: Umrl je nekdanji pakistanski predsednik Pervez Musharaf Češka ukinja mejni nadzor s Slovaško, migracije v ospredju izrednega vrha Spektakularen začetek karnevalskih vragolij v Benetkah

Nedeljska reportaža Skrb za divjad pozimi

Zima je čas, ki za malo in veliko divjad prinese številne izzive. Za živali je čas počitka, a na drugi strani čas intenzivnega iskanja hrane in boja za preživetje. Pri tem jim na pomoč priskočijo tudi lovci. V Nedeljski reportaži bomo predstavili skrb za divjad pozimi. Obiskali smo Lovsko družino Škofljica, kjer nas je sprejel Borut Bitenc, lovec z več kot 55-letnim stažem. Lovska družina Škofljica obstaja od leta 1946, trenutno ima 53 članov in skrbi za več kot sedem tisoč hektarov površin. To s seboj prinese tudi številne odgovornosti. Kakšno je delo lovcev pozimi, boste slišali v oddaji, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.

Od setve do žetve Novi izzivi v agronomiji

V ospredje oddaje postavljamo nove izzive v poljedelstvu, sadjarstvu, zelenjadarstvu in vinogradništvu. Gre za vprašanja gnojenja, obdelave tal, sredstev za zaščito rastlin, novih tehnologij in semenskega materiala. O njih so se pogovarjali na nedavnem simpoziju Slovenskega agronomskega društva. Predstavljamo tudi predelavo hmeljevine v kompost, ki je ena od možnosti za vračanje dragocenih hranil v zemljo na hmeljarskih kmetijah. Na koncu pa se bomo pogovarjali z mlado prevzemnico mlečne kmetije na Gorenjskem Liso GORJANC.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt