Ultrazvok Kronična bolečina: Ko analgetiki ne zadostujejo več

Vsak peti Evropejec, tudi Slovenec, živi s srednjo do hudo kronično bolečino.

Studio ob 17.00 Se bodo osnovnošolci po prenovljenem učnem načrtu ulomkov in računanja z decimalnimi števili učili prej?

V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut; Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo; Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Storž "Navdušujejo in navdihujejo me brezpotja."

Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih goriških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo in osvobajajo. Že štiriindvajseto leto je urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije. Njegova najnovejša knjiga z naslovom Na samotnih poteh – Peš čez Karnijce in skozi življenje pa je osebna zgodba in svojstven pregled avtorjeve življenjske poti. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.

Prvič Prijateljstvo in pogum - Murska Sobota

Prvi dogodek v okviru RTV projekta Prvič prijateljstvo smo v sodelovanju z Mladinskim informativnim in kulturnim klubom Murska Sobota organizirali 30. septembra 2025. Z mladimi sta se o prijateljstvu in pogumu pogovarjali Neža Prah Seničar in Urška Henigman, svoje izkušnje sta delila glasbenika Lucija Selak iz Ansambla Saša Avsenika in Tine Matjašič iz benda Alo!Stari, priredbo skladbe Prvič pa so pripravili Ka te trga.

Lahko noč, otroci! Kuža brez imena - premiera pravljice Žige X Gombača

Skupni projekt Prvega program Radia Slovenija in A1 Slovenija prinaša tri nove pravljice, ki ob četrtkovih decembrskih večerih otroke zazibajo v sladke sanje. Druga v ciklu je pravljica avtorja Žige X Gombača: Kuža brez imena. Slišali jo boste v interpretaciji dramske igralke Vesne Jevnikar. Nekoč je živel kuža brez imena. Velikokrat je bil lačen, velikokrat ga je zeblo … Pripovedovalka: Vesna Jevnikar. Avtor besedila: Žiga X Gombač. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.

Ob osmih Miha Kramli ob avstralskem eksperimentu: Gre za vojno bistrosti možganov

V Avstraliji je mlajšim od 16 let od tega tedna prepovedan dostop do družbenih omrežij. O podobnih ukrepih razmišlja tudi Evropa. Avstralski premier Anthony Albanese je novi zakon označil za eno največjih družbenih in kulturnih sprememb v državi, medtem pa so predvsem mladi kritični, češ da oblasti z njimi delajo pokroviteljsko in jim jemljejo svobodo ter povezanost. O smiselnosti take prepovedi se Ob osmih pogovarjamo z Miho Kramlijem, terapevtom in vodjo Centra za zdravljenje kemičnih in nekemičnih odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.

Petek brez pravila Soška postrv bi lahko že izumrla

Letos mineva točno 40 let, odkar so v ribogojnici Soča v Kobaridu prvič uspešno končali cikel vzreje soške postrvi. To je pomemben dosežek, kajti gre za edinstveno in avtohtono vrsto, ki jo najdemo le v povodju reke Soče. Za njeno ohranjanje pa je pomembna tudi regulacija ribolova oziroma muharjenja. Pa smo spet pri pravilih ... Sogovornik: Miha Ivanc, vodja voda posebnega pomena na Zavodu za ribištvo Slovenije.

Lokalni čas "Naše orgle imajo več piščali, kot Sodražica prebivalcev"

Tokratni Lokalni čas bo že nekoliko praznično obarvan, saj se bomo pred jutrišnjim uradnim odprtjem narodnih jaslic Maksima Gasparija v naravni velikosti najprej odpravili v Selšček, rojstno vas tega znamenitega notranjskega slikarja. Nato pa bomo obiskali Sodražico in tamkajšnjo cerkev Svete Marije Magdalene, kjer obeležujejo 20. obletnico postavitve orgel, ki s svojimi 2422 piščalmi sodijo med najmogočnejše v državi. Na potep nas bo pospremil naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.

Radiosfera Pojav nasilja nad ženskami je odvisen od tega, kako družba nanj reagira

V prazničnem času lahko na vsakem koraku slišimo, kako lepo je praznike preživeti s svojimi najbližjimi, a ob tem pogosto pozabljamo, da dom ni za vse topel in varen pristan. Dom je namreč najpogostejše prizorišče dolgotrajnega družinskega nasilja. In tega v Sloveniji ni malo, v prazničnem obdobju pa se celo poveča. Čeprav se nasilje v večini primerov odvija med štirimi stenami, je nasilje družbeni in ne individualni problem, saj je njegovo pojavljanje odvisno od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavi ali vsaj zmanjša, ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. O tem so v zadnjem mesecu govorili na mednarodnih dnevih ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja nad ženskami. Več o tem, kakšne rešitve obstajajo za žrtve intimnopartnerskega nasilja, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako pomembna je podpora okolice in kakšen je pomen dela s povzročitelji nasilja, bo v tokratni oddaji Radiosfera povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.

Svetovalni servis Praznične slaščice

December ni le najbolj prazničen in okrašen, ampak tudi najbolj dišeč mesec leta. Prava slovenska potica, cimetove zvezdice, medenjaki in božični sadni kruh so le nekatere od priljubljenih slaščic, ki ob praznikih zadišijo iz marsikatere kuhinje. Da bodo letos še boljše, ravno prav rahle, odličnega okusa in zapeljivega videza, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu na Prvem poskrbela Mateja Verbovšek, učiteljica slaščičarstva z BIC Ljubljana. Tudi sami lahko dodate svoj priljubljeni recept ali zastavite vprašanje: pišite nam na prvi@rtvslo.si, prek obrazca na spletni strani Prvega ali pokličite med oddajo.

Možgani na dlani Doc. dr. Nina Vaupotič, Dunaj: Možgani, okolje in zaupanje v znanost

Doc. dr. Nina Vaupotič je psihologinja. Po študiju v Ljubljani jo je pot odpeljala na Univerzo v Muenstru v Nemčiji, kjer je doktorirala, raziskovala pa je zaupanje v znanost. Več o tem je povedala v pogovoru za našo oddajo. Mojca Delač jo je poklicala na Dunaj, kjer dr. Vaupotič živi zadnja tri leta in poleg zaupanja v znanost raziskuje na področju okoljske psihologije.

Svetovalni servis Rak prostate

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji, letno za njim zboli okoli 1600 oseb. V sredinem Svetovalnem servisu bomo govorili o simptomih, ki kažejo nanj in testih, s katerimi ga odkrivajo, med drugim tudi o testu Stockholm3, ki predstavlja pomemben korak naprej v diagnostiki raka. Več nam bo v oddaji povedal Jošt Janša dr. med., spec. urologije, ki mu boste lahko zastavili tudi svoja vprašanja.

Radiosfera Sabljanje ni le obračun z orožjem, ampak tudi miselni preizkus

Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v Športnem društvu Tabor, kjer deluje sabljaška sekcija Duel. V eni izmed minulih oddaj Nedeljska reportaža je mlade in malo manj mlade sabljače obiskal Miha Žorž ter pripravil tudi tokratno Radiosfero.

Pod pokrovko Bučno olje ni le za solato

Si solato raje začinite z bučnim ali olivnim oljem? Ste vedeli, da lahko bučno olje na skoraj enak način kot ostala olja uporabite tudi pri pripravi hrane? Kakšna je razlika med toplo stiskanim in hladno stiskanim oljem? Tokratna oddaja Pod pokrovko bo ponudila nove uvide v pridelavo in tudi uporabo te slovenske kulinarične posebnosti.

Svetovalni servis Sindrom policističnih jajčnikov

Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v rodnem obdobju in najpogostejši vzrok neplodnosti pri ženskah z motnjami menstrualnega cikla. Ženska opazi čezmerno poraščenost moškega tipa, aknavost, izpadanje las, nekatere presnovne motnje in druge težave. Sindrom se pojavlja družinsko, in sicer pri od 5 do 10 odstotkih žensk v rodni dobi. O sindromu policističnih jajčnikov bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bo odgovarjala prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Radiosfera Grad Guédelon - največji eksperimentalni arheološki projekt

Naj še kdo reče, da gradov v 21. stoletju ne gradimo več. V današnji Radiosferi se odpravljamo na ogled enega največjih in najbolj perspektivnih eksperimentalnih arheoloških projektov, ki se je začel že leta 1997. Takrat si je Michel Guyot, restavrator, lastnik več gradov in ljubitelj zgodovine postavil vprašanje: Ali lahko danes zgradimo srednjeveški grad samo s tehnikami in orodji iz 13. stoletja? Odgovor na to vprašanje še danes iščemo v tokratni Radiosferi, v kateri nas na grad Guédelon odpelje Hana Bujanović Kokot, študentka novinarstva in urednica.

Drugi pogled Luigi Yohannas, Eritreja

Eritreja je obmorska država v severovzhodni Afriki, ki ima na severovzhodu dolgo obalo z Rdečim morjem, meji pa na Sudan, Etiopijo in Džibuti. Gre za nekdanjo italijansko in britansko kolonijo, ki ima 3, 6 milijonov prebivalcev. Še vsaj milijon Eritrejcev živi v tujini. Eden od njih je tudi Luigi Yohannas, ki je v Slovenijo prišel leta 2017 in ima pri nas status begunca.

Več

Ob osmih Miha Kramli ob avstralskem eksperimentu: Gre za vojno bistrosti možganov

V Avstraliji je mlajšim od 16 let od tega tedna prepovedan dostop do družbenih omrežij. O podobnih ukrepih razmišlja tudi Evropa. Avstralski premier Anthony Albanese je novi zakon označil za eno največjih družbenih in kulturnih sprememb v državi, medtem pa so predvsem mladi kritični, češ da oblasti z njimi delajo pokroviteljsko in jim jemljejo svobodo ter povezanost. O smiselnosti take prepovedi se Ob osmih pogovarjamo z Miho Kramlijem, terapevtom in vodjo Centra za zdravljenje kemičnih in nekemičnih odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.

Jutranja kronika Kako bomo po letu 2033 brez termoelektrarn na premog zagotovili zadostno energetsko oskrbo države?

Po opustitvi premoga, predvideni v prihodnjih osmih letih, bo morala Slovenija hitro vlagati v nove zmogljivosti, saj obnovljivi viri in jedrska energija še ne zadoščajo. Direktor Instituta Jožef Stefan Leon Cizelj ima za zdaj dva predloga, uvoz ali postavitev plinske elektrarne. Premisliti bo treba tudi, kako pospešiti infrastrukturne projekte, saj nas sosednje države prehitevajo. V Celovcu in Gradcu bodo danes odprli novo železnico, ki bo poleg omenjenih mest prek baltsko-jadranskega koridorja povezala Madžarsko z Italijo. Preostali poduarki oddaje: Ukrajinski predsednik Zelenski: v ameriškem mirovnem predlogu za Ukrajino vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države. Bolgarijo po dobrem letu morda znova čakajo predčasne volitve. Možnosti za sestavo nove vlade po odstopu dozdajšnje so majhne. Nordijski center v Planici ob 10-letnici delovanja z novim drsališčem in napovedjo širitve. V tem času 800 različnih tekmovanj.

Jutranja kronika Od kod bomo dobili električno energijo po opustitvi premoga?

Vlada je včeraj sprejela predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko- šaleške premogovne regije. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšen bo energetski scenarij po izstopu iz premoga, ki je načrtovan do leta 2033. Po podatkih agencije za energijo smo v Sloveniji lani okoli polovico doma porabljene električne energije pridobili iz obnovljivih virov, največ od tega iz hidroelektrarn, dobro četrtino iz premoga in malo več kot petino iz jedrske energije. Udeleženci energetske konference v organizaciji družbe Pristop so poudarili, da bodo potrebne bodo investicije v nove zmogljivosti. Drugi poudarki oddaje: - Odbor za zdravstvo podprl predlog interventnega zakona za zdravstvo - Prve informacije o popravljenem evropskem predlogu mirovnega sporazuma za Ukrajino. - V Idriji bodo slovesno predali namenu Divjo bajto in obnovljeno Modro dvorano

Zrcalo dneva Evropska unij naj bi dosegla dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja

Združene države Amerike si v okviru dogovora za končanje vojne v Ukrajini prizadevajo za vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države, je danes dejal njen predsednik Volodimir Zelenski. Menil je še, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu in kot odprti vprašanji v pogajanjih omenil Doneck in jedrsko elektrarno v Zaporožju. Medtem je Evropska unija je, kot kaže, dosegla dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja.

Radijski dnevnik Rutte: Naslednja tarča Rusije smo mi

Medtem ko Združene države Amerike, Ukrajina in njene evropske zaveznice izmenjujejo predloge mirovnih načrtov, Rusija nadaljuje napade na Ukrajino. Generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja skrbi, da nekateri ne dojemajo resnosti ruske grožnje. Meni, da smo mi naslednja tarča Rusije in smo že v nevarnosti. Dodal je, da moramo ukrepati takoj. Medtem Evropska unija pripravlja dolgoročnejšo zamrznitev ruskih sredstev, čemur bi sledilo njihovo izkoriščanje za pomoč Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Vlada s predlogom zakona o Slovenski tiskovni agenciji želi okrepiti njeno avtonomijo - Pred parlamentarnim odborom interventni zakon o zdravstvu; vlada medtem še v zakonsko ureditev zdravstvene nege in babištva - Jutri bodo po državi začeli razdeljevati dodatnih 20 tisoč odmerkov cepiva proti gripi

Studio ob 17.00 Se bodo osnovnošolci po prenovljenem učnem načrtu ulomkov in računanja z decimalnimi števili učili prej?

