Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Nedeljska reportaža Kam gredo poškodovane zaščitene prostoživeče živali?

Če le imajo srečo, da jih pred plenilci in drugimi nevarnostmi opazijo in pravočasno zaščitijo čuteči ljudje, pelje njihova pot v eno izmed zavetišč za prostoživeče živali. V tokratni Nedeljski reportaži bomo stopili v osrednji center za nastanitev, oskrbo in zdravljenje zaščitenih prostoživečih živali na Muti, ki ga vodi veterinarski strokovnjak dr. Zlatko Golob. Četudi oskrbijo od 500 do 1000 živali na leto in je njihova oskrba zakonsko predpisana, so letos ostali brez sredstev za delovanje. Pa vendar nobena pomoči potrebna žival ni ostala brez oskrbe. Tudi velika uharica, ki so jo našli ob enem izmed celjskih trgovskih središč, ne. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.

Razkošje v glavi Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN

»Patriarhat je eden najhujših režimov, kar smo jih doživeli v človeštvu,« pravi predsednica Slovenskega centra PEN Tanja Tuma, ki je tudi članica upravnega odbora mednarodnega ženskega komiteja pri PEN ter mednarodnega odbora Pisatelji za mir. Po izobrazbi je profesorica francoščine, angleščine in nemščine, svoje življenje je zapisala knjigam in književnosti. Pisateljica, avtorica številnih člankov s področja založništva, pobudnica bralnih kampanj za mlade in ustanoviteljica založbe Tuma, pri kateri sta med drugim izšli pomembni knjigi Antologija slovenskih pesnic in Pozabljena polovica, je kritična opazovalka družbe, ki si upa kritiko povedati tudi naglas. O sebi pravi, da se od nekdaj bori za promocijo branja in za pravice žensk ter zapostavljenih skupin in opozarja, da je samo upor molku edina pot k resnični enakopravnosti. Tanjo Tumo je pred mikrofon povabila voditeljica Tita Mayer.

Sobotno branje Slava Kurilov: Sam v oceanu

Avtobiografski zapiski sovjetskega oceanografa Slave Kurilova, ki je sredi 70. let izvedel spektakultaren pobeg iz svoje domovine ter v treh nočeh in dveh dneh preplaval skoraj 100 kilometrov oceana

Kulturni fokus Mladen Dolar: Vedno so mi bili všeč ekstremni tipi literature in filozofije. Resnica je vedno v skrajnosti.

S svetovno uglednim filozofom o modernistični literaturi Marcela Prousta, Jamesa Joycea, Franza Kafke in Samuela Becketta

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Evropski poslanci so potrdili evropski pakt o migracijah in azilu, ki naj bi med drugim zagotovil hitrejše azilne postopke in več solidarnosti med članicami. Medtem ko Izrael še naprej stiska Palestince v Gazi, španski premier Pedro Sanchez začenja evropsko turnejo, namenjeno pogovorom o možnostih priznanja Palestine. V Tedenskem aktualnem mozaiku s Špelo Novak tudi o tem, kaj prinaša nova uredba o postavljanju sončnih elektrarn, in kaj za paciente pomeni nadaljevanje zdravniške stavke.

Radio GA - GA »Rajš primte se za nos, drek bo tle teku skoz.«

V deseti epizodi Radia Ga Ga - nova generacija, vas bosta pozdravila stari in nova bivša predsednika stranke SD, Borut in Tanja, ki se vsak po svoje soočata s prihajajočim volilnim kongresom stranke. Župan Janković bo predstavil novo navijaško skupino "Green Drekon's", ki bo s svojimi aktivnostmi skrbela za promocijo Kanala C0, fantom pa se je pridružil tudi Pero Lovšin. Vesna Milek bo v studiu gostila Zvezdano, s katero bosta odprli vprašanje kvot, predstavili pa bomo tudi novo linijo delovnih zvezkov "Naučimo se vladati" 1 in 2 Roberta Goloba. Nova duhovna misel, osel Rožmarin, Uroš Slak in še kaj v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.

Jutro na Prvem

7. stran Maša Ogrizek: Gospodična z monstero

Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na domači literarni sceni. Topla in svetla pripoved o prijateljstvu, solidarnosti in skupnosti je pred nami. V oddaji 7. stran nam bo o bralski izkušnji ob snidenju s knjigo Gospodična z monstero, avtorice Maše Ogrizek, pripovedovala Nina Kožar, pobudnica projekta Knjigobežnice.

naPOTki "Za ohranjanje starih obrti potrebujemo prizadevne posameznike s čutom za dediščino"

V uvodni epizodi 16. sezone naših naPOTkov, v kateri predstavljamo stare obrti in rokodelce, smo na Dolenjskem podrobneje spoznavali tradicijo mlinarstva, tokrat pa se je Jure Čepin odpravil v Postojno, kjer ima "dolgo brado" še ena tradicionalna obrt, in sicer je obiskal brivca. Ti so bili od nekdaj značilnejši za mesta in trge kot za podeželje, brivski in frizerski saloni pa so bili skozi vsa desetletja tudi aktivni prostori zbiranja ter druženja. Vse to velja tudi za brivski in frizerki salon Ozbič, ki letos obeležuje že svojo 100. obletnico obstoja. Prepoznavna hiša na vogalu je razdeljena na dva dela - brivnico in razstavni prostor, v katerem obiskovalci spoznajo bogato dediščino brivske obrti.

KiKs Prevaro je opazil "gluhonem" moški

Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, kako zelo besede zaznamuje čas oz. obdobje, v katerem se pojavijo in uporabljajo oz. bo to preverila kar Darja Pograjc. Torej o spreminjanju moči in konteksta besed skozi čas pa tudi o primernosti uporabe določenih besed v določenem času v sobotnem KiKsu z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.

Jutro Edina oborožitev podmornice so bili diverzanti

V Parku vojaške zgodovine Pivka ob koncu tedna pripravljajo Podmorničarski vikend. V sodelovanju z nekdanjimi podmorničarji iz Društva Podmorničar bodo obeležili trinajsto obletnico prihoda posebnega pomorskega plovila, ki je izjemen primer tehnične dediščine, v muzej. Kakšne pa so skrivnosti življenja in seveda dela pod morsko gladino? Sogovornik: direktor Parka vojaške zgodovine Pivka Janko Boštjančič.

Lokalni junak Merčede Porku

Mercede, ali, kot ji pravijo sosedje in prijatelji, Marčela, bi lahko bila čisto običajna priletna gospa. Zjutraj bi se odpravila k frizerju ali v trgovino, lahko bi počivala na vrtu in poslušala radio. A ne, gospa se je pred nekaj tedni, kar sama z letalom odpravila na rodno Sardinijo, kjer se je udeležila deželnih volitev in obiskala domači kraj. S svojim drznim potovanjem je napolnila družabna omrežja in medije doma ter v Italiji. 98-letna Mercede je še vedno polna življenjske energije, kar vedno izraža z igranjem kitare in harmonike. Kako jo je pot iz rodne Sardinije, prek Ligurskega morja in Padske nižine, pripeljala v Bilje, boste izvedeli v današnji oddaji. S tokratno lokalno junakinjo Mercede Porcu je pokramljal Boštjan Simčič.

Radiosfera Lady sings the blues – Billie Holiday

Predlogi za Radiosfero: Ljubljanske ulice – Majda Sepe Pomlad – Meri Avsenak Lady sings the blues – Billie Holiday Zmagovalna skladba je bila Lady sings the blues – Billie Holiday

Svetovalni servis Pred nakupom preverite podatke o nepremičnini

Nepremičnine v Sloveniji so se v zadnjem letu podražile za 6,8 odstotka, kar je precej več kot na ravni Evropske unije, kjer je bila podražitev 0,2-odstotna. Kaj vse vpliva na takšno rast cen pri nas in kako se bodo cene gibale v prihodnje? O nakupu in prodaji nepremičnin smo govorili tudi v petkovem Svetovalnem servisu. Kako pripraviti stanovanje za prodajo in na drugi strani – kaj vse in kje naj kupci preverijo podatke o nepremičnini pred nakupom. Odgovarja licenčna nepremičninska posrednica iz agencije Inalbea Zarja B. Mavec.

Jutranja vremenska fronta Nas lahko rešijo umetni vulkani?

Podnebi fizik dr. Blaž Gasparini na dunajski univerzi v Avstriji preučuje vpliv oblakov na podnebje in izboljšuje projekcije podnebnih modelov. V preteklosti je preučeval tudi metode, s katerimi bi lahko modificirali podnebje, zato nam v tokratni Jutranji vremenski fronti pove, kaj je metoda umetnih vulkanov in kako bi jo lahko uporabili v boju proti podnebnim spremembam. A kot pravi sam, je boljše vprašanje, ali jo sploh želimo uporabiti.

Petek brez pravila Začenja se Teden turističnih kmetij

Združenje turističnih kmetij Slovenije prvič prireja projekt Teden turističnih kmetij, s katerim želijo okrepiti promocijo turizma na kmetijah in vsega, kar tak zeleni turizem ponuja. Projektu se je pridružilo 30 kmetij, ki do 21. aprila prirejajo vodene oglede kmetij in starih obrti, vodijo kulinarične delavnice in degustacije ter vabijo na aktivno preživljanje časa v naravi.

Lokalni čas Se speča lepotica v Mirni prebuja?

V tokratnem Lokalnem času bomo z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro govorili o speči lepotici. Gre za obnovljeni grad Mirna, ki se nahaja severno od kraja Mirna na sotočju reke Mirna in potoka Vejar. Grad ima pestro zgodovino, požgan je bil med drugo svetovno vojno, po vojni so grajske kamne porabili za gradnjo poslopja kmetijske zadruge in drugih hiš na Mirni. Leta 1962 je grad začel obnavljati profesor z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Marko Marin, ki je pred koncem stoletja s stanovanjskim zakonom postal tudi njegov lastnik. Po njegovi smrti leta 2015 so se lastniki menjali. Novi lastnik je angleški poslovnež, ki želi grad uporabljati v izobraževalne namene in v bližini zgraditi hotel oziroma glamping center. S tem se bo morda speča lepotica zbudila, česar bi bil verjetno vesel tudi Marko Marin.

Radiosfera Dr. Milica Antić Gaber o ženskah v znanosti: "Dekleta ne se ustrašiti, vse je dosegljivo"

Ženske v znanosti še vedno nimajo enakih možnosti kot moški, le ena tretjina se jih po končanem doktoratu zaposli v akademski sferi prav tako pa tekom svojih kariernih poti težje napredujejo. Sociologinja prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da so za takšno stanje krivi predvsem predsodki in stereotipi, ki se jih naučimo že v otroštvu in ki se prenašajo iz roda v rod. Pa vendar se v zadnjem času razmere izboljšujejo, dodaja gostja. Družba je vedno bolj senzibilizirana glede pomena enakosti spolov in tudi na ravni institucij sprejemajo mehanizme za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških. Z dr. Milico Antić Gaber se je pogovarjala Tita Mayer.

Intelekta

Intelekta

511 epizod

Zakaj zahodne sankcije niso uničile ruske ekonomije?

49 min

Geoinženiring: nevarno igranje s podnebjem ali nujna preživetvena strategija

53 min

Etični razvoj tehnologije

51 min

Zdravilne rastline v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj

52 min

Položaj žensk v medijih

47 min

Evropa med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom

44 min

Informativne vsebine

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Izraelska vojska: Iran je sprožil več kot 300 izstrelkov, 99 odstotkov je bilo prestreženih

Iran je v sinoči sprožil prvi neposredni napad na ozemlje Izraela. Izstrelil je več kot 300 brezpilotnih letal in raket. Večino raket so prestregli zunaj ozemlja Izraela. Predsednik ZDA Joe Biden je ponovil, da je podpora ZDA Izraelu neomajna. Kot so sporočili v Teheranu, so napad izvedli v odgovor na napad na iranski konzulat v Damasku 1. aprila, v katerem sta med drugim umrla dva visoka iranska generala. Preostale novice: Matjaž Han je novi predsednik SD-ja. V Novi Gorici kmalu knjižnica reči. Slovenskim rokometašicam lahko pot na olimpijske igre preprečijo le še Črnogorke.

Zrcalo dneva V drugem krogu volitev za predsednika stranke Han in Brglez

V drugi krog volitev za predsednika stranke SD sta se uvrstila Matjaž Han, ki je dobil 115 glasov, in Milan Brglez s 104 glasovi. Za položaj predsednika sta se potegovala še Jani Prednik in Tadej Beočanin, prvi bo podprl Brgleza, Beočanin ne bo nikogar.

