Ob osmih Samo Uhan: Marta Kos je bila Golobova prva izbira

Vlada je izbrala novo kandidatko za evropsko komisarko iz Slovenije, to je postala Marta Kos. Zdi se, da je slovenska vlada pri izbiranju kandidata podlegla zahtevam nove stare predsednice Evropske komisije Ursule von del Leyen in vendarle pristala na žensko kandidatko. Zato je moral od kandidature odstopiti Tomaž Vesel. Ali gre za popolno blamažo predsednika vlade Roberta Goloba, ali politični pragmatizem? Kaj je ali bo Slovenija s tem pridobila? Tudi o tem v tokratni oddaji Ob osmih.

Intelekta V Sloveniji je zelo debelih že 400.000 prebivalcev

Predsodki in stigmatizacija ne pripomorejo k rešitvi problema

Studio ob 17.00 Moč predsednika ZDA

Ameriške volitve so pred vrati in ves svet se sprašuje, kdo se bo po njih vselil v Belo hišo – Donald Trump ali Kamala Harris? Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin? Kdo ima, skratka, prav? Gostje: dr. Danica Fink Hafner, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Roman Kirn, nekdanj ambasador Republike Slovenije v Washingtonu; dr. Tomaž Gerden, zgodovinar, novinar in urednik.

Prvaki tedna Ljudmila Novak: Nekateri politiki mislijo, da so nenadomestljivi in večni

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da si je treba v življenju postavljati visoke cilje. Rojena v Mariboru, otroštvo je preživela v Slovenskih goricah, v Ljubljani je diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, prvo službo je dobila v Murski Soboti. Nato je vodila zavod z vzgojno problematičnimi dekleti, poučevala je težke in težko gibalno ovirane otroke. Ko je postala županja Moravč se je soočala s predsodki, da je priseljenka in ženska. Marsikoga je presenetila njena prva izvolitev v Evropski parlament. Deset let je bila na čelu stranke, ki jo je uspela vrniti na parlamentarni zemljevid. Nekateri pri nas jo imajo za slovensko Angelo Merkel, sama pravi, da je njena vzornica Marija Terezija. Njen edini opaznejši neuspeh je neizvolitev za predsednico države. Ne mara dram v politiki, veliko raje jih je in jih morda še bo režirala v domačem lokalnem gledališču. S ponosom pove, da ji gredo dobro od rok vsa kmečka opravila, njeni zdaj že odrasli otroci ne zardevajo več, ko javno govori o molži krav. Zdaj si je vzela šest mesecev za premislek, kako naprej. Ali se bo lotila pisanja avtobiografije, bo v njej pustila prazen prostor za še kakšno poglavje svoje politične kariere?

Aktualna tema 321 dni je čakalna doba za redno fizioterapevtsko obravnavo

Ob svetovnem dnevu fizioterapije fizioterapevti opozarjajo, da so čakalne dobe tako dolge, da pacienti pogosto pridejo do obravnave šele, ko bolečina že izzveni, ali takrat, ko bolečina postane že kronična. Povprečna čakalna doba za redno fizioterapevtsko obravnavo je 321 dni, zato poudarjajo, da so sistemski ukrepi nujni. Ob letošnjem svetovnem dnevu sicer opozarjajo na razširjeno težavo – bolečino v spodnjem delu hrbta. Ta prizadene 1 od 13 oseb.

Eppur si muove - In vendar se vrti Kosovo-mostovi, ki delijo

Razmere na severu Kosova, kjer so kosovski policisti zasedli prostore nekaterih srbskih vzporednih institucij, so znova napete. V Prištini trdijo, da gre za uveljavljanje vladavine prava in suverenosti v svoji državi, v Beogradu pa, da spremljamo teror in pregon Srbov: njihovo življenje je vedno težje, ostali so brez srbskih bank, pošt, plačevanja z dinarji, odstranjujejo srbske simbole. Kosovski Srbi se počutijo, kot da bi bili ujeti med dvema ognjema. Mednarodna skupnost Kosovo svari pred enostranskimi potezami, a tam so odločeni, da kljub srbskemu nasprotovanju odprejo tudi most v središču Mitrovice, ki je 25 let delil albanski in srbski del mesta.

Radiosfera Žvepleni termalni izviri

Slikovito obmorsko mesto Izola ima celo vrsto zanimivosti med katere sodijo tudi mogoče malo manj znani žvepleni termalni izviri. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem. Podmorske izvire imenujejo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Ta jih je odkril poleti 2002., nato pa je to območje raziskoval skupaj z društvom Potapljači Luke Koper in že takrat so na morskem dnu odkrili 9 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Žveplene izolske izvire bomo predstavili v današnji Radiosferi. Pripravil jo je Milan Trobič, bere Darja Pograjc.

Drugi pogled Johanna Robinson, Finska

Finka Johanna Robinson v Sloveniji živi 15 let. Je raziskovalka, povezana s številnimi projekti z okoljsko problematiko. Odgovornost do okolja, trajnostni razvoj, spoštovanje in ohranjanje narave ter domača samooskrba povezujejo njene življenjske usmeritve. Je navdušena kolesarka, ki jo moti nespoštovanje pravil, predvsem v prometu. V družini so trijezični: hčerki govorita slovensko in finsko, Johanna in njen mož pa se pogovarjata v angleščini.

Torkov kviz Peter Kozler, narodni buditelj in soustanovitelj predhodnice Privovarne Union

Letos mineva 200 let od rojstva Petra Kozlerja (oz. Koslerja), avtorja prvega zemljevida slovenskih dežel v slovenskem jeziku in soustanovitelja Pivovarne Kosler, predhodnice Pivovarne Union (zdaj Laško Union), ki letos obeležuje 160 let obstoja. Odlični iztočnici za današnji Torkov kviz s sogovornico Lucijo Maljevec, vodnico po muzeju Union Experience.

Prvaki tedna Ljudmila Novak: Nekateri politiki mislijo, da so nenadomestljivi in večni

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da si je treba v življenju postavljati visoke cilje. Rojena v Mariboru, otroštvo je preživela v Slovenskih goricah, v Ljubljani je diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, prvo službo je dobila v Murski Soboti. Nato je vodila zavod z vzgojno problematičnimi dekleti, poučevala je težke in težko gibalno ovirane otroke. Ko je postala županja Moravč se je soočala s predsodki, da je priseljenka in ženska. Marsikoga je presenetila njena prva izvolitev v Evropski parlament. Deset let je bila na čelu stranke, ki jo je uspela vrniti na parlamentarni zemljevid. Nekateri pri nas jo imajo za slovensko Angelo Merkel, sama pravi, da je njena vzornica Marija Terezija. Njen edini opaznejši neuspeh je neizvolitev za predsednico države. Ne mara dram v politiki, veliko raje jih je in jih morda še bo režirala v domačem lokalnem gledališču. S ponosom pove, da ji gredo dobro od rok vsa kmečka opravila, njeni zdaj že odrasli otroci ne zardevajo več, ko javno govori o molži krav. Zdaj si je vzela šest mesecev za premislek, kako naprej. Ali se bo lotila pisanja avtobiografije, bo v njej pustila prazen prostor za še kakšno poglavje svoje politične kariere?

Klicna koda Igor Jurič: Belgijci se vozijo v službo v povprečju 39 km daleč, Slovenci pet km manj

Po evropskih volitvah se je sicer Evropski parlament že oblikoval, še vedno pa nimamo evropske komisije in dogajanje zadnjih dni je na tem področju zelo dinamično in vanj je vpletena tudi Slovenija. Dnevni migranti se srečujejo s podobnimi težavami kot slovenski - dolgo čakanje v kolonah na poti v službo. Sinoči so se v Parizu z veličastno slovesnostjo končale še paralimpijske igre. Kakšna bo zapuščina obojih iger?

naPOTki Ideja za jesenske pohodniške podvige - do Blejske koče, Mrežc in Lipanskega vrha

Mrežce in Lipanski vrh sta le dva vrhova, do katerih je možen dostop z Blejske koče. Izhodišče tokratnih naPOTkov je bila sicer Medvedova konta, ki je od Blejske koče oddaljena pol ure hoda, pot do koče pa nas vodi po nezahtevnem terenu - prav zato je primerna tudi za manj izkušene in mlajše planince. Roman Tratar, planinski vodnik in avtor knjige Julijske Alpe - Vzhodno od Soče in Pišnice, nas v oddaji popelje do nadmorske višine 1975 metrov, na Lipanski vrh in na Mrežce, ki so lahko odlična planinska destinacija tudi v hladnejših mesecih.

Lokalni junak Andrej Kolar

Za Andreja Kolarja, 77-letnika iz Pilštanja, znanci pravijo, da je srce n duša tega srednjeveškega trga, enega od treh s prangerjem v občini Kozje. Je pobudnika ustanovitve Turističnega društva Pilštanj, tudi dolgoletni predsednik društva v preteklosti, je gonilna moč pri številnih obeležitvah in odmevnih prireditvah na Pilštanju. Od leta 2007 je tudi neumorni turistični vodnik in učitelj v muzejski šolski učilnici na Pilštanju, pobudnik Prangerjade - srečanja slovenskih krajev s prangerjem oz sramotilnim stebrom, kjer so pripravili prvo tovrstno srednjeveško srečanje in letos junija na Pilštanju gostili že 27. Prangerjado. »Mi domačini in ostali smo zaljubljeni v Pilštanj in mu želimo čim več dobrih stvari, da bo tudi ta trg zaživel podobno kot trg Kozje in Podsreda,« pravi Kolar, ki je letos prejel priznanje GIZ Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli kot naj delavec turistične destinacije in tudi zlati znak Turistične zveze Slovenije.

Radiosfera Susan Boyle – I Dreamed a Dream

Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Nika Prusnik & bratje Poljanec – Belo Rdeče Črno Riblja Čorba – Ravnodušan prema plaču Susan Boyle – I Dreamed a Dream Zmagovalna skladba: Susan Boyle – I Dreamed a Dream

Jutranja vremenska fronta Vreme bo ta konec tedna primerno le za krajši obisk gora

Zadnje dni so zaznamovale popoldanske krajevne nevihte, ki so se večinoma pojavljale v zahodni polovici Slovenije, tudi v gorah so lahko komu prekrižale načrte. Nevihtna fronta, ki je naše kraje zajela včeraj popoldne in ponoči, je poskrbela za padavine povsod v gorah, prinesla je tudi osvežitev. Bo vreme ta konec tedna primerno za obisk gora?

Petek brez pravila V laboratorij po plašč in krožnike iz keramike

Za nova znanja ni nikoli prepozno, tudi za kombinacijo tradicionalnih ročnih spretnosti in modernih tehnologij ne. Center Rog v Ljubljani ima devet proizvodnih laboratorijev: lesarski, kovinarski, kuharski, keramičarsko-steklarski, tekstilni, za nakit, zeleni laboratorij in fablab. V vsakem so na voljo delavnice, tečaji in usposabljanja. Uporabniki lahko ob predhodnem znanju industrijske stroje uporabljajo tudi samostojno.

Lokalni čas Sprehod po severni Primorski: od šolskih klopi, potujoče knjižnice do bogate dediščine Vipavske doline

Tako kot drugod po Sloveniji, so tudi na severnem Primorskem otroci spet sedli v šolske klopi. Prvi šolski dan je bil poseben za Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki je dobila nov bibilobus. September je čas trgatve ali b'ndime, kot ji pravijo v Vipavski dolini, kjer bo odslej, v ajdovski Rustjevi hiši kruha, dišalo tudi po tradicionalnih pekovskih izdelkih.

Več

Ob osmih Samo Uhan: Marta Kos je bila Golobova prva izbira

Vlada je izbrala novo kandidatko za evropsko komisarko iz Slovenije, to je postala Marta Kos. Zdi se, da je slovenska vlada pri izbiranju kandidata podlegla zahtevam nove stare predsednice Evropske komisije Ursule von del Leyen in vendarle pristala na žensko kandidatko. Zato je moral od kandidature odstopiti Tomaž Vesel. Ali gre za popolno blamažo predsednika vlade Roberta Goloba, ali politični pragmatizem? Kaj je ali bo Slovenija s tem pridobila? Tudi o tem v tokratni oddaji Ob osmih.

Jutranja kronika Slovenija še brez zagotovil, da bo kandidatura Marte Kos za evropsko komisarko zadovoljila Ursulo von der Leyen

Po odstopu Tomaža Vesela od kandidature za evropskega komisarja bo vlada skušala predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen prepričati z Marto Kos, nekdanjo veleposlanico v Nemčiji in Švici, tudi podpredsednico Gibanja Svoboda, dokler se niso njihove politične poti razšle. Ko bo Marta Kos postala uradna kandidatka, bo izpolnjevala vsaj eno od meril, ki jih Ursula von der Layen pričakuje od komisarskih kandidatov - izkušnje na visoki politični funkciji v vladi ali vsaj diplomaciji oziroma v evropskih institucijah. Druge teme: - Nemčija od ponedeljka uvaja začasen nadzor na vseh kopenskih mejah. - Ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki nad Moskvo terjal tudi smrtno žrtev. - Trije zadetki Benjamina Šeška v mrežo kazahstanske nogometne reprezentance za skok Slovenije na prvo mesto v njeni skupini lige narodov.

Jutranja kronika Opozicija prepričana, da je vlada klonila pod pritiski Bruslja

Včeraj je postalo jasno, da bo namesto Tomaža Vesela slovenska kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos. Zagotovil, da bo njena kandidatura uspešna, Slovenija nima, opozicija pa je kritična do premierja Goloba, češ da je klonil po pritiskom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki za dosego spolno uravnotežene komisarske ekipe očitno zahteva žensko kandidatko. Druge teme: - Nemčija zaradi migracij v nadzor na kopenskih mejah. - V nočnem izraelskem napadu na šotorsko naselje v Gazi ubitih najmanj 40 ljudi. - Slovenski nogometaši v ligi narodov zanesljivo premagali Kazahstan.

Radijski dnevnik Radijski dnevnik 9.9.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).

Studio ob 17.00 Moč predsednika ZDA

Ameriške volitve so pred vrati in ves svet se sprašuje, kdo se bo po njih vselil v Belo hišo – Donald Trump ali Kamala Harris? Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin? Kdo ima, skratka, prav? Gostje: dr. Danica Fink Hafner, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Roman Kirn, nekdanj ambasador Republike Slovenije v Washingtonu; dr. Tomaž Gerden, zgodovinar, novinar in urednik.

Aktualna tema 321 dni je čakalna doba za redno fizioterapevtsko obravnavo

Ob svetovnem dnevu fizioterapije fizioterapevti opozarjajo, da so čakalne dobe tako dolge, da pacienti pogosto pridejo do obravnave šele, ko bolečina že izzveni, ali takrat, ko bolečina postane že kronična. Povprečna čakalna doba za redno fizioterapevtsko obravnavo je 321 dni, zato poudarjajo, da so sistemski ukrepi nujni. Ob letošnjem svetovnem dnevu sicer opozarjajo na razširjeno težavo – bolečino v spodnjem delu hrbta. Ta prizadene 1 od 13 oseb.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih 9.9.

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Roglič s četrto zmago na Vuelti vpisal Slovenijo v zgodovino

Velika Britanija, Francija, Španija in Slovenija je četverica, katere kolesarji so v eni sezoni zmagali na vseh treh največjih dirkah. Potem ko je Tadej Pogačar osvojil Giro in Tour, je Primož Roglič sinoči Vuelto. To je bila njegova četrta zmaga na španski pentlji, s čimer je tudi izenačil rekord. V oddaji tudi o tem: - Vlada bo sporočila novo ime kandidata oziroma kandidatke za evropskega komisarja. Neuradno se omenja Tanjo Fajon, Marto Kos in Marjeto Jager. - Nato incidente z domnevnimi ruskimi droni, ki so konec tedna preleteli latvijski in romunski zračni prostor, označil za neodgovorne in nevarne. - V včerajšnjem streljanju v romskem naselju Šmihél ranjeni otrok ni v smrtni nevarnosti. 51-letni osumljenec je v pridržanju.

Jutranja kronika Primož Roglič vnovič zmagovalec Vuelte

Primož Roglič je sinoči v Madridu že četrtič osvojil dirko po Španiji. Skupaj s Tadejem Pogačarjem, ki je dobil francoski Tour in italjanski Giro sta tako letos uspela osvojiti vse tri največje dirke v sezoni in Slovenijo dodobra zasidrala v vrhu tega športa. Tak podvig je do zdaj uspel le štirim državam. Druge teme: - Vlada po odstopu Vesela danes o novem komisarskem kandidatu, najverjetneje kandidatki. - Novi ruski napadi na Kijev; hudi spopadi v bližini mesta Pokrovsk. - V streljanju v Šmihelu poškodovan otrok, ki ni v smrtni nevarnosti.

Zrcalo dneva Roglič četrtič osvojil kolesarsko dirko po Španiji

V Parizu se s sklepno slovesnostjo končujejo paraolimpijske igre, na katerih je slovenska reprezentanca osvojila zlato in bronasto kolajno. V Madridu pa se je sklenila kolesarska dirka po Španiji, ki jo je četrtič osvojil Primož Roglič. Slovenija je tako postala četrta država, katere kolesarji so v eni sezoni osvojili vse tri tritedenske dirke.

Radijski dnevnik V Madridu poteka zadnje dejanje dirke po Španiji. Kolesarji se merijo v vožnji na čas.

Kolesar Primož Roglič bo čez dobre pol ure kot zadnji začel 24,6-kilometrsko vožnjo na čas na dirki po Španiji. Po pričakovanjih bo četrtič osvojil Vuelto, s čimer bi Slovenija postala šele četrta država, katere kolesarji so v eni sezoni osvojili vse tri tridenske dirke. V oddaji tudi o tem: - O povečanju incidentov z ruskimi brezpilotnimi letalniki poročata Latvija in Romunija - Spominsko slovesnost v Bazovici zaznamovale besede iz še ne objavljenih pisem enega od štirih junakov - Vse več primerov, ko delavce z bolniških odsotnosti prekmalu vračajo na delo

Več

Evolucija užitka Na seznamu skrbi nikoli ni bilo, kako bomo določili spol dojenčka

DSD, Difference in sex development oziroma razlike v razvoju spola ima eden na 4 tisoč 500 novorojenčkov.

Evolucija užitka Kot očeta me najbolj skrbi, kako bo ta svet sprejel Tami

Obstajajo primeri, ko so zunanji spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi. Takrat govorimo o DSD, Difference in sex development oziroma o razlikah v razvoju spola.

Srce bije za posel Marjan Batagelj, Postojnska jama

Gost 28. epizode Srce bije za posel, je solastnik in direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. V podjetništvu marsikdo meri uspeh skozi denar, kar je največja napaka, pravi gost. Denar je posledica pravih odločitev, sosledja dejanj in ekipe, ki si jo zgradil okoli sebe. Ko se odloča o naslednjem koraku, se vpraša dvoje: kaj je dobro za jamo in kaj za gosta?

Umetnost možnega Desni ovinek v nejasno smer – Janez Markeš (Delo)

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!

Umetnost možnega Pretres v EU, pri nas Janša v naletu - Tanja Starič in Aleš Kocjan (Umetnost možnega)

Jutro po evropskih volitvah podkast Umetnost možnega gostuje v terminu Prvakov tedna pri Bojanu Leskovcu v živo na Prvem. Tanja in Aleš analizirata in komentirata rezultate volitev in potek kampanje, ki je postregla z izrazito konfrontacijo med premierjem Golobom in večnim izzivalcem za mesto predsednika vlade, opozicijskim prvakom Janšo ter nekaterimi izrazito notranje političnimi temami. Obe strani sta na ta način mobilizirala volivce, tudi referendumi so krepili mobilizacijo na obeh ideoloških bregovih, kar tudi dokazujejo relativno tesni rezultati referendumskih odločanj. Hkrati se je skozi kampanjo po celotni stari celini izpostavljala zgodovinskost teh volitev, saj je bilo jasno, da se bo okrepila radikalna desnica, ki utegne povzročati politične spremembe v Evropi. V ustanovnih članica EU se zaradi zmage desnih populistov že dogaja pretres; v Franciji je razpuščen parlament, v Belgiji je odstopil premier, v Nemčiji hud poraz socialne demokracije in levice. Pri nas pa je jasno, da Janez Janša ne odhaja nikamor in da je SDS z njim na čelu dodatno okrepila svojo hegemonijo. Vabljeni k poslušanju!

Umetnost možnega Ko strelski vod stoji v krogu … - Luka Robida (Radio Slovenija) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija)

Raziskovalci javnega mnenja so pet dni pred volitvami zelo previdni pri napovedih. V zadnjem predvolilnem podkastu Umetnost možnega, v katerem smo združili sile novinarji naše hiše, pa smo šli v drugo smer; Gregor Drnovšek, novinar in urednik informativnega programa TV Slovenija, na koncu celo sestavi novo ekipo slovenskih evroposlancev. Seveda pa predvsem čisto resno govorimo o tem, kakšno je razmerje političnih sil po dveh krogih kampanje. Luka Robida, urednik zunanjepolitične redakcije v informativnem programu Radia Slovenija, precizno analizira možnosti skrajno desnih strank v Evropi in morebitna zavezništva po volitvah. Kako lahko suverenistične in nacionalistične stranke najdejo skupni imenovalec in interes? Zakaj predvolilna strategija liberalnih strank spominja na »strelski vod, ki stoji v krogu«? In kje se skriva evropska Levica? Izpostavimo še nekaj očitnih »bistroumnih nesmislov« letošnjih volitev. Gregor analizira dejstvo, da sta na volitvah pri nas glavna akterja politika, ki sploh ne kandidirata – Janša in Golob. In z Luko se strinjata, da zagotovo »ni naključje«, da je glavna predvolilna tema v Sloveniji priznanje Palestine, ki za delom prihodnjega evropskega parlamenta nima nobene povezave.

Umetnost možnega Boj za preferenčne glasove – Metka Majer (Pop TV) in Peter Merše (Domovina)

Prvi teden uradne kampanje pred evropskimi volitvami je minil relativno mirno, nikakor pa ne dolgočasno, pravi gostja tokratne epizode podkasta Metka Majer, novinarska in urednica POP TV. Zelo očitno je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste. Zato vidimo praske med kandidati iste stranke – precej očitno v SDS, ki računa vsaj na tri mandate. V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Je bila torej sploh smiselna zamera in odhod Klemna Grošlja iz Svobode, ker mu je v tej stranki pripadlo zadnje mesto na listi? In kam v resnici sodita, na primer, Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič? Vse izveste v novi epizodi #UmetnostMožnega.

Na pravi strani Primož Bezjak in Klemen Janežič

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.

Srce bije za posel Aleša Mižigoj, Medex

Gostja 27. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in izvršna direktorica družbe Medex Group Aleša Mižigoj. Kot zgled komunikacije, učinkovitega dela in sodelovanja izpostavi čebeljo skupnost. Medex je družinsko podjetje, ki ga je sogovornica leta 2001 prevzela po očetu. Ob tem doda, da je bil pri tem najpomembnejši prenos vrednot: poštenosti in odgovornosti.

Evolucija užitka Nisem vedla, a je že skos tko razmišljal al je pač postal naci

Sovraštvo se s spleta prenaša v intimnopartnerske odnose.

Umetnost možnega Iz tragedije v farso - Luka Lisjak Gabrijelčič (Razpotja)

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Več

Etnofonija Landless: Lúireach

Landless: Lúireach. Producentu Johnu »Spudu« Murphyu je v navezi s kvartetom Landless uspelo oblikovati še en zelo samosvoj in privlačen album za temačne, vse krajše jesenske dni. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/08/27/landless-luireach/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 8. 9. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 8. 9. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Magna Carta v koncertu s festivala Okarina (Urednik: Jane Weber)

Sobotni večer vam bosta polepšala Chris in Linda Simpson, srce in duša poznejše zasedbe skupine Magna Carta, ene najboljših in najdlje obstoječih akustičnih skupin na svetu. Pohvalita se lahko z več deset albumi in gostovanji v 63 državah sveta. Enkraten kitarski zvok in Lindin čudoviti glas sta glavni odliki dueta, ki v živo zvenita kot uroka, bodisi kadar nastopata sama ali ob spremljavi drugih glasbenikov. Nocoj ju boste slišali v duetu. Glasbeni urednik Jane Weber vam v imenu ekipe želi prijetno poslušanje. Tako zveni angleška Magna Carta.

Pesem v žepu Đoko: To ti vračam, tvoje je

Đoko ustvarjajo glasbo, ob kateri zastrižete z ušesi: kitarski rifi, klaviaturne podlage ter vokalne melodije svoj navdih iščejo v bogati svetovni popularnoglasbeni zapuščini, glasbo pa dopolnijo slovenska besedila z mariborskim naglasom in zvrhano mero srbohrvaških besed in fraz. V Pesmi v žepu nam vsi štirje člani benda predstavijo svoj prvenec »To ti vračam, tvoje je«.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Z glasbo v planine

Obisk gora je najlepši meseca avgusta in septembra, vsaj tako pravijo poznavalci. Mi se v gore tokrat odpravljamo z glasbo iz bogatega arhiva Radia Slovenija, ki vam jo igrajo in prepevajo: Kvartet Spev; Ansambel Avsenik; Ansambel Vita Muženiča; Ansambel Lojzeta Slaka; Ansambel Zadovoljni Kranjci; Ansambel Veseli planšarji. Ansambel Nika Zajca; Ansambel Borisa Kovačiča; Ansambel Franca Miheliča; Ansambel Braneta Klavžarja; Trio Andreja Blumauerja; Ansambel Janeza Goršiča; Ansambel Toneta Rusa in Ansambel Pavla Kosca. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Pop rock balade

Poletje je hitro minilo in življenje se vrača v ustaljene tirnice. Za slovo od poletja pa bomo v Godbah z zgodbo slišali nekaj odličnih pop-rokovskih balad, ki jih izvajajo Scorpions, Bon Jovi, Heart, Poison, Aerosmith, Brian Adams in Guns N'Roses.

41 stopinj vročine Strelovod

V oddaji poslušamo skladbe: Milan Ferlež: Strelovod, solist trobentač Petar Ugrin Jože Privšek: Vernon, solist kitarist Milan Ferlež Jule Styne/Jože Privšek: People, solist pianist Silvo Stingl Jože Privšek: Kairo, solista saksofonist Tone Janša in trobentač Petar Ugrin Tone Janša: Askot, solista saksofonist Tone Janša in pinist Silvo Stingl Jani Moder/Aleš Avbelj: Blue in the Face, solist kitarist Jani Moder

Slovenska zemlja v pesmi in besedi France Marolt, osebnost prihodnosti

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nocoj začenja cikel, ki bo trajal tja do konca leta in bo posvečen letošnjemu jubilejnemu letu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je najstarejši inštitut Znanstveno raziskovalnega centra in letos praznuje častitljivo 90. obletnico obstoja in delovanja. Nastal je leta 1934 na pobudo Glasbene matice Ljubljana. Med znanstvenimi sodelavci so prepoznavna imena, močno vtisnjena v zgodovinski spomin. Ob Francetu Maroltu so med njimi še: dr. Zmaga Kumer, dr. Valens Vodušek, Uroš Krek, Mirko Ramovš. Prav ti sodelavci so ustvarili oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki poslušalke in poslušalce nagovarja vsak torek že od leta 1966. Osrednja osebnost nocojšnje oddaje bo France Marolt. Njegovo pomembno vsestransko delo bosta razkrivali dve naslednji oddaji avtorice Nike Rožanc Ivančič. Takole je zapisala: »Bilo je 21. junija 1891, Brdo pri Lukovici, Kamniško-Brdski sodni okraj: cerkvenemu organistu in učitelju glasbe ter nekdanji poštni upraviteljici se rodi prvi izmed šestih otrok. Ime so mu dali po očetu, čez štiri dni ga je h krstu nesel sam pisatelj Janko Kersnik. Nadarjen je bil za risanje, matematiko, šah in telovadbo, a najbolj ga je prevzela glasba. Nosil je ime očeta, botra in botre. To je bil Franc Janko Alojzij Marolt, ali kot ga bolje poznamo France Marolt. Bil je glasbenik, folklorist, ustanovitelj Glasbenonarodopisnega inštituta, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Akademske folklorne skupine France Marolt. V prvi oddaji ga bomo spoznali kot ustanovitelja takrat Folklornega inštituta pri Glasbeni matici (1934) ter spodbujevalca kulturnih dejavnosti; na njegovo pobudo je nastalo več pevskih zborov in folklornih skupin. V njem sta se venomer prepletali zborovska in folklorna dejavnost, glasba je bila njegova ljubezen. Sogovorci v oddaji so (zdaj že pokojni) Mirko Ramovš, etnokoreolog in nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU ter več kot 40 let umetniški vodja AFS France Marolt, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 47 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS France Marolt in več let tudi njen umetniški vodja.« Vedenje o Francetu Maroltu bo lepo dopolnila razstava dr. Urša Šivic, ki bo od 10. oktobra dalje na ogled v razstavnih prostorih Slovenskega etnografskega muzeja. Najprej pa vabljeni v družbo oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki vas bo zbližala z osebnostjo Franceta Marolta.

Prva vrsta Nika Prusnik & bratje Poljanec

Osmo sezono oddaje začenjajo Nika Prusnik & bratje Poljanec (Nejc, Luka in Jon). Z Nikino avtorsko glasbo in aranžmaji bratov Poljanec nas popeljejo k naravi in najbolj prvinskim občutjem.

Etnofonija Lankum: Live In Dublin (v drugo)

Lankum: Live In Dublin (v drugo). Lankum tudi na koncertu pokaže dva zelo različna obraza, ki se med sabo prepletata. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/08/27/lankum-live-in-dublin-v-drugo/

Več

Lahko noč, otroci! Slavni laboratorij doktorja Fabijana Komarja

Za recepcijo avtokampa stoji majhen laboratorij … Pripoveduje: Nina Skrbinšek. Napisala: Jasmina Bolčina. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Huda muska Nova pevska sezona Otroškega in Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija

Če vas mika prepevanje v otroškem ali mladinskem pevskem zboru, vas vabimo v našo radijsko hišo, kjer lahko prepevate in snemate ter postanete del zvočne zgodovine Slovenije. Zborovodkinji Alenka Podpečan in Martina Burger sta napovedali letošnjo pevski sezono. Če se nam želite pridružiti, dobite več informacij na elektronskem naslovu: simfoniki@rtvslo.si .

Lahko noč, otroci! Pravljica o ribiču in ribici

Starček reši ribico, darove pa pobere žena … Pripoveduje: Marijana Klanšek. Napisal: Aleksander Sergejevič Puškin. Prevedla. Meta Rainer. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

RIO radijska igra za otroke Korejska ljudska pravljica: Hon Ilj Tong

Radijska igra za otroke je nastala po stari korejski pripovedki. Deček Hon Kilj Ton se rodi kot suženjski otrok, pa vendar je bister in iznajdljiv, zato njegovo življenje postane zanimivo in veselo. Režiser: Marjan Marinc Prirejevalec: Franjo Kumer Tonski mojster: Mladen Fortič Glasbeni opremljevalec: Milan Kvartič Hon Kilj Ton – Branko Starič Cesar – Boris Kralj Kralj – Jože Zupan Gubernator – Maks Furijan Ogleduh – Dušan Škedl Menih – Pavle Kovič Modrec – Slavo Švajger Mati – Vera Pantič Starešina –Maks Bajc Stražar – Ludvik Pečar Lovca sta bila Franček Drofenik in Andrej Stojan. Sli so bili Božo Stefančič, Janez Čuk in Stane Česnik, Glasova pa Tone Homar in Matija Barl. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1962.

Lahko noč, otroci! Zgodba o ježu Šilčku in slepici Zofiji

Če ne bi bili radovedni, ne bi nič vedeli … Pripoveduje: Ivo Ban. Nemška pravljica. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Hudo! Igrišča ne damo: pogovor z igralci iz novega slovenskega filma za mlade

Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Niko Lemark, David Trontelj in Marko Mandić so nas popeljali v zakulisje novega slovenskega filma Igrišča ne damo. Gre za pustolovski in "skejterski" film, pri snemanju katerega je bilo veliko smeha, rolkanja, dobre slovenske glasbe in tudi čakanja. Kako so bili izbrani mladi igralci in zakaj so v film vključeni tudi pokončni posnetki, narejeni s pametnim telefonom, pa smo izvedeli od režiserja Klemna Dvornika.

Hudo športni Igralec namiznega tenisa Aleks Koren

Prvi športnik v novi sezoni, ki vam ga predstavljamo v rubriki Hudo športni, je igralec namiznega tenisa Aleks Koren. Trenira za Namiznoteniški klub Cirkovce, že trikrat je bil državni prvak, sicer pa obiskuje 9. razred OŠ Cirkovce.

Kulturomat Lev B Marn

Po dolgih dveh mesecih počitnic je zopet na vrsti Kulturomat. Novo sezono bo začel 19-letni glasbenik Lev B Marn, ki obiskuje 4. letnik Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Igra kar tri glasbila, poleg tega pa se aktivno pripravlja na svoj drugi studijski album. Lana Furlan ga je povabila pred mikrofon še pred začetkom novega šolskega leta.

Zakajček Zakaj mežikamo?

Otroci, kdaj ste nazadnje pomežiknili? In zakaj? O mežikanju - takšnem in drugačnem danes več v rubriki Zakajček.

Radijski ringaraja Gozdni detektivi

Kakšno igrišče je lahko gozd, če pustimo domišljiji prosto pot? To vedo gozdni detektivi, otroci, ki so zadnje počitniške dni preživeli v dnevnem varstvu v gozdu. Ker pa se je že začelo novo šolsko leto, preverimo tudi, kako je minil prvi teden v šoli. Prisluhnite tudi Zakajčku, Ringarimi in Zgodbaraji.

Lahko noč, otroci! Opice, tigri in papige

Prvošolki izvesta, da bodo v razredu imeli živali! Pripoveduje: Aleš Valič. Napisala: Mira Jaworsczakova. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Več

Naše poti Dimitrij Zupančič: Že skoraj 5 let čakam na ureditev papirjev, da bi odkupil zemljišče v naselju

Ob dogodkih na jugovzhodu države, ki odmevajo v zadnjih tednih, smo se odpravili v občino Novo mesto, natančneje v naselje Šmihel. Tam smo se o razmerah v občini pogovarjali z vaščani, obiskali smo tudi večnamenski romski center, ki deluje v naselju. Vaščani opozarjajo predvsem na nedelovanje sistema, ki bi jim zagotavljal varnost v samem naselju. Prinašamo še podrobno poročilo izrednih sej državnega zbora o romskem vprašanju.

Sotočja 'Danes biti uporen pomeni boriti se za mir'

Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?

Slovencem po svetu V slovenski dopolnilni šoli v Beogradu v novo šolsko leto z novo učiteljico

V oddaji se ustavljamo v slovenski dopolnilni šoli v Beogradu, kjer novo šolsko leto začenjajo z novo učiteljico slovenskega jezika in kulture. Z mladim farmacevtom Timom Gliboto se pogovarjamo o izkušnji šolanja v Londonu, delu in življenju v britanski prestolnici, kamor ga je pot iz Ljubljane odpeljala pred osmimi leti, seznanjamo pa vas tudi z razpisom za štipendije, namenjene Slovencem v zamejstvu in po svetu za študij v Sloveniji.

Sami naši Javna pobuda migrantk in migrantov za izboljšanje učenja slovenščine, hrvaški pisatelj Zoran Ferić o romanu Potujoče gledališče in Ivana Hadžievska o partizankah

V oddaji Sami naši na Prvem tokrat spoznajte hrvaškega pisatelja Zorana Ferića, ki raziskuje družinsko zgodovino nasilja v svojem romanu Potujoče gledališče. O zgodovini partizank in pomembnosti žensk v tem zgodovinskem obdobju se pogovarjamo z Ivano Hadžievsko, na začetku oddaje pa boste skozi pogovor s Katjo Utroša izvedeli več o javni pobudi migrantov za izboljšanje programov učenja slovenskega jezika ter zakaj je to pomembno za družbo na splošno.