V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut; Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo; Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Dogodki in odmevi Brigadir Boštjan Močnik novi načelnik generalštaba Slovenske vojske

Novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske je brigadir Boštjan Močnik, dozdajšnji poveljnik njenih sil. Vlada ga je potrdila po predlogu obrambnega ministra Boruta Sajovica, ki je ob tem dejal, da je Močnik izjemen poznavalec obrambnega področja. Druge teme: - Vlada je potrdila predlog o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Za ta namen bo iz različnih virov zagotovljenih več kot 282 milijonov evrov. Podrobnosti bodo še dorekli, pravi župan Šoštanja Boris Goličnik in dodaja, da prehajajo na obnovljive vire, za kakšne projekte gre, pa je po njegovih besedah prezgodaj govoriti. - KPK poziva k zakonski ureditvi tako imenovanih vrtljivih vrat, ko se zaposleni iz javnega sektorja nato zaposlijo v zasebnem ali državnem podjetju. Izvršna direktorica Združenja nadzornikov Irena Prijović meni, da je politični mandat prav dokončati, ne pa s pozicije moči iskati nove funkcije ali boljše profesionalne priložnosti. - Združene države Amerike naj bi od Ukrajine prejele pripombe na mirovni dogovor. O njem bodo danes govorili voditelji koalicije voljnih. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v Berlinu pozval k enotnosti Evrope. Kot je dejal, deljenje bremen ni le slogan, temveč konkretna zaveza in znamenje, da zveza NATO ostaja močna, enotna in sposobna braniti svoje ozemlje.

Po Sloveniji Ob tednu boja proti korupciji dogodek tudi na Univerzi na Primorskem.

Drugi poudarki oddaje: - Varnostne razmere v Pomurju so dobre, vendar policisti obravnavajo več ilegalnih prehodov državne meje. - V štirih kraško-brkinskih občinah bodo pili dražjo vodo. - V Zeliščarskem centru jugovzhodne Slovenije v Zágradu se bodo posvetili tudi vzpostavitvi poslovnega modela izkoriščanja zelišč. - Leto 2026 so na Vrhniki razglasili za Cankarjevo leto. Ob 150-ti obletnici rojstva velikega pisatelja so izdali Cankarjev koledar in novo številko zbornika Vrhniški razgledi.

Danes do 13:00 Novi načelnik generalštaba Slovenske vojske bo brigadir Boštjan Močnik

Novi načelnik generalštaba Slovenske vojske bo brigadir Boštjan Močnik, je odločila vlada. Dozdajšnji poveljnik sil Slovenske vojske bo z novim letom nasledil Roberta Glavaša. Kot je dejal obrambni minister Borut Sajovic, ima Močnik izkušnje tako doma kot na tujem, zato je prepričan tudi, da bo znal k sodelovanju v vojski nagovoriti tudi mlade. Vlada je danes med drugim potrdila tudi predlog novega zakona o Slovenski tiskovni agenciji. Preostali poudarki oddaje: Nemški kancler Merz še ta teden pričakuje razprave z ameriškimi pogajalci za mir v Ukrajini. Zaposleni v Mahleju bodo po zamrznitvi stavke za zdaj nadaljevali delo. Mednarnodni dan gora letos z opozorili pred posledicami izginjanja ledenikov.

Aktualna tema Potujoča muzika - pogovor z Mihelo Jagodic

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) že desetletja skrbi za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih. S projektom Potujoča muzika pa ustvarja posebno priložnost za mladinske zbore, ki jim v zadnjih letih namenja posebno pozornost. Potujoča muzika je bila prvič izvedena leta 2011, projekt pa izvaja sklad na dve leti. Posvečen je Svetovnemu dnevu zborovske glasbe, ki je na drugo nedeljo v decembru in predstavlja največjo prireditev te vrste pri nas. Njeno sporočilo – solidarnost, mir in razumevanje, dopolnjujejo umetniško vrednost, vse skupaj pa zborovsko petje uteleša na najlepši način. Na 7. Potujoči muziki bo v Cankarjevem domu nastopilo petnajst izbranih mladinskih zborov iz vse Slovenije – približno 450 pevcev, ki se na koncert pripravljajo že od septembra. Posamično so se srečali na eni od regijskih vaj, 14. decembra pa bodo na odru Gallusove dvorane združili glasove v mogočno pevsko celoto.

Ob osmih Igor Lukšič: Vladne stranke so se ujele v diskurz, ki ga vsiljuje desnica

Vlada je potrdila seznam novih veleposlanikov, vendar se lahko zalomi pri štirih, saj predsednica države ne bo podpisala ukaza o njihovem imenovanju. Zadnji zaplet je še zaostril odnose med premierjem in predsednico. Na politični levici se zadnji dni ukvarjamo tudi z neuspelim poskusom skupnega nastopa Socialnih demokratov in Preroda. Kakšne so razmere levo od politične sredine? Naš sogovornik je politolog Igor Lukšič.

Več

Prvič Prijateljstvo in bližina - Radovljica

Kaj v prijateljstvu pomeni bližina? Tako fizična kot čustvena? In kakšna je v digitalnem okolju? O tem so se na dogodku Prvič prijateljstvo pogovarjali v Mladinskem dnevnem centru Kamra v Radovljici, kjer je v četrtek, 4. decembra tam potekal deveti dogodek, ki jih na Prvem programu Radia Slovenija to jesen organiziramo z mladinskimi centri po Sloveniji. Svoje izkušnje sta delila tudi Manca Trampuš in Nik Škrlec, priredbo skladbe Prvič so pripravili Full House. V sproščenem vzdušju so se v Kamri pogovarjali v narečjih in slengu, pogovor sta vodili Urška Henigman in Neža Prah Seničar.

Umetnost možnega Čudaški politični cirkus (in eno slovo) - Metka Majer, POP TV in Miha Orešnik, N1

Teden je zaznamoval nov politični spopad – znova med kabinetoma predsednice države Nataša Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom. Razlog so spet kadrovska vprašanja, tokrat imenovanja novih veleposlanikov. Gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednica na POP TV Metka Majer in voditelj in novinar na portalu N1 Miha Orešnik, opozarjata na nekaj nelogičnosti. Nenavadno je, denimo, da je predsednica države še pred uradnim imenovanjem kandidatov javno spregovorila o postopku, ki je načeloma zaprt pred javnostjo. Prav tako preseneča, da je spor izbruhnil po tem, ko je že kazalo, da sta nekaj mesecev pred volitvami predsednika vendarle (četudi začasno) sklenila premirje. Nadaljujemo z drugimi čudaškimi, celo bizarnimi fenomeni slovenske politike in seveda ne moremo mimo reklamnih pižam in kovčkov nekdanjega predsednika republike. Še ena nenavadna zgodba zadnjega tedna: napoved povezovanja Hanovih socialnih demokratov in Prebiličevega Preroda, ki se je končalo, še preden se je začelo. Miha in Metka opozarjata, da očitno še ne poznamo dejanskega ozadja zgodbe. Politik, ki ustanovi stranko kot alternativo sedanji koaliciji, naj bi se že v tej fazi predvolilnega spopada dogovarjal o skupnem nastopu z vladno stranko, v kateri je – mimogrede - nekoč že bil? Stranka, ki je najbolj kritična do tik pred volitvami ustanovljenih strank novih obrazov, obenem pa ima stabilno podporo volivcev, prav takšno stranko vabi v skupen nastop na volitvah? Ali po številnih javnih nastopih obeh predsednikov v resnici ne poznamo vseh ozadij zgodbe? Več o tem v zadnji letošnji epizodi, v kateri se poslovimo tudi od soavtorja Umetnosti možnega Aleša Kocjana, ki ima tudi zadnje sporočilo zvestim poslušalcem. Pa srečno!

Prvič Prijateljstvo in stene - Slovenske Konjice

Kakšna prijateljstva so med štirimi stenami razredov osnovnih šol in kako se razlikujejo od tistih v srednji? Kaj pa na izletu, koloniji ali izmenjavi? Med kakšne stene zapirajo algoritmi na družbenih medijih in zakaj ni ok, če je prijatelj klepetalni robot, ki ga poganja umetna inteligenca? Prvič prijateljstvo in stene smo posneli v Mladinskem centru Dravinjske doline, svoje izkušnje sta delila tudi Katarina Samobor in Rok Gumzej, priredbo skladbe Prvič so pripravili Babooni. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Uporaba nikotinskih izdelkov v mladostništvu povečuje tveganje za razvoj močne zasvojenosti in škodljivo vpliva na razvoj možganov, ki so pri mladih v intenzivni fazi razvoja. Prodaja tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, je prepovedana.

Prvič Prijateljstvo in drugi - Velenje

Ali prijatelji in prijateljice lahko poslušajo drugačno glasbo, se drugače oblačijo, hodijo na druge zabave, prihajajo iz druge države, so druge vere, kulture? Ali kulturne razlike zbližujejo ali razdružujejo? Kako pa je s prijateljstvi, če gre za mlado osebo, ki uporablja voziček ali pa ima avtizem? O tem sta se Urška Henigman in Neža Prah Seničar z mladimi pogovarjali na dogodku Prijateljstvo in drugi v Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v Velenju, priredbo skladbe Prvič je pripravila skupina Nimfort, svoje izkušnje v prijateljskih odnosih sta delila tudi igralka in radijska voditeljica Vesna Ponorac in igralec Matej Puc.

Umetnost možnega Na desno in naprej – Darijan Košir (Dnevnik) in Jure Trampuš (Mladina)

V tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega govorimo o razlogih za nedeljsko referendumsko presenečenje in o političnih posledicah padca zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razlogov je seveda več, se strinjata oba sogovornika, urednik na časopisu Dnevnik Darijan Košir ter novinar in urednik na tedniku Mladina Jure Trampuš. Darijan pove, da so imeli nasprotniki zakona prepoznavnega nosilca kampanja in jasno sporočilo. Konec koncev je Aleš Primc v vsakem javnem nastopu nekajkrat ponovil besedo zastrupitev. Drugače je bilo na strani zagovornikov zakona. Ni bilo širši javnosti znanega prvega obraza kampanje niti preprostega slogana, pravzaprav ni bilo niti jasno, kdo je avtor zakona. Jure opozori, da je sicer kljub temu sicer homogena desna sredina na volišča pripeljala manjše število volivcev kot – denimo – na spomladanski referendum o dodatkih k pokojninam zaslužnim umetnikom. Govorimo tudi o zanimivi polemiki, ki se je po referendumu na družbenih omrežjih razvila med podporniki Janeza Janše in Anžeta Logarja. Ali se torej tudi na desnici, podobno kot na tradicionalno sprti levi sredini, napoveduje oster predvolilni spopad? In še: vse ankete potrjujejo, da bo na prihodnjih volitvah zmagala SDS, vprašanje pa je, komu bo potem uspelo sestaviti vlado. Na poslušanje nove epizode, v kateri tudi tokrat – opravičeno – manjka Aleš!

Prvič Prijateljstvo in družina - Kočevje

Kdaj so sorojenci lahko najboljši prijatelji in najboljše prijateljice? So to lahko tudi starši? Kakšno vlogo ima danes sploh še vrstniška skupina? O prijateljstvu in družini smo se pogovarjali v Centru za mladinsko kulturo Kočevje, svoje izkušnje sta delili tudi igralka Manca Dorrer in učiteljica biologije Zorka Potisk, priredbo skladbe Prvič je pripravil band VooDoo. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Srce bije za posel Dušan Olaj, Duol

Gost 38. epizode podkasta Srce bije za posel je Dušan Olaj lastnik in direktor podjetja Duol. Podjetje, ki pod kupole postavlja športne dvorane in raziskovalne module, danes deluje na trgih, kjer je tehnološka nepredvidljivost del vsakdana. Vizijo premikanja v neznano gost opiše z metaforo: »Naše podjetje bi lahko igralo v filmu, kjer osvajajo Divji zahod. Mi smo kot vozovi, ki gredo v neznano in bodo tam ustvarili pogoje za začetek nove civilizacije.« V pogovoru razkrije, kako ta miselnost oblikuje Duolovo globalno strategijo in njegovo osebno razumevanje odgovornosti do prihodnjih generacij.

Prvič Prijateljstvo in pravila - Črnomelj

Kakšna so pravila dobrega prijateljstva? So napisana ali samoumevna in kaj se zgodi, če jih kdo prekrši? Kaj pa, če v prijateljstvu preskoči iskrica privlačnosti? Se vname ali jo je treba pogasiti? O prijateljstvu in pravilih smo se pogovarjali v Črnomlju, kjer nas je gostil Mladinski center BIT, svoje izkušnje je delil tudi igralec Klemen Janežič, priredbo skladbe Prvič so pripravili Dionizi, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. "Ni treba, da smo vsi prijatelji, bo pa svet lepši, če bomo ljudje med sabo prijazni in spoštljivi."

Prvič Prijateljstvo in groza - Krško

Kaj vse groznega se lahko zgodi v času odraščanja in kakšno vlogo imajo takrat prijateljice in prijatelji? O »friendzonanju«, »prcanju«, zasmehovanju, izločanju, ustrahovanju in nasilju so mladi govorili na dogodku in snemanju podkasta Prvič prijateljstvo v Mladinskem centru ZMŠ Krško. Svoje izkušnje sta delila tudi glasbenik Tomislav Jovanović - Tokac in svetovalna delavka Mateja Bračič, priredbo skladbe Prvič sta pripravil Tia in Hana, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Prvič Prijateljstvo in BFF - Idrija

Kaj pomeni kratica BFF, jo mladi danes še uporabljajo in kdo so njihove najboljše prijateljice in prijatelji? Na ta vprašanja so odgovorili na dogodku in snemanju podkasta Prvič prijateljstvo v Mladinskem centru Idrija. Svoje izkušnje so delili tudi člani skupine Jet Black Diamonds, priredbo skladbe Prvič so pripravile punce iz banda Propz. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

ApolloLajka Afrika ima vse več idej, kje vse pridejo satelitski podatki prav – Matjaž Ivačič, GeoCodis

Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.

Več

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Kvintet Dori - posnetek koncerta ob 30 letnici delovanja - 1. del

Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek prvega dela Koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Kvintet Dori je narodnozabavni ansambel, katerega začetki segajo v leto 1995. Nastanek zasedbe je povezan z znanim župnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki je na službovanje v Berlin odšel istega leta, kot je nastalo ime »Kvintet Dori«. Člani zasedbe so se takrat odločili, da se bodo imenovali po njem, ker jih je vzpodbujal in podpiral, da so se povezali med seboj in ustanovili ansambel. V vseh teh letih je kvintet Dori utrdil svoje ime in postal prepoznaven s svojim glasbenim slogom, odlikuje pa ga predvsem iskren odnos do domače glasbe in njenih poslušalcev. Koncert je povezoval Tilen Artač. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Rock uspešnice iz 80.

V Godbah z zgodbo se spominjamo rock uspešnic, ki so v 80. letih prejšnjega stoletja odmevale iz gramofonov in kasetofonov, ter radijskih postaj. Do polnoči poslušamo rock junake tistega časa:, skupine AC/DC, Bon Jovi, Van Halen, Simple Minds,Europe, Guns N' Roses, Def Leppard in pevko Pat Benatar.

41 stopinj vročine Jupiter

V oddaji poslušamo skladbe različnih ustvarjalcev, to so: Silvija Glojnarič: Jupiter – solista bobnar Ratko Divjak in trobentač Petar Ugrin Tomaž Gajšt/Lojze Krajnčan: Everything Matters – solist pozavnist Matjaž Kafo, trobentači Tomaž Gajšt, Dominik Krajnčan, Darko Sedak Benčič in Antonio Geček Joe Lovano/Michael Abene: Bird's Eye View – solist saksofonist Joe Lovano Jaka Kopač/Lojze Krajnčan: Flyin High – solisti saksofonist Jaka Kopač, kontrabasist Motoi Kanamori, bobnar Vladimir Kostadinović in kitarist Primož Grašič

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Ljudska glasba na obrobjih, 2. del

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo drugi del koncerta. Nastopili so: Predstavili so se: Tomaž Podobnikar, Katice, Rožančevi Fantjiči in Vruja.

Etnofonija Etnofonija

Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Al Di Meola trio - 1. del posnetka ljubljanskega koncerta

Poslušamo ekskluziven posnetek koncerta svetovno priznanega kitarista Ala Di Meole, ki je v Ljubljani, v Cankarjevem domu, nastopil pred dvema tednoma s svojim akustičnim triom s Peom Alfonsijem in Sergiom Martinezom ter gostom, klarinetistom Goranom Bojčevskim. Za posnetek so poskrbeli tonski mojster Grega Samar, glasbeni producent Rok Lopatič in asistent Damir Ibrahimkadić. Ekipo Cankarjevega doma, ki je poskrbela za izvedbo koncerta, so sestavljali: producentka koncerta Mojca Zupanič, tonski tehnik Matej Čelik, inspicient Uroš Plestenjak, organizator Samo Klemenčič in lučkar Matjaž Bajc, vodja programa za jazz in druge glasbe je Tina Lešničar, direktor kulturno-umetniškega programa pa Peter Baroš. Urednica snemanja koncerta je bila Alja Kramar, urednik Sobotnega glasbenega večera je Jane Weber, urednik uredništva pa Matej Jevnišek.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Glasba iz bogatega arhiva Radia Slovenija

V tokratni oddaji za vas igrajo in pojejo: Š'ta godba; Božo Grošelj in Miško Hočevar; Ljoba Jenče; Vokalni kvintet Gorenjci; Ansambel Mihe Dovžana; Kvartet DO; Ansambel Avsenik; Marija Ahačič Pollak; Ansambel Borisa Franka; Ansambel Jožeta Burnika; Ansambel Slovenija; Ansambel Slovenski muzikantje; Ansambel Rudija Bardorferja; Ansambel Zadovoljni Kranjci; Ansambel Braneta Klavžarja; Ansambel Veseli hmeljarji; Ansambel Vrisk; Ansambel Slovenski zvoki in Ansambel Toneta Rusa. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Magnifico praznuje 60. rojstni dan

V Godbah z zgodbo vas zabava eden najbolj samosvojih domačih glasbenikov, ki ga poznajo tudi izven naših meja. To je Robert Pešut, ki že vrsto let uporablja svoje umetniško ime Magnifico. Robert je 1. decembra praznoval 60. rojstni dan, po dolgem času izdal nov album Alpe Adrija Club in že pridno vadi za tradicionalni božični koncert v Stožicah.

41 stopinj vročine United We Stand

V oddaji poslušamo: Silvester Stingl/Jože Privšek: Zgodaj decembra - solist trobentač Petar Ugrin Steve Katz/Jože Privšek: Sometimes in Winter - solist pozavnist Franci Puhar Lenart Krečič: United We Stand - solisti saksofonist Blaž Trček, pozavnist Matjaž Mikuletič, pianist Blaž Jurjevčič, trobentač Tomaž Gajšt, saksofonista Adam Klemm in Lenart Krečič, basist Boris Kozlov, bobnar Gene Lake Bob Mintzer: Run for your life - solista saksofonist Bob Mintzer in kitarist Primož Grašič

Več

Lahko noč, otroci! Kuža brez imena - premiera pravljice Žige X Gombača

Skupni projekt Prvega program Radia Slovenija in A1 Slovenija prinaša tri nove pravljice, ki ob četrtkovih decembrskih večerih otroke zazibajo v sladke sanje. Druga v ciklu je pravljica avtorja Žige X Gombača: Kuža brez imena. Slišali jo boste v interpretaciji dramske igralke Vesne Jevnikar. Nekoč je živel kuža brez imena. Velikokrat je bil lačen, velikokrat ga je zeblo … Pripovedovalka: Vesna Jevnikar. Avtor besedila: Žiga X Gombač. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.

Lahko noč, otroci! Povest o Petru zajcu

Peter zajec gre, kljub prepovedi, naravnost na vrt gospoda Gregorja … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Beatrix Potter. Prevedel: Branko Gradišnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Prvič Prijateljstvo in bližina - Radovljica

Kaj v prijateljstvu pomeni bližina? Tako fizična kot čustvena? In kakšna je v digitalnem okolju? O tem so se na dogodku Prvič prijateljstvo pogovarjali v Mladinskem dnevnem centru Kamra v Radovljici, kjer je v četrtek, 4. decembra tam potekal deveti dogodek, ki jih na Prvem programu Radia Slovenija to jesen organiziramo z mladinskimi centri po Sloveniji. Svoje izkušnje sta delila tudi Manca Trampuš in Nik Škrlec, priredbo skladbe Prvič so pripravili Full House. V sproščenem vzdušju so se v Kamri pogovarjali v narečjih in slengu, pogovor sta vodili Urška Henigman in Neža Prah Seničar.

Lahko noč, otroci! Klobuk pod klopjo

Lepo je imeti prijatelja tudi, če je to pajek v klobuku pod klopjo. Pripoveduje: Željko Hrs. Napisala: Staša Grgovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Lahko noč, otroci! Brezposelni sneženi možje

Gremo na severni tečaj - po sneg … Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Sunčana Skrinjarić. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Kulturomat Snemanje radijske igre Moja skrivnost

Snemanje zvočne igre je precej težje, kot se zdi, pravijo četrtošolci OŠ Koseze, ki so se preizkusili pred pravim radijskim mikrofonom. Zajci in praproti sprožijo nenavadno stavo, ki se prepleta z zgodbo prijateljev Lare in Igorja. Njun spor razkrije paleto otroških čustev in humornih zapletov. Potem ko je bila zgodba v režiji Saše Rakef Perko najprej pripravljena kot zvočni sprehod, jo ustvarjalci zdaj premierno predstavljajo tudi kot radijsko igro. Več pa v Kulturomatu.