Radijski dnevnik Socialni demokrati izbirajo novo vodstvo

Socialni demokrati imajo v Ljubljani kongres, na katerem izbirajo novo vodstvo. Popoldanski del je bil namenjen predstavitvi kandidatk in kandidatov za organe stranke. Največ pozornosti je bilo po pričakovanju namenjeno predsedniškim kandidatom - Milanu Brglezu, Tadeju Beočaninu, Janiju Predniku in Matjažu Hanu. Zadnji po ocenah poznavalcev ostaja favorit, vendar so razprave na kongresu pokazale, da si je Han, ker je v predsedniško tekmo vskočil v zadnjem trenutku, pridelal kar nekaj zamer. Kdo iz četverice bo na čelu stranke nadomestil Tanjo Fajon, bo po napovedih znano zvečer. Volilna komisija sicer zdaj na sedežu stranke prešteva glasove iz prvega kroga volitev. Preostale novice: Na zunanjem ministrstvu podrobno spremljajo razmere v bližnjevzhodni regiji; odsvetujejo vsa potovanja v Iran. Beograd in Banjaluka ostro nasprotujeta predlogu nove resolucije Združenih narodov glede obsodbe genocida v Srebrenici. Slovenska ženska rokometna reprezentanca je dobila drugo tekmo olimpijskega kvalifikacijskega turnirja. Reprezentanco Paragvaja je porazila z 32:14.

Dogodki in odmevi Socialni demokrati na izrednem kongresu izbirajo novo vodstvo

Socialni demokrati na izrednem kongresu izbirajo novo vodstvo. Trem kandidatom za predsednika, Janiju Predniku, Milanu Brglezu in Tadeju Beočaninu, ki so v zadnjih dveh mesecih prekrižarili Slovenijo, se je včeraj pridružil še Matjaž Han, ki na kongresu kandidira ob podpori delegatov. Potrebno število podpisov za vložitev kandidature je že zbral, za zdaj pa nič ne kaže, da bi se mu kateri iz prej omenjene trojice umaknil. Han seveda velja za prvega favorita, pred kongresom mu je izrazila podporo tudi odhajajoča predsednica stranke Tanja Fajon. Preostale novice: Iran v hormuški ožini zajel tovorno ladjo; Združene države Teheran svarijo pred stopnjevanjem napetosti. V Sydneyju napadalec z nožem ubil 6 ljudi; policija med posredovanjem ubila napadalca. V pokalu Billie Jean King poraz pomlajene slovenske ženske teniške reprezentance proti Slovaški.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Ameriški predsednik Joe Biden prepričan, da bo Iran kmalu napadel Izrael

Oči mednarodne javnosti so uprte na Bližnji vzhod, kjer poleg vojne v Gazi med drugim povzročajo zaskrbljenost vse bolj napeti odnosi med Izraelom in Iranom. Ameriški predsednik Joe Biden je v prepričanju, da bo Iran prej ali slej napadel Izrael, posvaril uradni Teheran, naj tega ne stori. Kot je dejal, bodo Združene države branile Izrael ob morebitnem napadu, ki ga je Iran napovedal kot povračilni ukrep po nedavnem izraelskem napadu na iranski konzulat v Damasku. V oddaji tudi: - Iz haitijske prestolnice od začetka marca zbežalo 95 tisoč ljudi - Socialni demokrati bodo na kongresu izbirali novo vodstvo stranke - Policisti pozivajo motoriste k obnovitvi znanja pred začetkom sezone

Zrcalo dneva Izrael trdi, da je pripravljen na morebiten iranski napad

Slovenija, po zgledu več zahodnih držav, odsvetuje potovanja v Iran. Iranske oblasti namreč napovedujejo povračilni napad na Izrael po nedavnem izraelskem obstreljevanju iranskega konzulata v Damasku. Izrael poudarja, da je na morebiten napad pripravljen - o tem naj bi izraelski premier Benjamin Netanjahu nocoj govoril s člani vojnega kabineta. V Zrcalu dneva tudi: - Rusija izgnala slovenskega diplomata - Za novega vodjo SD štirje kandidati - Kmetijska ministrica zavrača pozive k odstopu

Radijski dnevnik Izrael trdi, da je pripravljen na morebiten povračilni napad Irana

Izraelske oblasti so sporočile, da so pripravljene na povračilni napad Irana, ki ga v Teheranu napovedujejo po nedavnem izraelskem napadu na prostore iranskega konzulata v Damasku. Zaradi velikih napetosti v bližnjevzhodni regiji je več zahodnih držav pozvalo državljane pred potovanjem v Izrael. Izraelske sile medtem nadaljujejo napade v več delih območja Gaze in se pripravljajo na kopenski vdor v mesto Rafa. Preostale novice: Koalicijska SD bo jutri dobila novega vodjo. Kandidati so: Matjaž Han,Tadej Beočanin, Milan Brglez in Jani Prednik. Trenja v italijanski politiki: Demokratska stranka se otepa očitkov o kupovanju glasov in vezeh z mafijo. Pristojni oblikovali vojaški študijski modul: z njim se Center vojaških šol znova odpira za civiliste.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Evropski poslanci so potrdili evropski pakt o migracijah in azilu, ki naj bi med drugim zagotovil hitrejše azilne postopke in več solidarnosti med članicami. Medtem ko Izrael še naprej stiska Palestince v Gazi, španski premier Pedro Sanchez začenja evropsko turnejo, namenjeno pogovorom o možnostih priznanja Palestine. V Tedenskem aktualnem mozaiku s Špelo Novak tudi o tem, kaj prinaša nova uredba o postavljanju sončnih elektrarn, in kaj za paciente pomeni nadaljevanje zdravniške stavke.

Dogodki in odmevi Han: Sem odločen in pripravljen kandidirati za predsednika SD in povezati stranko

Gospodarski minister Matjaž Han se je danes pridružil tekmi za mesto predsednika vladnih Socialnih demokratov, čeprav je še nedavno zavračal to možnost. V izjavi za javnost je med drugim poudaril zavezo, da se stranka znova poveže. SD bo novega predsednika izbirala na jutrišnjem kongresu v Ljubljani. Drugi poudarki oddaje: - V javno obravnavo prihaja zakon o digitalizaciji zdravstva, ki predvideva vzpostavitev centralnega elektronskega sistema, v katerem bi bila zbrana in dostopna vsa zdravstvena dokumentacija pacientov. Gre za nov poskus, potem ko je bil umaknjen prvi predlog še pod takratnim ministrom Danijelom Bešićem Loredanom. - Rusija je iz Moskve izgnala slovenskega veleposlanika, državo mora zapustiti do petka. Gre za recipročni ukrep Rusije, potem ko je Slovenija konec prejšnjega meseca izgnala ruskega diplomata; neuradno, ker naj bi pri nas širil rusko propagando. - V luči vojne v Ukrajini Evropska unija krepi svojo obrambno industrijo, kar ponuja priložnosti tudi za proizvajalce visoke tehnologije, tudi slovenske. Ob tem pa je veliko slišati tudi o dvojni rabi razvite tehnolgije.