Naše poti Bojana Rozman: Žalostno je, da smo znova vsi vrženi v isti koš

Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulih dveh mesecev. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Otpisani dub Harisa Piltona v sodelovanju z Hornsman Coyote & Ranking Joe in Mama prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Besh O'Drom s skladbo Piros in El Sebas de la Calle s skladbo Mama. Nocojšnja ponudba se sliši takole.

Slovencem po svetu Novo šolsko leto tudi za slovenske otroke po svetu

Poletje se počasi preveša v jesen, slovenski šolarji v ponedeljek začenjajo novo šolsko leto. Za številne slovenske otroke, ki živijo v tujini, pa se je šola že začela, saj so poletne počitnice ponekod krajše kot v Sloveniji. Tako je denimo v Švici, kjer se je za tamkajšnje slovenske otroke poleg redne šole že začel tudi dopolnilni pouk slovenščine. Pogovarjali smo se z učiteljem Rajkom Tekalcem. V Berlinu se šola še ni začela, prav tako ne dopolnilni pouk slovenščine, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. Pouk bodo začeli s piknikom prihodnjo soboto na slovenskem veleposlaništvu. Pogovarjali pa smo se tudi z Emilom Kosom o dejavnostih Slovencev v Luksemburgu.

Naše poti Papruši: nova e-revija za mlade Rome

Vlada je na sestanku medresorske delovne skupine, ki se ukvarja z romskimi vprašanji, ustanovila podskupino, ki se bo osredotočila na kriminaliteto. Delovna skupina je med drugim sklenila, da bodo njeni predstavniki več prisotni v lokalnih skupnostih. Predstavili bomo delovanje društva Kralji ulice, mariborskim Romom pomaga na socialnem in zdravstvenem področju. Programe izvajajo neposredno v naselju neprofitnih stanovanj. V Sloveniji je na voljo nova e-revija Papruši, ki je namenjena predvsem mladim Romom in ponuja informacije o izobraževanju ter predstavlja posameznike iz romske skupnosti. V tokratni rubriki romskega jezika pa o romščini, ki jo govorijo v Beli krajini.

Slovencem po svetu Portreti: Pravnica Urška Prepeluh Magajne je novi dom in delo našla v ameriškem Chicagu

V oddaji predstavljamo Ljubljančanko Urško Prepeluh Magajne, ki jo je življenjska pot pred dvema desetletjema odpeljala v Združene države Amerike. Z družino živi v Chicagu in dela kot pravnica. Tudi njen soprog ima slovenske korenine, spoznala pa sta se v Sloveniji med njegovim sodelovanjem na tečaju slovenskega jezika v Ljubljani. In za ohranjanje slovenskega jezika v Ameriki zdaj nadvse zavzeto skrbi tudi Urša Prepeluh Magajne, ki je zelo aktivna v slovenski skupnosti v Lemontu, kjer slovenščino tudi poučuje. Sicer pa dejavno sodeluje tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo v okviru slovenskega društva in jih ne zmanjka skozi vse leto. Sodeluje tudi pri slovensko ameriškem poslovnem klubu in tke tesne vezi s Slovenijo. O življenju čez lužo, delu pravnice v Ameriki, povezavah z domovino, ohranjanju slovenščine in slovenstva, pogrešanju Slovenije in prepletanju različnih kultur v tujini pripoveduje Urška Prepeluh Magajne v oddaji Slovencem po svetu - Portreti .

Naše poti Razmere med Romi in večinskim prebivalstvom se v Kočevju slabšajo

Po dveh incidentih v Kočevju v minulih dveh tednih je tamkajšnja policija močno poostrila nadzor. Tudi razmere med romskim in večinskim prebivalstvom se po mnenju predstavnikov občine slabšajo. V tokratnih Naših poteh tudi o tem, zakaj Romi v Prekmurju častijo predvsem Marijo in zakaj se nekateri že več kot dvajset let vsako leto ob 15. avgustu odpravljajo na romanja k Mariji? V Šentjerneju pa deluje zeliščarsko društvo Romanco – Rman, ki je obudilo izročila svojih prednikov o uporabi zdravilnih zelišč.

Naše poti Predsednica republike sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v predsedniški palači sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi. Po krajšem kulturnem programu, ki so ji ga pripravili otroci, se je z njimi pogovorila in izpostavila predvsem pomen izobrazbe. Poslanska skupina SDS odboru DZ za notranje zadeve predlaga ustanovitev pododbora za spremljanje romske tematike, ki bi nadaljeval delom iz prejšnjega mandata. Menijo namreč, da se ukrepi na področju reševanja romskih vprašanj ne sprejemajo, delovanje pododbora pa bi bila dodana vrednost na tem področju.

Sotočja Koroška slovenska rock skupina Bališ - prvih 25 let

Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 11h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Novice Radia Slovenija Novice ob 10h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Ob osmih Samo Uhan: Marta Kos je bila Golobova prva izbira

Vlada je izbrala novo kandidatko za evropsko komisarko iz Slovenije, to je postala Marta Kos. Zdi se, da je slovenska vlada pri izbiranju kandidata podlegla zahtevam nove stare predsednice Evropske komisije Ursule von del Leyen in vendarle pristala na žensko kandidatko. Zato je moral od kandidature odstopiti Tomaž Vesel. Ali gre za popolno blamažo predsednika vlade Roberta Goloba, ali politični pragmatizem? Kaj je ali bo Slovenija s tem pridobila? Tudi o tem v tokratni oddaji Ob osmih.

Radiosfera Žvepleni termalni izviri

Slikovito obmorsko mesto Izola ima celo vrsto zanimivosti med katere sodijo tudi mogoče malo manj znani žvepleni termalni izviri. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem. Podmorske izvire imenujejo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Ta jih je odkril poleti 2002., nato pa je to območje raziskoval skupaj z društvom Potapljači Luke Koper in že takrat so na morskem dnu odkrili 9 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Žveplene izolske izvire bomo predstavili v današnji Radiosferi. Pripravil jo je Milan Trobič, bere Darja Pograjc.