Lahko noč, otroci! Kam gredo sladoledarji pozimi

… Na konec sveta, kjer so ledene gore, kjer ti polarne lisice zaželijo lahko noč … Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Bilka Mate. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

RIO radijska igra za otroke Saška Rakef, Nina Kokelj: Moja skrivnost, 1. del: Lara

V gozdu med mahom in sanjami so zajci in praprot sklenili stavo, zaradi katere se z vso vnemo pripravljajo na prav posebno olimpijado. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij uokvirja zgodba najboljših prijateljev Lare in Igorja, ki se nekega dne, tako kot se kdaj zgodi vsem prijateljem, spreta. V nizu humornih zapletov in preprek ter v silni želji po zmagi, ki jo nadvladata prijateljstvo in radost, se odpira prostor za paleto čustev, ki spremljajo boleč prepir deklice in dečka. Režiserka in dramaturginja: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Ingrid Mačus Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Strokovna sodelavka: Katarina Lia Kompan Erzar Jezikovni pregled: Aleš Učakar Zvočni efekti in petje: nOrkester 2025, Atelje Sarasvati (posnetek je nastal na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina) Lara – Ana Tereza Perko Igor – Luka Maslaković Praprotki – Mojka Končar, Tines Špik, Petra Štibelj Zajčki – Peter Alojz Marn, Blaž Šef, Uroš Smolej, Tines Špik Deklice in dečki – Tibor Bezlaj Milčinski, Mila Koščak, Leja Šetinc, Nace Žerjal Sodelovali so še učenci 3. oziroma zdaj že 4. D-razreda OŠ Koseze. Posneto v studiih Radia Slovenija junija in julija 2025. Produkcija Uredništva igranega programa in ŠKUC Gledališča. Zahvala: Cankarjevemu domu, Darji Hlavka Godina, Dani Papachristou, Yorgosu Samantasu, Mirku Perkuo, 3. oziroma zdaj že 4. D-razredu OŠ Koseze, Danaji Knez, OŠ Koseze, Amandi Vidic, Samu Turku, ravnateljici GŠ Ajdovščina Bernardi Paškvan.

Lahko noč, otroci! Darilo

Le kdo je prinesel darilo psičku, mucki in miški? Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Anja Štefan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Hudo! Poti raziskujemo s planinskim krožkom

Z učenci Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, ki obiskujejo planinski krožek, in njihovo mentorico, smo govorili o tem, kako osnovnošolcem na kar najbolj zanimiv način približati odhod na planinske poti in v naravo nasploh. Omenjena osnovna šola je namreč prejemnica priznanja Mladina in gore 2025, prejme pa ga za dolgoletno neprekinjeno delo, predanost mentorjev in pomemben prispevek k vzgoji planinske mladine. Narava je za mlade čudovit učni poligon, ki ponuja neskončno možnosti. V oddaji smo z njimi nanizali številne ideje, ki jih boste na svojih izletih lahko uporabili tudi poslušalke in poslušalci.

Hudo športni Curling: šah in balinanje na ledu

Curling so na Škotskem igrali že v 16. stoletju, pri nas pa je prisoten šele 15 let. Gre za nekakšno balinanje na ledu, ki je najbolj popularno v Združenem kraljestvu, Skandinaviji, Kanadi in ZDA, kjer izmečeš težek kamen proti tarči na ledeni stezi, pometaš progo pred njim in izbijaš nasprotnikove kamne. Ta olimpijski šport obvladata tudi Liza Gregori in Simon Langus iz Curling kluba Ljubljana, ki sta se ravnokar vrnila iz evropskega prvenstva in z nami delila kar nekaj zanimivosti o tej pri nas ne preveč znani športni panogi. Veste, da so kamni za curling narejeni iz prav posebne vrste granita, ki se jo dobi le na enem otoku na svetu?

Več

Sami naši Boris Dežulović, Ramiz Berbić in plesalka Elena Nikolovska – tri zgodbe o identiteti, spominu in naši povezanosti z zgodovino

V oddaji Sami naši boste najprej slišali Borisa Dežulovića, ki ob svojem romanu Kdo je ta človek? opozarja na nevarne vzporednice med zgodovino in sodobnostjo. Nato se selimo k pogovoru z Ramizom Berbićem, ki razmišlja o pripadnosti med dvema prostoroma. Za konec pa še plesna predstava Med prahom doma in vetrovi daljave Elene Nikolovske, ki v gibu raziskuje svoje makedonske korenine.

Naše poti Štirim pomurskim občinam po prvem izračunu približno 800 tisoč evrov manj sredstev za Rome, več denarja za občine na JV države

Župani štirih pomurskih občin, Murske Sobote, Lendave, Beltincev in Turnišča, ki naj bi po informativnem delilniku sredstev na podlagi zakona o financiranju občin dobile v prihodnjem letu skupno za nekaj več kot 800 tisoč evrov manj denarja, so v Murski Soboti na novinarski konferenci izrazili ogorčenje. Vlado pozivajo k vnovičnemu izračunu pri razdeljevanju sredstev, ki jih bo opravil vladni urad za narodnosti skupaj z ministrstvom za javno upravo. V oddaji tudi o tem, kako Finančna uprava in policija v zadnjem mesecu opravljata poostren nadzor prometa na območju jugovzhodne Slovenije. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu vam ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny, ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.

Sotočja + Lucija Tavčar: V zamejstvu je veliko potencijala, mladi pa do neke mere zavračamo uveljavljene strukture in kalupe

Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!

Sotočja Od mladih in njihovih perspektiv do prevajanja in etnoloških raziskovanj v zamejstvu. Kaj pa se dogaja s celovško Posojilnico bank?

Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije

Slovencem po svetu V Sarajevu že devetič Dnevi novega slovenskega filma

V oddaji se odpravljamo na Švedsko, kjer ta konec tedna slovenski rojaki v mestih Göteborg in Malmö pripravljajo veselo Miklavževanje, v švedski prestolnici Stockholm pa je učence slovenske dopolnilne šole Miklavž že obiskal, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi slavnostni koncert in okroglo mizo. Popeljemo vas tudi v svet filma; v Sarajevu namreč potekajo Dnevi novega slovenskega filma, nekaj pozornosti namenjamo tudi predavanju o Slovencih v Veliki Kladuši, ustavljamo pa se tudi v Švici, kjer so imeli v okviru slovenske dopolnilne šole pred nedavnim obisk iz Slovenije, med katerim so učenci podrobneje spoznali posebno glasbilo - najstarejšo piščal na svetu in njene zvoke.