Podkasti

Evolucija užitka Kok sem bil neumen! Sploh nisem opazil, da me vara.

Za sodobno spolnost v zahodnih in njim podobnih družbah je značilna visoka pestrost. Vendar se, kot kažejo raziskave, večina spolnosti zgodi v razmeroma stabilnih partnerskih zvezah, zvestoba pa je izjemno pomembna.

Prvič Razmerje

Resna veza ali »situationship«? To je zdaj vprašanje! A le eno od vprašanj, na katero so mladi odgovarjali v tokratni oddaji. Govorili so tudi o vrednotah, kaj jim je v zvezi pomembno, kaj pričakujejo od osebe, s katero so v razmerju in kaj imajo z razmerji opraviti memi!

Na pravi strani Marta Kos in Zvezdan Martič o Zavezi 50-50

V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v novi epizodi podkasta Na pravi strani z voditeljico Tito Mayer.

Umetnost možnega Kotlar, politik, kandidat, vohun – Darijan Košir (Dnevnik) in Uroš Esih (Delo)

Ali razkritja o ruskem vplivu na politiko in javnost v Evropi kažejo, da se ruska proxy vojna stopnjuje? Ne, pravi gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Darijan Košir, nekdanji dopisnik iz Moskve, zdaj urednik časopisa Dnevnik. Nasprotno, zdaj se samo razkriva ruska propaganda, ki jo ruske obveščevalne službe širijo že vrsto let in naj bi s tem izdatno pripomogle tako k brexitu kot k prvemu vzponu Trumpa na vrh ZDA. Rusija ima nedvomno interes ošibiti evropsko enotnost in razširiti svoje območje vpliva. A to, kar vidimo zdaj, je predvsem soočenje z realnostjo, razkrivanje, kako globoko je že doslej segel vpliv Putinovih interesov. Nedvomno bodo odnosi z Rusijo tema evropskih volitev, kar je predvsem interes zmernih strank. (Skrajno)desne stranke pa bodo vztrajale pri tradicionalnem naboru tem – predvsem migracijah, dodaja Uroš Esih, komentator Dela. Govorimo tudi o pripravah slovenskih strank na volitve, kjer je vladna stran še v precejšnjem zaostanku. In seveda tudi o prerivanju kandidatov za predsednika pred kongresom socialnih demokratov. Na poslušanje!

Prvič Niti prvič

So stvari, za katere si vsi želimo, da jih nihče ne bi doživel niti prvič. Spolno nasilje je gotovo nekaj takšnega, a žal so mladi, ki so se srečali na snemanju oddaje, doživeli tudi to. Kako so se soočali s težkimi izkušnjami, kje iskati pomoč in kako postaviti meje, je le nekaj vprašanj, na katera so odgovarjali. V tem delu bomo obravnavali spolno nasilje, zato lahko slišano sproži spomine na travmatične izkušnje. Poslušaj torej takrat, ko imaš ob sebi podporo, ki jo potrebuješ.

Na pravi strani Kako mladi mislijo in živijo enakost spolov?

Na pravi strani sta bili tokrat voditeljici in urednici, avtorici televizijske oddaje in podkasta Prvič, Urška Henigman in Neža Prah Seničar. Govorile smo o tem kako mladi razmišljajo o medsebojnih odnosih, o spolnosti, nasilju, enakosti in spoštovanju različnosti. Spregovorile pa smo tudi o sovražnih odzivih določenega dela javnosti na oddajo, ki zrcalijo še vedno dobro usidran patriarhat v naši družbi.

Prvič Klikam

Pornografija je samo en klik stran. Čeprav ta ni namenjena mladim, jo veliko otrok prvič vidi že v osnovni šoli. Pornografija ne prikazuje resnične spolnosti, pravilno ugotavljajo mladi, ki so v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice in se spominjali, kdaj so sami prvič kliknili na pornografske posnetke oziroma jim jih je pokazal nekdo drug. Pogovarjali so se brez dlake na jeziku, zato naj mlajši od 12 let oddajo poslušajo ob spremstvu staršev ali skrbnikov.

Umetnost možnega (Pre)zgodnja predvolilna pomlad – Miha Orešnik (N1 Slovenija) in Luka Mlakar (Večer)

Tanja Fajon se poslavlja z mesta predsednice socialnih demokratov. Kdo jo bo nasledil? Župan Tadej Beočanin , poslanec Jani Prednik ali evroposlanec Milan Brglez? Miha Orešnik, novinar, komentator, voditelj na portalu N1 natančno analizira prednosti, slabosti in politično ozadje treh kandidatov. Novinar Večera Luka Mlakar opozori, da je prav v SD pomembno mesto generalnega sekretarja, ki je samo v tej stranki voljena funkcija. Novi predsednik koalicijske stranke verjetno ne bo prehodna rešitev, stranka se zaveda, da mora po aferi »nakup stavbe na Litostrojski«, postaviti nove temelje in strukturo, da se bo obdržala na političnem prizorišču. Dotaknemo se tudi novih vladnih metod komuniciranja in odhodov sodelavk predsednika vlade. Niso ključni kanali komuniciranja, ampak to, kaj vlada sporoča javnostim. In tu ima Golob, ki se je v zadnjih javnih nastopih predvsem branil, največ težav. Predvsem zaradi prelomljenih obljub in napovedi, ki se niso uresničile. Pogovarjamo se tudi o kampanji pred evropskimi volitvami, ki se je začela že s prvimi zvončki. Gosta se strinjata, da SDS, ki že strelja z vsemi topovi, tega ne počne zato, ker Logarjeva skupina na tiho načrtuje prevzem stranke. Če bi članstvo res izbiralo predsednika, ki bi nasledil Janšo, je vrsta bolj zaslužnih pred Logarjem precej dolga …

Prvič Čutim

Čustva, tako prijetna kot neprijetna, so ključen del človeške izkušnje. V obdobju odraščanja so čustva lahko tudi zelo intenzivna, obstajajo pa določeni stereotipi o tem, kako naj doživljanjo in izražajo čustva osebe glede na spol. To so povedali mladi, ki so v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice in odgovarjali na vprašanja. Govorili so tudi o svojih duševnih stiskah, kje so iskali strokovno psihološko pomoč in ali so jo dobili.