Intelekta V Sloveniji je zelo debelih že 400.000 prebivalcev

Predsodki in stigmatizacija ne pripomorejo k rešitvi problema

Drugi pogled Johanna Robinson, Finska

Finka Johanna Robinson v Sloveniji živi 15 let. Je raziskovalka, povezana s številnimi projekti z okoljsko problematiko. Odgovornost do okolja, trajnostni razvoj, spoštovanje in ohranjanje narave ter domača samooskrba povezujejo njene življenjske usmeritve. Je navdušena kolesarka, ki jo moti nespoštovanje pravil, predvsem v prometu. V družini so trijezični: hčerki govorita slovensko in finsko, Johanna in njen mož pa se pogovarjata v angleščini.

Jutranja kronika Slovenija še brez zagotovil, da bo kandidatura Marte Kos za evropsko komisarko zadovoljila Ursulo von der Leyen

Po odstopu Tomaža Vesela od kandidature za evropskega komisarja bo vlada skušala predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen prepričati z Marto Kos, nekdanjo veleposlanico v Nemčiji in Švici, tudi podpredsednico Gibanja Svoboda, dokler se niso njihove politične poti razšle. Ko bo Marta Kos postala uradna kandidatka, bo izpolnjevala vsaj eno od meril, ki jih Ursula von der Layen pričakuje od komisarskih kandidatov - izkušnje na visoki politični funkciji v vladi ali vsaj diplomaciji oziroma v evropskih institucijah. Druge teme: - Nemčija od ponedeljka uvaja začasen nadzor na vseh kopenskih mejah. - Ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki nad Moskvo terjal tudi smrtno žrtev. - Trije zadetki Benjamina Šeška v mrežo kazahstanske nogometne reprezentance za skok Slovenije na prvo mesto v njeni skupini lige narodov.

Torkov kviz Peter Kozler, narodni buditelj in soustanovitelj predhodnice Privovarne Union

Letos mineva 200 let od rojstva Petra Kozlerja (oz. Koslerja), avtorja prvega zemljevida slovenskih dežel v slovenskem jeziku in soustanovitelja Pivovarne Kosler, predhodnice Pivovarne Union (zdaj Laško Union), ki letos obeležuje 160 let obstoja. Odlični iztočnici za današnji Torkov kviz s sogovornico Lucijo Maljevec, vodnico po muzeju Union Experience.

Duhovna misel Robert Friškovec: Življenje in delo

Oče je bil delaven človek, ki je s svojim delom podpiral ženo in tri otroke. Poleg delovnika se je skoraj vsak dan udeleževal še večernih tečajev. Upal je namreč, da si bo nekega dne našel bolje plačano službo. Razen ob nedeljah Oče ni obedoval skupaj z družino. Zavzeto je študiral, da bi nekega dne družini s prisluženim denarjem omogočil boljše življenje. Ko se je kdo iz družine pritožil, da ne preživi dovolj časa z njimi, je oče razložil, da vse to dela zanje. Čeprav si je sam še kako želel več časa preživeti z družino. Končno je napočil dan pomembnega izpita, ki ga je Oče opravil z odliko. Kmalu za tem mu je šef ponudil napredovanje, ki je vključevalo dobro plačo. Očetu so se izpolnile sanje, zdaj je lahko družini namenil nekaj malega razkošja, ki ga prej niso poznali: nove obleke, večerje v restavraciji, počitnice na tujem. Vendar družina tudi po napredovanju Očeta ni videla nič več kot prej. Še naprej je trdo delal, da bi lahko napredoval še na višje delovno mesto. Da bi si zagotovil pogoje, se je vpisal na študij na univerzo. In ko je prišla beseda v družini na njegovo odstotnost, je Oče spet poudaril, da to dela zanje. Očetov trud se je izplačal in spet je napredoval. Navdušen se je odločil, da bo najel kuhinjsko pomočnico, da bi ženo razbremenil gospodinjskih opravil. Tudi njihovo trisobno stanovanje se mu ni več zdelo primerno. Zato se je še bolj vrgel v delo, se še bolj dokazoval, da bi lahko še izboljšal svoj službeni položaj in družini privoščil še več. Družinski člani so ga videli še manj, dejansko je moral po novem spremljati pomembno stranko tudi ob nedeljah. In spet je družini pojasnjeval, da vse to dela zanje, da bi jim bilo bolje. Pa čeprav si je sam še kako želel biti z njimi. Ves Očetov trud se je končno bogato poplačal in lahko je kupil čudovito hišo s pogledom na morje. Prvo nedeljo, ki so jo skupaj preživeli v novi hiši, je Oče naznanil družini, da se ne bo več prizadeval za nova napredovanja. Od zdaj bo več časa namenil družini. Naslednje jutro se Oče ni več zbudil. Kolikokrat smo slišali ali sami izgovorili stavek: »To delam zate.« Oče je to vsakič znova povedal svojim družinskim članom, dokler ni bilo prepozno. Za nas to jutro še ni prepozno, da živimo ljubezen tukaj in zdaj.

Jutranja kronika Opozicija prepričana, da je vlada klonila pod pritiski Bruslja

Včeraj je postalo jasno, da bo namesto Tomaža Vesela slovenska kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos. Zagotovil, da bo njena kandidatura uspešna, Slovenija nima, opozicija pa je kritična do premierja Goloba, češ da je klonil po pritiskom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki za dosego spolno uravnotežene komisarske ekipe očitno zahteva žensko kandidatko. Druge teme: - Nemčija zaradi migracij v nadzor na kopenskih mejah. - V nočnem izraelskem napadu na šotorsko naselje v Gazi ubitih najmanj 40 ljudi. - Slovenski nogometaši v ligi narodov zanesljivo premagali Kazahstan.

Etnofonija Landless: Lúireach

Landless: Lúireach. Producentu Johnu »Spudu« Murphyu je v navezi s kvartetom Landless uspelo oblikovati še en zelo samosvoj in privlačen album za temačne, vse krajše jesenske dni. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/08/27/landless-luireach/