Sami naši Sara Gavran, film Veter, govori mi in drama Izginjanje – o družini, spominu in pogumu, da o bolečih stvareh govorimo naglas

V tokratni oddaji Sami naši bomo prisluhnili Sari Gavran, ki je iz Bosne prišla v Slovenijo, tu magistrirala, se poročila in vzgaja dvojezičnega otroka. Predstavili bomo intimni dokumentarni film Veter, govori mi režiserja Stefana Đorđevića, posvečen spominu na mamo, ter dramo Izginjanje Tomislava Zajca, ki brez olepševanja spregovori o zlorabah in procesu ozdravljanja.

Naše poti Vejar danes: sodelovanje, izobraževanje in nerešene težave

V občini Trebnje, natančneje v naselju Vejar, živi okoli 350 Romov. Ob obisku smo naleteli na nekaj lepo urejenih hiš, pa tudi take, kjer praviloma živijo velike družine, tudi z malčki in nimajo najboljših pogojev za bivanje. Po tragičnem dogodku v Novem mestu je preventivni nadzor policije pogostejši. V naselju delujejo društva in izobraževalne ustanove, po odgovore o razmerah v naselju smo se odpravili tudi na občino. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.

Sotočja "Preživeli smo stoletja in bomo tudi v prihodnje. Ne le preživeli, tudi živeli!"

Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli.

Slovencem po svetu O srečanju Slovencev v Haagu, dogajanju v slovenski skupnosti na Balkanu in glasbenem festivalu v Clevelandu

V oddaji gostimo predsednico lokalnega odbora društva V tujini izobraženih Slovencev - VTIS na Nizozemskem Sašo Gorišek, ki osrednjo pozornost namenja vsebini srečanja predstavnikov društva v Haagu, predstavljamo tudi zgodbo Slovenke iz Banjaluke Olge Suvajac, z Vladimirjem Vučkovićem iz Vršca smo se sprehodili po razstavi ob 80 letnici prihoda prvih Slovencev v Banat, z Joem Valenčičem pa se ustavljamo na festivalu slovensko ameriške polke, ki so ga pripravili v Clevelandu.

Naše poti Šumarice, Kristalni cvet in Romanipen: spomin in prihodnost romske skupnosti

Slovenska skupina v okviru Erasmus+ programa je obiskala Kragujevac v Srbiji, kjer so spoznavali življenje tamkajšnje romske skupnosti, njeno bogato zgodovino ter današnje prizadevanja za boljšo socialno in ekonomsko vključenost. Ob obisku organizacije Romanipen so se seznanili z izobraževalnimi programi, podporo otrokom in staršem ter z inovativno knjižnico igrač, ki pomembno vpliva na razvoj najmlajših. Udeleženci so si ogledali tudi romska naselja ter spominski park in muzej Šumarice, posvečen žrtvam nacističnega pokola, med katerimi so bili tudi številni Romi. Izmenjava je odprla vpogled v izzive in napredek romske skupnosti v Kragujevcu ter okrepila razumevanje pomena vključevanja, izobraževanja in medkulturnega dialoga.

Sotočja Proti asimilaciji (tudi) z dvojezičnim izobraževanjem in literaturo v slovenskem jeziku

Dvojezično šolstvo od vrtca do univerze je ena od najpomembnejših tem koroških Slovencev. Pripravili so konkretne predloge za uveljavitev šolskega sistema, ki bi to omogočal tudi po končanih štirih letih osnovnega šolstva. Zdaj je na potezi zvezno ministrstvo za izobraževanje. Potegnemo črto pod 120 let delovanja slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Škofič ob Vrbskem jezeru in gostimo nagrajeno tržaško prevajalko in pisateljico mlajše generacije Mojco Petaros. Spomini na babičino kuhinjo je naslov knjige, ki so jo pripravile članice Slovenskega doma Zagreb in zanima nas, kakšne recepte so zbrale. Urednik Franci Just pa pove več o pravkar izdanem zborniku z naslovom Slovenski rod tod še živi, nastalem ob 35 – letnici Zveze Slovencev na Madžarskem.

Več

Ob osmih Miha Kramli ob avstralskem eksperimentu: Gre za vojno bistrosti možganov

V Avstraliji je mlajšim od 16 let od tega tedna prepovedan dostop do družbenih omrežij. O podobnih ukrepih razmišlja tudi Evropa. Avstralski premier Anthony Albanese je novi zakon označil za eno največjih družbenih in kulturnih sprememb v državi, medtem pa so predvsem mladi kritični, češ da oblasti z njimi delajo pokroviteljsko in jim jemljejo svobodo ter povezanost. O smiselnosti take prepovedi se Ob osmih pogovarjamo z Miho Kramlijem, terapevtom in vodjo Centra za zdravljenje kemičnih in nekemičnih odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.

Jutranja kronika Kako bomo po letu 2033 brez termoelektrarn na premog zagotovili zadostno energetsko oskrbo države?

Po opustitvi premoga, predvideni v prihodnjih osmih letih, bo morala Slovenija hitro vlagati v nove zmogljivosti, saj obnovljivi viri in jedrska energija še ne zadoščajo. Direktor Instituta Jožef Stefan Leon Cizelj ima za zdaj dva predloga, uvoz ali postavitev plinske elektrarne. Premisliti bo treba tudi, kako pospešiti infrastrukturne projekte, saj nas sosednje države prehitevajo. V Celovcu in Gradcu bodo danes odprli novo železnico, ki bo poleg omenjenih mest prek baltsko-jadranskega koridorja povezala Madžarsko z Italijo. Preostali poduarki oddaje: Ukrajinski predsednik Zelenski: v ameriškem mirovnem predlogu za Ukrajino vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države. Bolgarijo po dobrem letu morda znova čakajo predčasne volitve. Možnosti za sestavo nove vlade po odstopu dozdajšnje so majhne. Nordijski center v Planici ob 10-letnici delovanja z novim drsališčem in napovedjo širitve. V tem času 800 različnih tekmovanj.

Petek brez pravila Soška postrv bi lahko že izumrla

Letos mineva točno 40 let, odkar so v ribogojnici Soča v Kobaridu prvič uspešno končali cikel vzreje soške postrvi. To je pomemben dosežek, kajti gre za edinstveno in avtohtono vrsto, ki jo najdemo le v povodju reke Soče. Za njeno ohranjanje pa je pomembna tudi regulacija ribolova oziroma muharjenja. Pa smo spet pri pravilih ... Sogovornik: Miha Ivanc, vodja voda posebnega pomena na Zavodu za ribištvo Slovenije.