Na pravi strani "Enakost je nova normalnost"

Na pravi strani so bile tokrat letošnje prejemnice nagrade Mesta žensk »Ženske o ženskah«. Sonja Lokar, Dijana Matković, Tea Hvala, Tjaša Črnigoj in kolektiv Rejv utopija. Posameznice, ki jih odlikuje pogum in prizadevanje za boljši, pravičnejši svet so spregovorile o številnih aktualnih problemih naše družbe. V podkastu, ki žensk ne pripušča h glasu le ob osmem marcu, tudi o tem zakaj je treba nenehno opozarjati na že pridobljene pravice, kako težko je o enakosti spolov govoriti v ruralnem okolju kot tudi o tem, zakaj je treba javni prostor očistiti nasilja, diskriminacije in nadlegovanja.

Srce bije za posel Marko Bitenc, Medicinski center Ljubljana

Gost 25. epizode Srce bije za posel je lastnik zasebne klinike Medicinski center Ljubljana Marko Bitenc. Je zagovornik javnega zdravstva, ki pravi, da bi morali biti vsi državljani glede na višino našega BDP-ja deležni ustrezne zdravstvene oskrbe. Letos bomo porabili 7 milijard evrov za plačevanje zdravstvenih programov, zato razloga za čakalne dobe ni. Kje v državnem sistemu je torej težava? In kakšen je njegov pogled na zdravniško stavko? Od odgovorov ste stran le klik.

Iz glasbenega uredništva

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Vollmaier: Ligeti

Tokrat poslušamo posnetek koncerta Vollmaier: Ligeti. Lani smo namreč zaznamovali 100. obletnico rojstva tega madžarskega skladatelja. Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier je po projektih Kind of Laibach ter Hvalnica prijateljstvu, za katera je zajemal iz glasbe zasedbe Laibach ter Friedricha Nietzscheja, zdaj segel po glasbi madžarskega skladatelja Györga Ligetija. Koncert nosi podnaslov Kako razložiti Ligetija mrtvemu občinstvu, saj je Vollmaier v svojem študijskem procesu našel zanimivo povezavo med performativnim umetnikom Josephom Beuysom in Györgyem Ligetijem. Kot osnovo za svoje ustvarjanje je vzel tri Ligetijeve skladbe: Musica Ricercata št. 1, Etuda št. 4 in L'escalier du diable – Hudičeve stopnice. Vsaka izmed Ligetijevih skladb dobi dve Vollmaierjevi variaciji, tudi z drugačnim zvočnim pomenom, saj se na trenutke poigrava z dodano elektroniko. Koncert je bil posnet 11. aprila 2023 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, za posnetek pa so poskrbeli tonska mojstra Tadej Tadič in Marko Turel, glasbeni producent Tone Jurca ter asistent Peter Križ.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00, Prvi posnetki Ansambla Lojzeta Slaka

Kot naslov pove, tokrat poslušate skladbe z dveh velikih in male plošče Ansambla Lojzeta Slaka, izdanih v obdobju med letoma 1965 in 1966. In še naslovi plošč: Kadar pa mim' hiš'ce grem (1965), Sezidal sem si vinski hram (1966) in Sinko, ne sprašuj (1966). Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Mineva 109 let od rojstva Billie Holiday

109 let mineva od rojstva ene izmed najboljših džezovskih vokalistk vseh časov, Billie Holiday. Čeprav ni bila šolana pevka, je znala s svojim glasom in čustvi, ki jih je vložila v vsak nastop, začarati občinstvo. Skladbe, ki jih je prepevala so odsevale njeno burno, samouničevalno zasebno življenje, ki je na žalost večkrat zasenčilo njen talent. Čeprav je umrla mlada- stara komaj 44 let, se je v glasbeno zgodovino zapisala kot legendarna pevka, ki je pomembno vplivala na ameriško glasbo, na razvoj bluesa in na generacije mlajših pevk. V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj njenih odličnih interpretacij.

41 stopinj vročine Tomaž Gajšt

Oddaja je namenjena trobentaču Tomažu Gajštu. V njej poslušamo posnetek pogovora, ki je nastal leta 2016, ter skladbi Bye Bye Byegones (Tomaž Gajšt/Tadej Tomšič) in Sleepless Thoughts (Tomaž Gajšt/Aleš Avbelj).

Etnofonija Palestina – glasba intifade

Palestina – glasba intifade. Antološka kompilacija založbe Virgin iz leta 1989. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/04/04/palestina-glasba-intidafe/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 7. 4. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 7. 4. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Jimmy Gaudreau v Sobotnem koncertu (urednik: Jane Weber)

Mandolinist in pevec Jimmy Gaudreau je bil kot profesionalni glasbenik kar 30 let eden najbolj iskanih mož v bluegrassu. Nocoj ga boste slišali v enournem koncertu. Prvič so ga opazili leta 1969, ko je zamenjal Johna Duffyja kot mandolinist in pevec-tenorist v skupini Country Gentlemen. V tem obdobju je sodeloval pri treh snemalnih projektih; zadnji je vključeval tudi pesem “Fox on the Run”, ki smo si jo tako dobro zapomnili prav po sloviti različici skupine Country Gentlemen. Po več letih v tej skupini je sodeloval pri ustanovitvi skupine Second Generation, v kateri je igral Eddie Adcock. Jimmy je sodeloval še s skupinami in glasbeniki, kot so: J. D. Crowe And New South, skupina Spectrum z Bela Fleckom, Glenn Lawson in Mark Schatz. Devet let je igral z zdaj žal že pokojnim Tonyjem Riceom in skupino Tony Rice Unit, zadnja leta pa sodeluje predvsem s Chesapeake, skupino, ki jo je ustanovil z Mikeom Auldridgeom, Michaelom Colemanom in Moondijem Kleinom. Njegov največji vzornik je vsekakor Bill Monroe in prav njegova vizija prepletanja tradicionalnega in progresivnega bluegrassa mu je skozi vsa desetletja ustvarjanja kazala pot. Na posebnem radijskem koncertu v studiu 14 sta ga spremljala dobroist Mike Auldridge in kitarist Richard Bennett, gost večera pa je bil švicarski basist Markus Fritzsche. Želimo vam veliko glasbenih užitkov. Igrajo vam Jimmy Gaudreau in njegovi glasbeniki.

Pesem v žepu Primož Vidovič: Carmina humana

V Pesmi v žepu se nam predstavlja šansonjer Primož Vidovič, ki s svojim prvencem »Carmina humana« išče renesanso v našem srednjem veku. V družbenokritičnem prepletu satiričnih zbadljivk in liričnih ilustracij človeških usod se sprehodi po glasbenih slogih iz različnih kotičkov in časov Evrope, pri tem pa mu s harmoniko kontrapunktira Matjaž Balažic.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Kvartet Do in Ansambel Rudija Bardorferja

Prvi četrtek v mesecu je in spet se sprehajamo po radijskem arhivu. Kvartet Do s svojimi posnetki in odličnimi izvedbami predvsem slovenskih ljudskih vedno znova prepriča, zato ga boste (kot že mnogokrat) slišali tudi tokrat. Ansambel Rudija Bardorferja s pevci Kvarteta Zvonček pa se mu enakovredno pridružuje. Skrbno izbrane pevske in instrumentalne izvedbe so gotovo pravšnje vabilo k poslušanju. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Za otroke in mlade

RIO radijska igra za otroke Maša Ogrizek, Klemen Markovčič: Gospa s klobukom – 2. del

Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Aro Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje ter se na koncu vrne k svojemu prijatelju, gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V drugem delu se Ljudmila na svoji poti ustavi v motelu in se seznani z lastnicama, sestrama Bredo in Maro, v obcestnem Agimovem kiosku spozna pravi pravcati muzej pozabljenih stvari, ob naletavanju prvih snežink pa sreča samotarskega filozofa dr. Brzzinija. Ob koncu igre boste slišali tudi pogovor z avtorico Mašo Ogrizek. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.

Lahko noč, otroci! Ptiček kraljiček

Kralj Ludovik Ljubeznivi je vsem poklonil telefone … Pripoveduje: Marijana Klanšek. Napisal: Josef Guggenmoos. Prevedla: Marjana Kobe. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Huda muska Vloga glasbe v oglaševanju

Glasba kot samostojna umetnost učinkuje na naše počutje, občutke in razpoloženje. Kaj pa če glasba samo del neke večje zgodbe? Kakšen prostor, funkcijo in namen ima glasba v oglaševanju in medijski komunikaciji se je Andrej Prezelj pogovarjal s Tomažem Apohalom, glasbenikom, kreativnim direktorjem, predavateljem in soustanoviteljem agencije Youtree.

Hudo! O odgovornosti z novinarji z OŠ Šenčur

Z novinarskimi delavnicami smo bili na OŠ Šenčur, kjer so se mladi novinarji s svojimi vrstniki in učitelji pogovarjali o odgovornosti. Kako so mladi odgovorni do sebe, drugih in okolja? In kako lahko k večji odgovornosti pripomorejo tudi različni projekti in evropske izmenjave učencev? Več v oddaji Hudo!

Kulturomat Jon Likar

Osnovnošolec Jon Likar je strasten kitarist. Svojo glasbeno pot je začel s klasično kitaro, zadnje leto pa raje preigrava električno. 14-letni glasbenik je bil letos sprejet na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kot svoj največji dosežek pa šteje bronasto priznanje na tekmovanju v Palmanovi. Zakaj meni, da je električna boljša kot klasična kitara, pa izveste v današnjem Kulturomatu, ki ga je pripravila Lana Furlan.

Radijski ringaraja Kako otroci skrbijo za vrt?

Narava se je prebudila, zato na vrtu, njivah in kmetijah opravljajo številna dela. Kako na vrtu pomagajo otroci, kako skrbijo za rastline, rože in drevesa? Z učenci osnovne šole Šenčur gremo na vrt!

Lahko noč, otroci! Rdeča ovca

Kako je pastir spravil v smeh princesko, ki se ni znala smejati. Pripoveduje: Janez Albreht. Finska pravljica. Prevedla: Alenka Novak. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Hudo športni Ana Čermenj prisega na hiphop

Na OŠ Šenčur smo spoznali simpatično osmošolko, ki je nastopila tudi v resničnostnem šovu Slovenija ima talent. Ker je pred nami rubrika Hudo športni, ste najbrž ugotovili, da se Ana Čermelj ukvarja s plesom. In to ne s katerimkoli plesom, Ana prisega na hiphop.

Lahko noč, otroci! Razbojnik Cefizelj

Ko razbojniku Cefizlju poide denar za koruzne hlebčke, vlomi v občinsko pisarno … Pripoveduje: Branko Miklavc. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.

Lahko noč, otroci! Vrabčkova zgodba

Vrabčka pošljejo v pevsko šolo k mojstru slavčku. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisal: Grigor Vitez. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! Srečna družina

O iskanju primerne žene za velikega malega polžka … Pripovedujejo: Janez Hočevar Rifle, Ljerka Belak, Dare Valič, Polona Juh, Nina Valič, Saša Mihelčič. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Naše skupnosti

Slovencem po svetu Po Sydneyu tudi Slovenci v Melbournu zagnali svojo radijsko oddajo

V tokratni oddaji potujemo v Melbourne v oddaljeno Avstralijo, kjer je v nedeljo začela delovati nova slovenska radijska oddaja, njena voditelja sta Lenti Lenko in Anamarija Butinar. V Ljubljani smo pred mikrofon ujeli igralko in pevko Alyo Elouissi, ki sicer živi v Moskvi, pogovarjali smo se tudi s Petro Jan Likar iz Bruslja, ki prav tako kot Alya Elouissi v tujini živeče Slovence poučuje slovenščino. V oddaji pa bomo govorili tudi o plesu - folklorna skupina društva Lipa iz Muenchna namreč praznuje četrt stoletja delovanja.

Sami naši Kafana kot kulturna dediščina, antologija punk glasbe in svetovno znana kitaristka kosovskih korenin

V oddaji Sami naši na Prvem se nocoj o glasbi pogovarjamo z mednarodno priznano nemško glasbenico kosovskega rodu Ibadet Ramadani ter z Vinkom Barićem, umetnikom iz Splita, ki je v Ljubljani predstavil svojo antologijo punka. Na Inštitutu za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu pa po obsežnih raziskavah pričakujejo, da se praksa kafanske označi za del nesnovne kulturne dediščine Srbije. O tem govori Sanja Iguman Glušac.