Duhovna misel Sebastijan Valentan: Pričakovanje

Ko v koncertni dvorani obiskovalci zasedejo svoja mesta in ugasne večina luči, zavlada veliko pričakovanje. Na oder stopijo člani izjemnega orkestra s priznanimi solisti in pričakovanje se stopnjuje. Vrh doseže, ko je zapeta in odigrana najlepša melodija, ki jo je skladatelj vkomponiral za mojstrsko izbrani trenutek. Ne prej in ne pozneje se v taki intenzivnosti ne pojavi. Ko v urgentni center pripeljejo hudo ranjenega bolnika, ta v dolgi čakalnici, polni trpečih ljudi, z velikim pričakovanjem posluša, kdaj bo po zvočniku zaslišal glas medicinske sestre, ki bo izgovorila njegovo ime. Bolečina je vse bolj neznosna, pričakovanje pa vse večje. In končno se prepozna po zvočniku, bolečina pa, kot da je v hipu minila. Ko se v poštnem nabiralniku pojavi poštarjevo obvestilo, da je treba prevzeti paket iz tujine, naslovnik z velikim pričakovanjem sede v avto in se odpelje na bližnjo pošto. Postavi se v vrsto in komaj čaka, da mu bodo na okencu izročili tisto, po kar je prišel. So pričakovanja vseh vrst. Ko pričakovanje doseže svoj vrhunec, se v človeku sprostijo vse napetosti in pojavi se trenutek sprostitve ter mirnega odpričakovanja. Ves svet, tako se zdi, je zajelo decembrsko pričakovanje. Mesta in vasi se odevajo v praznične luči, glasba na ulicah naznanja finale tega leta. Ob vsem tem hrušču in trušču ter pozunanjenem blišču se včasih vprašam: Pa ljudje sploh vedo, koga ali kaj pričakujejo? Zadnja leta so vse glasnejše trditve: Samo, da bo že konec. Samo, da ti prazniki minejo. To je krik velikega obupa, osamljenosti in nemoči, ki jo številni nosijo v sebi. Predstavljam si, da so tam, kjer ni vere, razočaranja še večja. Adventni čas je čas močnega pričakovanja rojstva Odrešenika Jezusa Kristusa, Njega, ki prinaša upanje. S prižigom sveč na adventnem vencu iz tedna v teden bolj narašča svetloba, ne samo na zunaj, ampak tudi v nas samih. Francoski pesnik in pisatelj Victor Hugo lepo pravi, da za tistega, ki nosi svetlobo, ni teme, fizik in matematik Albert Einstein pa dodaja, da teme ne moremo pregnati s temo. Temu lahko naredi konec le svetloba. Naj bo v teh dneh v nas čim več svetlobe. Še več je bo, če jo bomo delili in prižigali luči upanja v srcih ljudi, ki se v teh dneh ne znajdejo, ki trpijo zaradi zapuščenosti od domačih, ki, naslonjeni na okno, čakajo, da jim nekdo prinese luč, ki bo razsvetlila temine srca in duha ter jih napolnila s toplino dobrote. Naj ne čakajo predolgo.

Jutranja kronika Od kod bomo dobili električno energijo po opustitvi premoga?

Vlada je včeraj sprejela predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko- šaleške premogovne regije. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšen bo energetski scenarij po izstopu iz premoga, ki je načrtovan do leta 2033. Po podatkih agencije za energijo smo v Sloveniji lani okoli polovico doma porabljene električne energije pridobili iz obnovljivih virov, največ od tega iz hidroelektrarn, dobro četrtino iz premoga in malo več kot petino iz jedrske energije. Udeleženci energetske konference v organizaciji družbe Pristop so poudarili, da bodo potrebne bodo investicije v nove zmogljivosti. Drugi poudarki oddaje: - Odbor za zdravstvo podprl predlog interventnega zakona za zdravstvo - Prve informacije o popravljenem evropskem predlogu mirovnega sporazuma za Ukrajino. - V Idriji bodo slovesno predali namenu Divjo bajto in obnovljeno Modro dvorano

Zrcalo dneva Evropska unij naj bi dosegla dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja

Združene države Amerike si v okviru dogovora za končanje vojne v Ukrajini prizadevajo za vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države, je danes dejal njen predsednik Volodimir Zelenski. Menil je še, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu in kot odprti vprašanji v pogajanjih omenil Doneck in jedrsko elektrarno v Zaporožju. Medtem je Evropska unija je, kot kaže, dosegla dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja.

Radijska igra Eugene O'Neill: Elektra naj žaluje - 2. del

Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v vzdušje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artiljerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.

Literarni večer Mark Twain

Konec novembra je minilo 190 let od rojstva ameriškega humorističnega pisatelja Marka Twaina. Kdo ga ne pozna, kdo ni bral njegovih del? Njegovi junaki so se bralcem vseh generacij priljubili, Tom Sawyer in Huckleberry Finn pa sta spletla prijateljstvo z vsemi dečki sveta … Nekaj takega poskuša predstaviti tudi Literarni večer, ki ga je leta 1985 oblikoval Branko Šömen. Prevajalca Ferdinand Miklavc in Janez Gradišnik, avtor scenarija oddaje Branko Šömen, interpreta Srečo Špik in Vojko Zidar, bralca veznega besedila Jernej Pikel in Anica Gladek, ton in montaža Metka Rojc, režija Rosanda Sajko, urednika oddaje Branko Šömen, Matej Juh. Posneto leta 1985.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Kvintet Dori - posnetek koncerta ob 30 letnici delovanja - 1. del

Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek prvega dela Koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Kvintet Dori je narodnozabavni ansambel, katerega začetki segajo v leto 1995. Nastanek zasedbe je povezan z znanim župnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki je na službovanje v Berlin odšel istega leta, kot je nastalo ime »Kvintet Dori«. Člani zasedbe so se takrat odločili, da se bodo imenovali po njem, ker jih je vzpodbujal in podpiral, da so se povezali med seboj in ustanovili ansambel. V vseh teh letih je kvintet Dori utrdil svoje ime in postal prepoznaven s svojim glasbenim slogom, odlikuje pa ga predvsem iskren odnos do domače glasbe in njenih poslušalcev. Koncert je povezoval Tilen Artač. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Lahko noč, otroci! Kuža brez imena - premiera pravljice Žige X Gombača

Skupni projekt Prvega program Radia Slovenija in A1 Slovenija prinaša tri nove pravljice, ki ob četrtkovih decembrskih večerih otroke zazibajo v sladke sanje. Druga v ciklu je pravljica avtorja Žige X Gombača: Kuža brez imena. Slišali jo boste v interpretaciji dramske igralke Vesne Jevnikar. Nekoč je živel kuža brez imena. Velikokrat je bil lačen, velikokrat ga je zeblo … Pripovedovalka: Vesna Jevnikar. Avtor besedila: Žiga X Gombač. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.

Radijski dnevnik Rutte: Naslednja tarča Rusije smo mi

Medtem ko Združene države Amerike, Ukrajina in njene evropske zaveznice izmenjujejo predloge mirovnih načrtov, Rusija nadaljuje napade na Ukrajino. Generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja skrbi, da nekateri ne dojemajo resnosti ruske grožnje. Meni, da smo mi naslednja tarča Rusije in smo že v nevarnosti. Dodal je, da moramo ukrepati takoj. Medtem Evropska unija pripravlja dolgoročnejšo zamrznitev ruskih sredstev, čemur bi sledilo njihovo izkoriščanje za pomoč Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Vlada s predlogom zakona o Slovenski tiskovni agenciji želi okrepiti njeno avtonomijo - Pred parlamentarnim odborom interventni zakon o zdravstvu; vlada medtem še v zakonsko ureditev zdravstvene nege in babištva - Jutri bodo po državi začeli razdeljevati dodatnih 20 tisoč odmerkov cepiva proti gripi