Naše poti Kongres Romov leta 1971 v Londonu je bil velika budnica svetu

Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, je pa tudi eden od zgolj dveh še živečih delegatov z zgodovinskega kongresa v Londonu leta 1971, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z gospodom Heredio je ekipa televizijske oddaje Kaj govoriš posnela v Barceloni. Ob svetovnem dnevu Romov pa se je v Sloveniji zvrstilo lepo število prireditev. Tokrat prinašamo utrinke z osrednje prireditve v Murski Soboti in prireditve v Mariboru.

Sotočja Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?

Slovencem po svetu Učitelji slovenščine iz evropskih držav na strokovnem srečanju v Ljubljani

V prvi aprilski oddaji osrednjo pozornost namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v nekaterih evropskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v tujini, ki je ta teden potekal v Ljubljani. Oziramo se tudi k tradicionalni Poletni šoli slovenskega jezika, ki jo prireja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani in vas seznanjamo z možnostjo pridobitve štipendij za udeležence slovenskih korenin. Ustavljamo pa se tudi pri slovenskih rojakih v srbski prestolnici, ki so v pomlad vstopili z novimi projekti, ki so jih začrtali na nedavni letni skupščini v slovenskem društvu Sava.

Sami naši Jurica Pavičić o svoji knjigi "Knjiga o jugu", druga studijska plošča Tomislava Đudarića – Đutka, s Platorjem Gashijem o študiju albanskega jezika na univerzi v Münchnu

V oddaji Sami naši na Prvem nocoj gostimo glasbenika Tomislava Đudarića - Đutka, ki je lani izdal svojo drugo studijsko ploščo s skupino Plodovi zemlje. Pogovorili smo se tudi z magistrom Platorjem Gashijem, ki je v albanski javnosti znan kot pisatelj, glasbenik in jezikoslovec. Manj znano je, da je tudi lektor za albanski jezik na univerzi v Münchnu. Na začetku oddaje pa Jurica Pavičić, priznani hrvaški pisatelj in publicist, ki je pripovedoval o svoji knjigi ‘Knjiga o jugu’, v kateri turizem označuje za »poljub smrti«.

Naše poti Po poti romskih glasbenikov

Poteka triletni raziskovalni projekt Romski glasbeniki v Sloveniji: družbeni položaj, kulturne prakse, interakcije, ki raziskuje in preučuje romske glasbenike in njihove glasbene prakse tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti. Prinašamo zanimive informacije o romskih glasbenikih nekoč, dokopali smo se tudi do arhivskih posnetkov z enega od njihovih nastopov. Čas bo še za nov izbor skladb meseca. Za glasove na domačem delu se potegujejo zasedba Gugutke s skladbo Turskih Beach in Arben Avdula s skladbo So acilo tar mo sastipe. Na tujem delu pa vam na izbiro tokrat ponujamo skladbo The sound of love v izvedbi Isa Mashine A toita' las flores de mayo, ki jo prispeva Estrella Morente.

Sotočja Posebej mladostna Koroška poje 2024

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.

Slovencem po svetu Velikonočne običaje ohranjajo tudi Slovenci po svetu

Danes je veliki petek pred veliko nočjo, ki velja za najpomembnejši krščanski praznik; tega obeležujejo tudi številni Slovenci širom sveta, ki ob tem ohranjajo nekatere tipične slovenske običaje. Pozanimali smo se, kako je v flamskem delu Belgije, od koder se nam je javil župnik Gregor Šemrl, ter v Severni Makedoniji, kamor smo poklicali Mileno Pinza. Slišali boste tudi o dogajanju med Slovenci v Zrenjaninu v Srbiji ter o seminarju za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v evropskih državah, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.

Sami naši Kampanja proti maščevalni pornografiji, Borba v Mladinskem gledališču in program Mi med drugimi, drugi med nami na OŠ Martina Slomška na Vrhniki

Za oddajo Sami naši smo nocoj obiskali osnovno šolo Martina Slomška na Vrhniki, kjer so pripravili program z geslom »MI MED DRUGIMI, DRUGI MED NAMI«. Govorili smo tudi s Sendi Bakotić in Vando Velagić, ki sta se pridružili predstavi "Borba" v Mladinskem gledališču. Gostimo tudi Vanjo Macanović iz Avtonomnega ženskega centra, ki nam bo predstavila njihovo kampanjo "Zakuni se u zakon".

Naše poti Romski pomočniki opozarjajo na sistemsko diskriminacijo v izobraževanju

Kljub številnih programom in ukrepom na področju vzgoje in izobraževanja Romov v Sloveniji številni izzivi ostajajo. Romski pomočniki opozarjajo na sistemsko diskriminacijo, saj so še vedno zaposleni na delovnem mestu spremljevalca gibalno oviranih oseb. Premiki v izobraževanju se kažejo v okoljih, kjer so otroci vključeni v programe predšolske vzgoje. Zavili bomo še v Kočevje, kjer smo preverili, v katere izobraževalne programe se vključujejo odrasli Romi. Čas bo še za rubriko romskega jezika, ki bo tokrat posvečena mednarodnemu dnevu poezije.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

455 epizod

»Rajš primte se za nos, drek bo tle teku skoz.«

50 min

Še pomnite, tovariši? (Ne, res, ali se kdo spomni?)

51 min

“Volimo te Robert in te hvalimo, ker si s kandidaturo Slovenijo rešil”

51 min

Naj skoki živijo, Stare gre adijo, Kangler ma osla, Pojbič pa "svijo".

51 min

Moj črni Bitcoin ne rabi osla...

51 min

Nabiramo vsi, Odermatt in mi

51 min

Najnovejše

Nedeljska reportaža Kam gredo poškodovane zaščitene prostoživeče živali?

Če le imajo srečo, da jih pred plenilci in drugimi nevarnostmi opazijo in pravočasno zaščitijo čuteči ljudje, pelje njihova pot v eno izmed zavetišč za prostoživeče živali. V tokratni Nedeljski reportaži bomo stopili v osrednji center za nastanitev, oskrbo in zdravljenje zaščitenih prostoživečih živali na Muti, ki ga vodi veterinarski strokovnjak dr. Zlatko Golob. Četudi oskrbijo od 500 do 1000 živali na leto in je njihova oskrba zakonsko predpisana, so letos ostali brez sredstev za delovanje. Pa vendar nobena pomoči potrebna žival ni ostala brez oskrbe. Tudi velika uharica, ki so jo našli ob enem izmed celjskih trgovskih središč, ne. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.

Novice Radia Slovenija Novice ob 14h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Od setve do žetve Začela se je letošnja subvencijska kampanja

V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o letošnji kampanji vnosa zbirnih vlog za ukrepe skupne kmetijske politike. Za namakanje Vanganelske doline v Slovenski Istri je dovolj vode in znimanja, zatika pa se pri pripravi projektne dokumentacije. Bili smo tudi v domu upokojencev v Postojni. V okviru projekta Kmetija kot terapevtski prostor so stanovalce prijetno presenetili z obiskom koz in kokoši. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

RIO radijska igra za otroke Maša Ogrizek, Klemen Markovčič: Gospa s klobukom – 2. del

Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Aro Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje ter se na koncu vrne k svojemu prijatelju, gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V drugem delu se Ljudmila na svoji poti ustavi v motelu in se seznani z lastnicama, sestrama Bredo in Maro, v obcestnem Agimovem kiosku spozna pravi pravcati muzej pozabljenih stvari, ob naletavanju prvih snežink pa sreča samotarskega filozofa dr. Brzzinija. Ob koncu igre boste slišali tudi pogovor z avtorico Mašo Ogrizek. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.

7. stran Maša Ogrizek: Gospodična z monstero

Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na domači literarni sceni. Topla in svetla pripoved o prijateljstvu, solidarnosti in skupnosti je pred nami. V oddaji 7. stran nam bo o bralski izkušnji ob snidenju s knjigo Gospodična z monstero, avtorice Maše Ogrizek, pripovedovala Nina Kožar, pobudnica projekta Knjigobežnice.

Jutranja kronika Izraelska vojska: Iran je sprožil več kot 300 izstrelkov, 99 odstotkov je bilo prestreženih

Iran je v sinoči sprožil prvi neposredni napad na ozemlje Izraela. Izstrelil je več kot 300 brezpilotnih letal in raket. Večino raket so prestregli zunaj ozemlja Izraela. Predsednik ZDA Joe Biden je ponovil, da je podpora ZDA Izraelu neomajna. Kot so sporočili v Teheranu, so napad izvedli v odgovor na napad na iranski konzulat v Damasku 1. aprila, v katerem sta med drugim umrla dva visoka iranska generala. Preostale novice: Matjaž Han je novi predsednik SD-ja. V Novi Gorici kmalu knjižnica reči. Slovenskim rokometašicam lahko pot na olimpijske igre preprečijo le še Črnogorke.

naPOTki "Za ohranjanje starih obrti potrebujemo prizadevne posameznike s čutom za dediščino"

V uvodni epizodi 16. sezone naših naPOTkov, v kateri predstavljamo stare obrti in rokodelce, smo na Dolenjskem podrobneje spoznavali tradicijo mlinarstva, tokrat pa se je Jure Čepin odpravil v Postojno, kjer ima "dolgo brado" še ena tradicionalna obrt, in sicer je obiskal brivca. Ti so bili od nekdaj značilnejši za mesta in trge kot za podeželje, brivski in frizerski saloni pa so bili skozi vsa desetletja tudi aktivni prostori zbiranja ter druženja. Vse to velja tudi za brivski in frizerki salon Ozbič, ki letos obeležuje že svojo 100. obletnico obstoja. Prepoznavna hiša na vogalu je razdeljena na dva dela - brivnico in razstavni prostor, v katerem obiskovalci spoznajo bogato dediščino brivske obrti.

Duhovna misel Andrej Šegula: Velikonočni odmev

Za nami so velikonočni prazniki. Kristjani ob teh praznikih podoživljamo Kristusovo trpljenje in smrt – še posebno pa njegovo vstajenje. Glede velikega petka smo bolj ali manj enakega prepričanja. Kristus je živel, bil je dober človek, pomagal je ljudem, bil je dober govornik, retorik, bil je čudodelnik. Vse to poskušamo dojeti in razumeti v koordinatah njegove človeške narave. Potem prideta trpljenje na križu in smrt. Tudi to je del naše narave. Velikonočno jutro pa postavi naše dojemanje življenja in Boga na glavo. Kristus, ki je umrl, vstane in živi. Na velikonočno jutro se svet razkolje na dva pola: na tiste, ki sprejmejo, da je Kristus vstal in živi, in tiste, ki ostajajo v človeških koordinatah – ki pravijo, da je to nemogoče, da ni res. Ne bomo govorili o tem, zakaj nekateri ne »morejo« verovati. Govorili bomo o nas, ki verujemo. V bistvu tudi nam – gledano s človeškimi očmi – Jezusovo vstajenje ni čisto jasno. Toda glede na to, da so evangelisti vse podrobno opisali v Svetem pismu, ki je za kristjane od Boga navdihnjena knjiga, je laže vstopiti v velikonočno logiko. In velikonočna osmina, to je teden dni po veliki noči, kakor ves velikonočni čas, nas Božja beseda potrjuje v naši veri. Danes, na tretjo velikonočno nedeljo, bogoslužje znova postavlja v središče naše pozornosti skrivnost vstalega Kristusa. Veliki teolog Romano Guardini je o Jezusovih prikazovanjih zapisal: »Gospod se je spremenil. Ne živi več tako, kot je živel prej. Njegovega bivanja /.../ ne moremo razumeti. Pa vendar je telesno, saj vsebuje vse njegovo dosedanje življenje in usodo, ki jo je moral doživeti, torej trpljenje in smrt. Vse je resnično. Jezus se je po vstajenju – skoraj ob vsaki prikazni – legitimiral. Kaj to pomeni? Vstajenje namreč ni izbrisalo znamenj križanja. Vsakič, ko se je prikazal, jim je pokazal prebodene roke in noge. Pa ne samo to: da bi jih prepričal, jih je prosil, naj mu dajo kaj jesti.« Jezus se torej razodeva na različne načine. Po znamenjih, Božji besedi, najrazličnejših pričevalcih in karizmatikih. Glede na to, da kristjani verujejo, da so ustvarjeni po Božji podobi, to pomeni, da se Bog lahko razodeva po vsakem izmed nas. Apostol Janez je zapisal: Bog je ljubezen. Lahko bi rekli: kjer je ljubezen, tam se razodeva Bog. V bistvu smo mi ljudje, ko ljubimo in ko se ljubimo, najbolj ljudje, najbolj Božji.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt