Gymnasium Kakšni potrošniki so mladi in ali nakupujejo le na spletu

V oddaji Gymnasium smo pogovor namenili izzivom, s katerimi se mladi srečujejo kot potrošniki. V času uporabe digitalnih storitev mladi potrebujejo jasna znanja o svojih pravicah in odgovornostih, finančni pismenosti ter varni in premišljeni rabi digitalnih okolij. Govorili smo o tem, zakaj je ciljno usmerjeno potrošniško izobraževanje ključno za opolnomočenje mladih, da bodo znali sprejemati informirane, odgovorne in trajnostne potrošniške odločitve. Kakšni potrošniki so mladi, ali nakupujejo le na spletu, koliko zaupajo oglasom na družbenih omrežjih in vplivnežem, ki jim skušajo različne izdelke predstaviti kot najboljše na trgu, so nam predstavili dijakinje in dijaki Gimnazije Ledina in Ekonomske šole Ljubljana.

Studio ob 17.00 Studio ob 17.00

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Intervju - Radio Tomato Košir: Povprečna ideja je nevaren analgetik

V začetku januarja je grafični oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir pozornost domače in svetovne javnosti pritegnil z naslovnico Dnevnikovega Objektiva »Ameriški napad na Venezuelo«. Dosegla je več milijonov ljudi. Tista, s katero je povedal zgodbo o pomoru novinarjev v Gazi se je uvrstila med 10 najboljših leta 2025 po izboru Creative Reviewa. Tomato Košir je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad, med drugim tudi Veliko Brumnovo nagrado ter Brumnovo nagrado bienala vidnih sporočil in leta 2024 tudi nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju grafičnega oblikovanja. Lucidno, pronicljivo in natančno s svojim delom odpira prostor za širši družbeni razmislek in nastavlja ogledalo času, ki ga živimo. Tomato Košir je gost osrednjega Intervjuja na Prvem, v studio ga je povabila Mojca Delač.

Prvi na obisku 2026 je tudi Kettejevo leto

V tem tednu mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, ki ga je življenjska pot med drugim vodila v Novo mesto. Kot je zapisal v pismu prijatelju Ivanu Cankarju, je v mestu ob Krki, kjer je dokončal gimnazijo, doživel najlepši leti svojega življenja. Podrobneje o Kettejevih stopinjah v Novem mestu, opernem muzikalu in slaščici, ki sta posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, sredi srede na Prvem – z glavnega novomeškega trga, kjer stoji Kettejev vodnjak.

Lahko noč, otroci! Ko bi knjižno kazalo znalo ...

… brati! Pripoveduje: Blaž Šef. Napisala: Staša Tajana Grgovič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Ob osmih Janez Mekinc: Ryanair umika linije - gre za izsiljevanje?

Irska letalska družba Ryanair letos ukinja precejšnje število linij, med njimi tudi na letališčih v naši bližini, predvsem zaradi naraščajočih stroškov letališč in letalskih davkov. Gre za linije v državah, kot so Španija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Bosna in Hercegovina ter Srbija. Kako bomo to občutili potniki, gre za izsiljevanje in kakšna je prihodnost nizkocenovnikov? O vsem tem s profesorjem Janezom Mekincem s Fakultete za turistične študije - Turistica.

Svetovalni servis Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija

Decembra lani je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejela rekordnih 299 odzivov. Glavni razlog za visoko število odzivov zadnjega meseca v letu je 67 verižnih odzivov uporabnikov spletnega portala rtvslo.si, ki so predlagali ukinitev komentiranja. Na radijske programe se je nanašalo samo pet odzivov. Kakšna priporočila je varuhinje dala za letošnje leto? Kateri so najpogostejši odzivi na tehnične zadeve, kakšne odzive v zadnjem času beleži varuhinja v povezavi z informativnim, razvedrilnim in športnim programom? V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.

Radiosfera Drsanje na prostem v centru prestolnice

V nekaterih slovenskih krajih so sezonska umetna drsališča na prostem z novim letom že zaprli, ponekod, denimo v Mariboru in Kranju, pa bo mogoče drsati še vsaj nekaj tednov. V Ljubljani lahko na prostem drsate na dveh lokacijah: v Šiški pred nakupovalnim središčem in od petka tudi v samem središču mesta, na Pogačarjevem trgu. Tako je prostor, kjer so decembra potekali koncerti, zdaj zaživel na drugačen način.

Pod pokrovko Zelo hitro vidiš, da marsičesa ne veš - v tujino po znanje in izkušnje

Pregovor, da se učimo vse življenje, še kako drži, tudi ali pa posebej še za tiste, ki delajo na področju gastronomije. Čeprav se zdi, da je treba, če hočeš ostati relevanten, slediti trendom, ki se včasih menjajo hitreje kot letni časi, pa današnja sogovornika v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, dokazujeta, da je treba usvojiti osnovno znanje in ga potem nadgrajevati. Sta tudi dokaz, da čeprav ti tujina ponudi veliko znanja, je najlepše to znanje potem prenesti na domača tla.

Svetovalni servis Kako iz začaranega kroga motenj hranjenja?

Motnje hranjenja so začaran krog stisk, borb s samim seboj, in močno vplivajo na odnos posameznika do hrane in telesa. Nezadovoljstvo s telesom je pomemben dejavnik tveganja za njihov razvoj, saj nas sodobni svet ves čas opozarja na našo idealno zunanjo podobo. Težave so še vedno povezane s stigmo. O motnjah hranjenja bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, naša gostja bo Ana Ziherl, predsednica društva za pomoč pri motnjah hranjenja Svetovalni svet. Pokličite ali nam pišite!

Radiosfera Umetnik Izidor Stern razstavlja v znameniti vili Ernsta Fuchsa na Dunaju

Poklicna in umetniška kariera koroškega Slovenca Izidorja Sterna je tesno povezana s porcelanom, na katerega riše in piše verze znanih slovenskih in koroških literatov.

Drugi pogled Mohammad Yonesi, Afganistan

26-letni Mohammad Yonesi je v Slovenijo prišel pred slabimi desetimi leti, ko je našo državo prečkalo mnogo beguncev. Tudi on je bil med njimi. Njegovi starši so še pred njegovim rojstvom zaradi vojne zapustili rodni Afganistan. On se je rodil v Iranu, a tam nikoli ni prejel nobenih uradnih dokumentov, zato je bil oseba brez državljanstva. Ko so ga pri 16-ih letih zaradi tega izgnali v Afganistan, se je odločil, da dom poišče drugje. V Sloveniji je najprej dokončal zadnja tri leta osnovne šole, se vpisal na gimnazijo in jo uspešno dokončal, zadnjih pet let je študiral in lani magistriral iz agronomije.

Torkov kviz V zlatih časih so jih natisnili več kot 400.000, potem so postali podstavek za ekran

Konec januarja bo minilo 148 let od prvega komercialne uporabe telefona, temu je kmalu sledil tudi prvi seznam naročnikov – nekakšen predhodnik telefonskega imenika. Pri nas smo prvi takšen seznam naročnikov dobili leta 1921, prvi telefonski imenik po krajih in naslovih je izšel 1951, prvi v samostojni državi pa leta 1993. Zadnje dve leti ni več tiskane izdaje Telefonskega imenika Slovenije, koncesijska pa ostaja na spletu. Sogovornica: Petra Podlipnik, TS Media

Prvaki tedna Igor E. Bergant: S slovesom od Odmevov sem se na novo »izumil«

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil narojen v novinarsko okolje, zato ni čudno, bi marsikdo rekel, da se je odločil za študij novinarstva. Sam pravi, da je bilo zanj najpomembnejše obdobje izobraževanja obiskovanje Gimnazije Poljane. Profesorica francoščine ga je po eni strani naučila, da je z vztrajnostjo mogoče premagati tudi na videz nepremostljive ovire, po drugi strani ga je navdušila za učenje tujih jezikov. Zanimanje za jezike je prinesel že od doma, saj je bila v njihovi družini zaradi babice nemščina drugi jezik. Tej so sledile: že omenjena francoščina, angleščina, italijanščina, španščina, katalonščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, bošnjaščino ….. Okroglo desetletje je v navezi s Tomažem Cerkovnikom navduševal gledalce nacionalne televizije s komentiranjem prenosov alpskega smučanja. Nato se je osredotočil na nogometne zelenice, pet let je bil urednik športnega programa na Televiziji Slovenija. Sledilo je desetletje in pol vodenja večerne informativne oddaje Odmevi. Pred tednom dni se je poslovil od Odmevov, zdaj je pred njim novi izziv- oddaja, ki ima v naslovu njegov priimek, tako da bodo gledalci že vnaprej vedeli, kaj lahko pričakujejo. Pravi, da rad ve in razume, kako stvari delujejo. Zato je razstavil že precej naprav in aparatur ter jih nato po navadi tudi uspešno sestavil nazaj. Zmore preteči maraton, nato vam bo z veseljem postregel z lastnoročno pripravljeno limonovo torto. Še bolj bo vesel, če mu boste, ko pride na obisk, postregli s solnograškimi žličniki. Skrbi ga za mlajše in še nerojene generacije, preprosto za to, ker je ta svet nor. To nedeljo bo obrnil nov list v svoji novinarski in voditeljski karieri. Še pred premierno epizodo- v naslednjih 45 minutah debata z Igorjem E. Bergantom v Prvakih tedna.

Klicna koda V Moskvi za čiščenje snega skrbi okoli 130 tisoč ljudi

Če pri nas govorimo o prazničnem decembru, v Rusiji ekvivalent predstavlja praznični januar. Na praznik krsta (19.1.) je v zadnjih letih v Rusiji zelo priljubljeno kopanje v ledeno mrzli vodi. Rusija ima največ snega v zadnjih 148 letih. Ob tem impresivnem podatku, se sprašujemo, kako se z obilico snega spopadajo v Moskvi? Med prazniki je bilo tudi nekakšno zatišje glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Kakšna so zadnja sporočila iz Kremlja?

7. stran Branko Gradišnik: Skrunitelj

V slovenskem literarnem prostoru ne zasledimo pogosto tako večplastnih, pronicljivih in duhovitih nastavkov za polemike kot jih ponuja Gradišnikov Skrunitelj, je v spremni besedi esejistično zasnovanega romana zapisala Miša Gams. Glavni junak: Ivan Cankar, drži, tisti Cankar s Klanca. Neznani Cankar v mračni luči. Oddajo 7. stran je pripravil Bojan Leskovec.

naPOTki Novo mesto - največje svetovno najdišče situl

Novo mesto je mesto z izjemno dolgo zgodovino, saj je bilo tu življenje živahno že pred 2500 leti, v starejši železni dobi – halštatu, k čemur sta odločilno prispevali reka Krka in ugodna lega. Prav tu so odkrili 16 situl, od tega 9 bogato okrašenih, zaradi česar Novo mesto velja za največje svetovno najdišče situl. Mesto je bilo kot sodobno urbano središče ustanovljeno leta 1365, njegov srednjeveški trg pa je skozi stoletja ostal srce mestnega dogajanja. Utrip mesta, zgodovino in nekaj kulinaričnih posebnosti ujamemo v tokratnih Napotkih, ko se na zemljevidu slovenskih zgodovinskih mest podamo proti Dolenjski.

Več

Zrcalo dneva Trump preklical napovedi novih carin za osem evropskih držav

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical grožnjo z dodatnimi carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na Grenlandijo napotile svoje vojaške sile.

Radijski dnevnik Trump v Davosu: ZDA za pridobitev Grenlandije ne bodo uporabile sile

Ameriški predsednik Donald Trump je v nagovoru v Davosu dejal, da si Grenlandije ne želi prisvojiti s silo, kar Danska označuje za pozitiven korak. Trump kljub temu ne odstopa od prevzema otoka, ki je po njegovem le kos ledu, a velikega strateškega pomena. Napovedal je nadaljevanje pogajanj z Dansko, češ da je Grenlandija del Severne Amerike in zato ameriško ozemlje; skliceval se je tudi na pogoste zavojevalske dosežke velesil v zgodovini. Drugi poudarki oddaje: - Evropski poslanci zadržali odločanje o trgovinskem dogovoru z ZDA. - Premier Golob: Slovenija za zdaj ne bo vstopila v Trumpov Odbor za mir. - Koalicija naj bi podprla zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto.

Studio ob 17.00 Studio ob 17.00

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Aktualna tema Dr. Eva Pirc: Oboje je pomembno; natančnost in domišljija

Dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v zasavskem podjetju Dewesoft je inženirka leta 2025. Foto: arhiv Dewesofta

Dogodki in odmevi Trump: Vse, kar si želimo, je Grenlandija v celoti

Ameriški predsednik Donald Trump je na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v nagovoru najprej laskal samemu sebi in ameriškemu gospodarstvu, v Evropo pa usmeril številne ostre puščice, češ da si škoduje z množičnimi migracijami in zelenim prehodom. Ponovil je tudi zahtevo po Grenlandiji. Kot je dejal, ne bo uporabil sile. Po njegovih besedah je vse, kar si želijo, lastništvo Grenlandije v celoti. Drugi poudarki: - Častnika Slovenske vojske bosta ta konec tedna odpotovala na Grenlandijo; tam bosta nekaj dni. - Kaj bi ob ameriških carinskih grožnjah pomenil evropski povračilen ukrep prodaje ameriških dolžniških papirjev? - Zakon o dolgotrajni oskrbi obšel ljudi s posebnimi potrebami, ki si želijo enakopravne obravnave.

Po Sloveniji Kaj so prednostne naloge nove direktorice ZD Kočevje Simone Volf?

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Mariboru nadaljujejo prizadevanja za ureditev hospica. - Preventivni program za starše "Vlagaj v igro" zaživel tudi v Murski Soboti. - V Ormožu so odprli tehnološki park in novo, komunalno opremljeno poslovno cono Glinokop. - Na občini Postojna se bojijo, da se bo zaradi neodgovornega posega udrl del ceste Postojna - Predjama.

Danes do 13:00 V Davosu vse pripravljeno za prihod ameriškega predsednika

Pred prihodom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Davos poskušajo vpleteni nekoliko omiliti retoriko glede Grenlandije. Poudarjajo nujnost diplomacije; umirjene tone je ubral tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Kot je dejal, imajo ameriški predsednik Trump in nekateri drugi voditelji prav - območje Arktike je treba zavarovati predvsem pred ruskim in kitajskim vplivom. Druge teme: - Slovenska častnika na Grenlandijo odhajata konec tedna. - Delavska koalicija poziva k še višji minimalni plači - tisoč 107 evrov neto. - Nika Prevc na drugi tekmi smučarskih skakalk v Zau do drugega mesta.

Ob osmih Janez Mekinc: Ryanair umika linije - gre za izsiljevanje?

Irska letalska družba Ryanair letos ukinja precejšnje število linij, med njimi tudi na letališčih v naši bližini, predvsem zaradi naraščajočih stroškov letališč in letalskih davkov. Gre za linije v državah, kot so Španija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Bosna in Hercegovina ter Srbija. Kako bomo to občutili potniki, gre za izsiljevanje in kakšna je prihodnost nizkocenovnikov? O vsem tem s profesorjem Janezom Mekincem s Fakultete za turistične študije - Turistica.

Jutranja kronika Forum v Davosu v pričakovanju Trumpovega nagovora in vprašanja Grenlandije

Na gospodarski forum v Davos prihaja ameriški predsednik Donald Trump. Zaradi njegovih teženj po Grenladniji in grožnjami s carinami so odnosi z Unijo zelo napeti. Evropski parlament bo danes zamrznil trgovinski sporazum z ZDA. A Trump je prepričan, da bo dosežen nekakšen dogovor. - Sirska vlada razglasila premirje s kurdskimi borci in jim dala štiri dni za dogovor o vključitvi njihovih institucij v državno upravo. - Trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Mercosurjem vnovič pred evropskimi poslanci. - Slovenski rokometaši po sinočnji zmagi nad Ferskimi otoki v drugi del prvenstva vstopajo s polnim izkupičkom.

Jutranja kronika V Davosu nadaljevanje Svetovnega gospodarskega foruma

V Davosu danes nadaljevanje Svetovnega gospodarskega foruma. V ospredju bo nagovor predsednika Združenih držav Donalda Trumpa, ki je glede Grenlandije napovedal dogovor med Združenimi državami in zvezo Nato, ki bo osrečila obe strani ter poudaril, da je vprašanje Grenlandije ključno za nacionalno in svetovno varnost. V oddaji tudi o tem: - Evropski parlament začasno zamrznil trgovinski sporazum z ZDA - V Kostanjevici na Krki priprave na obnovo nekdanjega dvorca - Prepričljiva zmaga slovenskih rokometašev proti Ferskim otokom na evropskem prvenstvu v Oslu - Danes in jutri delno oblačno, mraz bo popustil

Zrcalo dneva Trumpove grožnje prebujajo Evropo

Grenlandski premier Jens Frederik Nielsen je v današnjem odzivu na ameriške težnje po prevzemu največjega otoka na svetu dejal, da se mu vojaški napad ne zdi verjeten. Kot je dodal, jetreba biti kljub temu pripravljen na vse scenarije. Danska premierka Mette Frederiksen pa je zaradi groženj presdednika Združenih držav Donalda Trumpa s trgovinsko vojno poudarila nujnost odziva Evrope. Evropski parlament bo po napovedih več političnih skupin zaradi Trumpovih carinskih groženj začasno ustavil potrjevanje julija sklenjenega trgovinskega dogovora. Medtem so se finančni ministri članic Unije v Bruslju strinjali, da mora biti odziv 27-terice pragmatičen in močan. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je dejal, da med morebitnimi protiukrepi ne izključujejo uporabe instrumenta proti gospodarski prisili, ki jo izvajajo tretje države oziroma tako imenovane trgovinske bazuke. Medtem je ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu posvaril evropske države, naj je ne uporabijo prej omenjenega instrumenta. 27-terica omenjenega ukrepa ni uporabila še nikoli, za njegovo uporabo pa se je v svojem nagovoru v mondenem švicarskem letovišči zavzel francoski predsednik Emmanuel Macron.

Več

Srce bije za posel Marko Lukič, Lumar

Gost 40. epizode Srce bije za posel je lastnik in direktor podjetja Lumar. V pogovoru z njim se dotaknemo več ravni negotovosti, s katerimi se danes sooča gospodarstvo – od davčne politike in minimalne plače do vse bolj nepredvidljivega mednarodnega okolja. Lukič opozarja, da je Slovenija pri obremenitvah dela nevarno blizu meje, ko ukrepi ne delujejo več razvojno, temveč zaviralno, hkrati pa izpostavlja razkorak med dvigi plač in nespremenjenimi davčnimi razredi. Poseben poudarek namenimo tudi konkretnim razmeram v gradbeništvu – birokratskim oviram pri pridobivanju dovoljenj, paradoksom javnega naročanja ter položaju lesene gradnje v Sloveniji.

Umetnost možnega Politični kalejdoskop

Politični dogodki si v prvih dneh novega leta sledijo z neverjetno naglico. Začelo se je s prestopom Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. Sledilo je Golobovo vabilo strankam levo sredinskega bloka na kosilo, stranke desne sredine pa se zberejo na slovesnost ob obletnici smrti Jožeta Pučnika. Le nekaj ur kasneje protikorupcijska komisija objavi poročilo, v katerem ugotavlja, da je predsednik vlade kršil zakon o integriteti. Medtem se politični prvaki skoraj vsak večer selijo iz enega televizijskega studija v drugi. Zdaj gre zares. Politična analitika, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik in poročevalec in komentator POP TV Anže Božič, se strinjata, da bo tokratna kampanja brez primere v slovenski politični zgodovini. Pričakujemo lahko kaos, neusmiljen spopad, ki na družbenih omrežjih traja že nekaj časa, veliko udarcev pod pas. Sprašujemo se, kakšen političen učinek bi lahko še imela odločitev protikorupcijske komisije med podporniki premiera Goloba. Pa tudi, zakaj prvak SDS Janez Janša, ki je običajno pred volitvami bolj spravljiv in umirjen, tokrat zelo jasen v sporočilih o potezah, ki jih namerava povleči po volitvah. Analiziramo odmevni prestop nekdanjega vodjo poslanske skupine Levice in poskus sklenitve pakta o nenapadnju strank leve sredine. In seveda, govorimo tudi o množici strank, ki se za zdaj zbirajo na robu parlamentarnega praga in bodo po volitvah odločale o tem, kakšna bo nova vlada. Na poslušanje!

ApolloLajka Nova geostrateška vesoljska realnost in evropsko mesto v njej – Matija Renčelj, ESPI

V zadnjem letu se je spremenilo res marsikaj in tako lahko tudi vesolje in vse dogajanje v bližnjih in bolj oddaljenih orbitah nenadoma opazujemo skozi precej drugačna očala.

Srce bije za posel Kristjan Mugerli, Kolektor CPG

Gost 39. epizode podkasta Srce bije za posel je Kristjan Mugerli direktor podjetja Kolektor CPG. Za uspešno infrastrukturo so ključni premišljeno načrtovanje, jasne prioritete in stabilno investicijsko okolje. Podjetje se strateško prijavlja predvsem na projekte, kjer ima reference in znanje – cestno in železniško infrastrukturo ter predore – medtem ko se iz visokih in stanovanjskih gradenj zavestno umika, da ne bi ogrozilo dolgoročne stabilnosti. Pri drugem tiru sogovornik izpostavlja paradoks: država je za birokratske postopke porabila skoraj dve desetletji, danes pa se javnost osredotoča na mesečne zamude. Kljub temu ocenjuje projekt kot uspešen in pomemben, tudi zato, ker ga v veliki meri izvaja slovensko gradbeništvo.

Prvič Prijateljstvo in konec - Koper

Kaj se zgodi, ko se prijateljstvo konča? Zakaj se konča? In kako se potem začne novo? Prvič prijateljstvo in konec smo posneli v Centru mladih Koper, svoje izkušnje so delili tudi Lara Baruca, Mišel Ristov – Amo Socialec, Tina Vrbnjak in Jure Henigman, priredbo skladbe Prvič so pripravili Liquid Gasoline. V sproščenem vzdušju so se v CMK-ju pogovarjali v slengu in v narečjih, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Prvič Prijateljstvo in bližina - Radovljica

Kaj v prijateljstvu pomeni bližina? Tako fizična kot čustvena? In kakšna je v digitalnem okolju? O tem so se na dogodku Prvič prijateljstvo pogovarjali v Mladinskem dnevnem centru Kamra v Radovljici, kjer je v četrtek, 4. decembra tam potekal deveti dogodek, ki jih na Prvem programu Radia Slovenija to jesen organiziramo z mladinskimi centri po Sloveniji. Svoje izkušnje sta delila tudi Manca Trampuš in Nik Škrlec, priredbo skladbe Prvič so pripravili Full House. V sproščenem vzdušju so se v Kamri pogovarjali v narečjih in slengu, pogovor sta vodili Urška Henigman in Neža Prah Seničar.

Umetnost možnega Čudaški politični cirkus (in eno slovo) - Metka Majer, POP TV in Miha Orešnik, N1

Teden je zaznamoval nov politični spopad – znova med kabinetoma predsednice države Nataša Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom. Razlog so spet kadrovska vprašanja, tokrat imenovanja novih veleposlanikov. Gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednica na POP TV Metka Majer in voditelj in novinar na portalu N1 Miha Orešnik, opozarjata na nekaj nelogičnosti. Nenavadno je, denimo, da je predsednica države še pred uradnim imenovanjem kandidatov javno spregovorila o postopku, ki je načeloma zaprt pred javnostjo. Prav tako preseneča, da je spor izbruhnil po tem, ko je že kazalo, da sta nekaj mesecev pred volitvami predsednika vendarle (četudi začasno) sklenila premirje. Nadaljujemo z drugimi čudaškimi, celo bizarnimi fenomeni slovenske politike in seveda ne moremo mimo reklamnih pižam in kovčkov nekdanjega predsednika republike. Še ena nenavadna zgodba zadnjega tedna: napoved povezovanja Hanovih socialnih demokratov in Prebiličevega Preroda, ki se je končalo, še preden se je začelo. Miha in Metka opozarjata, da očitno še ne poznamo dejanskega ozadja zgodbe. Politik, ki ustanovi stranko kot alternativo sedanji koaliciji, naj bi se že v tej fazi predvolilnega spopada dogovarjal o skupnem nastopu z vladno stranko, v kateri je – mimogrede - nekoč že bil? Stranka, ki je najbolj kritična do tik pred volitvami ustanovljenih strank novih obrazov, obenem pa ima stabilno podporo volivcev, prav takšno stranko vabi v skupen nastop na volitvah? Ali po številnih javnih nastopih obeh predsednikov v resnici ne poznamo vseh ozadij zgodbe? Več o tem v zadnji letošnji epizodi, v kateri se poslovimo tudi od soavtorja Umetnosti možnega Aleša Kocjana, ki ima tudi zadnje sporočilo zvestim poslušalcem. Pa srečno!

Prvič Prijateljstvo in stene - Slovenske Konjice

Kakšna prijateljstva so med štirimi stenami razredov osnovnih šol in kako se razlikujejo od tistih v srednji? Kaj pa na izletu, koloniji ali izmenjavi? Med kakšne stene zapirajo algoritmi na družbenih medijih in zakaj ni ok, če je prijatelj klepetalni robot, ki ga poganja umetna inteligenca? Prvič prijateljstvo in stene smo posneli v Mladinskem centru Dravinjske doline, svoje izkušnje sta delila tudi Katarina Samobor in Rok Gumzej, priredbo skladbe Prvič so pripravili Babooni. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Uporaba nikotinskih izdelkov v mladostništvu povečuje tveganje za razvoj močne zasvojenosti in škodljivo vpliva na razvoj možganov, ki so pri mladih v intenzivni fazi razvoja. Prodaja tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, je prepovedana.

Prvič Prijateljstvo in drugi - Velenje

Ali prijatelji in prijateljice lahko poslušajo drugačno glasbo, se drugače oblačijo, hodijo na druge zabave, prihajajo iz druge države, so druge vere, kulture? Ali kulturne razlike zbližujejo ali razdružujejo? Kako pa je s prijateljstvi, če gre za mlado osebo, ki uporablja voziček ali pa ima avtizem? O tem sta se Urška Henigman in Neža Prah Seničar z mladimi pogovarjali na dogodku Prijateljstvo in drugi v Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v Velenju, priredbo skladbe Prvič je pripravila skupina Nimfort, svoje izkušnje v prijateljskih odnosih sta delila tudi igralka in radijska voditeljica Vesna Ponorac in igralec Matej Puc.

Umetnost možnega Na desno in naprej – Darijan Košir (Dnevnik) in Jure Trampuš (Mladina)

V tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega govorimo o razlogih za nedeljsko referendumsko presenečenje in o političnih posledicah padca zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razlogov je seveda več, se strinjata oba sogovornika, urednik na časopisu Dnevnik Darijan Košir ter novinar in urednik na tedniku Mladina Jure Trampuš. Darijan pove, da so imeli nasprotniki zakona prepoznavnega nosilca kampanja in jasno sporočilo. Konec koncev je Aleš Primc v vsakem javnem nastopu nekajkrat ponovil besedo zastrupitev. Drugače je bilo na strani zagovornikov zakona. Ni bilo širši javnosti znanega prvega obraza kampanje niti preprostega slogana, pravzaprav ni bilo niti jasno, kdo je avtor zakona. Jure opozori, da je sicer kljub temu sicer homogena desna sredina na volišča pripeljala manjše število volivcev kot – denimo – na spomladanski referendum o dodatkih k pokojninam zaslužnim umetnikom. Govorimo tudi o zanimivi polemiki, ki se je po referendumu na družbenih omrežjih razvila med podporniki Janeza Janše in Anžeta Logarja. Ali se torej tudi na desnici, podobno kot na tradicionalno sprti levi sredini, napoveduje oster predvolilni spopad? In še: vse ankete potrjujejo, da bo na prihodnjih volitvah zmagala SDS, vprašanje pa je, komu bo potem uspelo sestaviti vlado. Na poslušanje nove epizode, v kateri tudi tokrat – opravičeno – manjka Aleš!

Prvič Prijateljstvo in družina - Kočevje

Kdaj so sorojenci lahko najboljši prijatelji in najboljše prijateljice? So to lahko tudi starši? Kakšno vlogo ima danes sploh še vrstniška skupina? O prijateljstvu in družini smo se pogovarjali v Centru za mladinsko kulturo Kočevje, svoje izkušnje sta delili tudi igralka Manca Dorrer in učiteljica biologije Zorka Potisk, priredbo skladbe Prvič je pripravil band VooDoo. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Več

41 stopinj vročine Na najini poti

V oddaji poslušamo skladbe: David Jarh/Jaka Pucihar: On the Road – solista trobentač David Jarh in saksofonist Primož Fleischman Steve Klink: Na najini poti – solista saksofonist Lenart Krečič in pianist Blaž Jurjevčič Jamie Doe/Jamie Doe/Lojze Krajnčan: Winter – solisti pevka Emilia Martensson, saksofonist Primož Fleischman in pianist Blaž Jurjevčič Alex Sipiagin/Lojze Krajnčan: Mirages – solisti trobentač Alex Sipiagin, saksofonist Primož Fleischman in pianist Marko Črnčec

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Zvonjenje - glasba ali hrup?

V oddaji pod drobnogled postavimo zvonjenje kot večplastno zvočno prakso, ki se na Slovenskem pojavlja tako v ljudski kulturi, kot tudi širšem sodobnem vsakdanjiku. Zvon in zvonjenje v neposredni ali preneseni obliki znotraj ljudskega gradiva govorita o čustvih, skupnosti in njeni pripadnosti, širše gledano pa ju pestijo akustemološka vprašanja ločnice med hrupom in glasbo. O vsem tem se v oddaji pogovarjamo z etnomuzikologinjo dr. Mojco Kovačič iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.

Etnofonija Radio Tarifa - La Noche

V nocojšnji Etnofoniji predstavljamo album La Noche španske zasedbe Radio Tarifa, ki je s tem albumom lani prekinila dolgoletno mirovanje po poslovilnem koncertu leta 2006. Zasedba, ki je delovala štirinajst let, je osvojila mednarodno poslušalstvo tradicionalnih godb s prepoznavno mešanico flamenka ter prvin iz arabske glasbe in tudi drugih mediteranskih slogov, ki jo sedaj raziskuje tudi na novem albumu.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi 18.01.2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer 37. Novoletni koncert 2026 – Orkester Simfonika Vrhnika, Mešani pevski zbor Mavrica z gosti

V sobotnem glasbenem večeru, ki ga za vas ureja urednik Jane Weber, vam nocoj ponujamo v poslušanje 37. tradicionalni novoletni koncert Orkestra Simfonika Vrhnika in Mešanega pevskega zbora Mavrica z gosti. Koncert z naslovom Veselje svetu, dirigiral bo Marko Fabiani, bomo neposredno prenašali iz Slovenske filharmonije v Ljubljani. Zvokovni mojster bo Jean Markič, asistenta Damir Ibrahimkadić in Jaka Škof, za glasbeno produkcijo pa bo poskrbel Matjaž Prah. Želimo vam prijetno poslušanje. Dogajanje povezuje Monika Tavčar. Veselje svetu ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA Mešani pevski zbor MAVRICA Mešani pevski zbor dr. FRANČIŠEK LAMPE Komorni zbor FRAN GERBIČ Mešani pevski zbor POSTOJNA Solisti: AJDA JELOVŠEK – violončelo LENJA JUNTES HORVAT – pozavna LEON RUDOLF – vokal Dirigent: MARKO FABIANI Zborovodje: DARINKA FABIANI, KATJA BAJEC FELC, JOŽE RAJK Koncert povezuje: MONIKA TAVČAR A. Dvořak SLOVANSKI PLES P. I. Čajkovski ROKOKO VARIACIJE Ola Gjeilo THE GROUND Tradicionalna prir. M. Fabiani JOY TO THE WORLD B. Smetana PRODANA NEVESTA zbor iz 1. dejanja ***** A. Pryor prir. M. Fabiani THOUGHTS OF LOVE L. Bart, L. Bart, L. Fabiani prir. M. Fabiani OLIVER! splet melodij iz muzikala Christopher Tin BABA YETU T. Hrušovar, D. Velkaverh prir. M. Fabiani ENAKONOČJE L. Bernstein prir. J. Privšek, M. Fabiani AMERICA (iz muzikala West Side Story)

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Jožetu Šifrarju v spomin

Prejšnji teden smo se spomnili Avgusta Stanka, legendarnega slovenskega harmonikarja, za katerega je Lojze Slak nekoč dejal: “Zame je najboljši harmonikar na svetu.” Tokrat pa imamo priložnost za obuditev spomina na zlati glas prve zasedbe vokalne skupine Fantje s Praprotna, to je drugega tenorja, Jožeta Šifrarja. Zakaj ravno zdaj? Šestnajstega januarja bo namreč minilo enainpetdeset let, kar se je Jože Šifrer tragično ponesrečil v prometni nesreči. To je bilo tik pred deseto obletnico Ansambla Lojzeta Slaka in kazalo je, da bo ansambel zaradi tega dogodka razpadel. A to ni bil konec, usoda je sestavu namenila dolgo, uspešno življenje, in tudi na prva leta delovanja zasedbe so ostali lepi spomini. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Glasbene priredbe

V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj slovenskih priredb tujih skladb. V 60. , 70. in 80. letih so različni slovenski avtorji radi na novo posneli tuje skladbe in jim dodali slovensko besedilo. Med njimi najdemo znane priredbe angleških, srbskih, hrvaških, italijanskih ali francoskih popevk. Nekatere slovenske različice so se tako prijele, da so celo ponarodele in smo jih poslušalci vzeli za svoje. Zelo veliko domačih priredb tujih skladb je nastalo v zlatem obdobju slovenske popevke. Takrat so namreč slovenski pisci besedil veliko prevajali tuje skladbe in tako je eden največjih mojstrov prevajanja in ustvarjanja besedil Gregor Strniša leta 1970 prevedel skladbo Les Champs Elysees, ki jo je leta 1969 zapel pevec Joe Dassin. Pa je že Dassin prepeval priredbo. V originalu je skladbo leta 1968 izdala angleška skupina Jason Crest. Skratka pod Domačim naslovom Čez Šuštarski most je skladbo priredil Jure Robežnik, odpela pa Majda Sepe. Poleg Majde, bodo prepevali še Elda Viler, Miran Rudan, Aleksander Mežek in skupine Čuki, Babilon, Chateau, Rok'n'band, Kingston in Avia Band.

41 stopinj vročine Od plesnega do vrhunskega orkestra - dokumentarna oddaja

V oddaji gostiomo Zarjo Zavodnik, urednico in scenaristko dokumentarne oddaje Od plesnega do vrhunskega orkestra - Big Band RTV Slovenija.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Balade

V evropskem in tudi slovenskem znanstvenem prostoru velja balada za eno najbogatejših in najbolje raziskanih kulturnih stvaritev. Po mnenju številnih folkloristk in folkloristov je prav zaradi svoje skrivnostne narave in žanrske kompleksnosti še danes med najzanimivejšimi literarnimi folklornimi žanri. Balade so na eni strani izraz človeškega ustvarjanja, domišljije in odseva življenjskih izkušenj, na drugi pa estetsko dejstvo, ki v sebi združuje vse temeljne prvine umetniške stvaritve. V tokratni oddaji poslušamo posnetek koncerta z naslovom Balade, ki je potekal 6. novembra 2025 v Atriju ZRC SAZU. Pripravila sta ga kantavtor Jani Kovačič, ki je priredbe in motive ljudskih balad interpretiral ob spremljavi lutnje in arhelutnje, ter dr. Marjetka Golež Kaučič, avtorica spremne besede in znanstvene monografije Slovenske ljudske balade (2018).

Prva vrsta Swingatan

Zasedba Swingatan predstavlja album Fanfare Romantique. Zasedbo sestavljajo violinist Peter Ugrin, harmonikar Zmago Štih, kitarista Mykhailo Levit in Abel Modic ter basist Nikola Matošić.

Več

Gymnasium Kakšni potrošniki so mladi in ali nakupujejo le na spletu

V oddaji Gymnasium smo pogovor namenili izzivom, s katerimi se mladi srečujejo kot potrošniki. V času uporabe digitalnih storitev mladi potrebujejo jasna znanja o svojih pravicah in odgovornostih, finančni pismenosti ter varni in premišljeni rabi digitalnih okolij. Govorili smo o tem, zakaj je ciljno usmerjeno potrošniško izobraževanje ključno za opolnomočenje mladih, da bodo znali sprejemati informirane, odgovorne in trajnostne potrošniške odločitve. Kakšni potrošniki so mladi, ali nakupujejo le na spletu, koliko zaupajo oglasom na družbenih omrežjih in vplivnežem, ki jim skušajo različne izdelke predstaviti kot najboljše na trgu, so nam predstavili dijakinje in dijaki Gimnazije Ledina in Ekonomske šole Ljubljana.

Lahko noč, otroci! Ko bi knjižno kazalo znalo ...

… brati! Pripoveduje: Blaž Šef. Napisala: Staša Tajana Grgovič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Lahko noč, otroci! Človek in lev

Kdo je najmočnejši na svetu? Pripoveduje: Mina Jeraj. Bolgarska pravljica. Prevod: Katja Špur. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Lahko noč, otroci! Zgodba o sivem mačku

... za katerem so vzdihovale vse muce. Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Lahko noč, otroci! Slikar, car in deklica

Slikar nariše deklico takšno kot jo vidijo njegove oči. Pripoveduje: Nadja Strajnar. Napisal: Boris Surgunenkov. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.

Zverinice Listna uš: Najbolj premetena prevarantka

Listna uš ni večja od treh milimetrov in ima hruškasto oblikovano telo s koničasto glavo. Kljub svoji majhnosti ima tipalnici, ki sta tik nad njenimi zelo drobnimi očmi. Ko so listne uši vznemirjene, na steblo, ki ga sesajo, iz žlez na hrbtu odložijo voskast izloček, ki ima poseben vonj in kolonijo listnih uši opozori na nevarnost in vpliva na spremembo njihovega vedenja. Listne uši lahko vznemirita dve stvari: ali rastlini zmanjka soka ali pa je njihovih plenilcev preveč. Ker je sok, ki ga listne uši zaužijejo, zanje preveč bogat s sladkorjem, odvečno količino izločijo z iztrebki ... Temu izločku rečemo medena rosa ali mana, ki jo imajo še posebno rade mravlje. Toda, kdo je pravzaprav listna uš: najhujša uničevalka vrtnic ali krhka žuželka? To izveste v tokratni epizodi Zverinic.

RIO radijska igra za otroke Ilija Popovski: Kako je sirotek Jovo prišel v legendo

Sirotek Jovo je bil pastir, ki si je močno želel, da bi o njem in njegovih delih pripovedovali junaške zgodbe in peli hrabre pesmi. Zato se odpravi na pot do večne slave. Kako se mu bo posrečilo priti v legendo? Režiserka: Rosanda Sajko Prevajalec: Jaša Zlobec Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena oblikovalka: Ivana Stefanović Pastirček Jovo – Zvone Hribar Mama – Judita Hahn Kreft Roža – Stannia Boninsegna Knez Grgur – Boris Kralj Svinjar – Aleksander Valič Ded Spasoje – Branko Miklavc Pripovedovalec – Janez Hočevar Rifle Kmetje in bojarji – Božo Vovk, Iztok Jereb, Jože Mraz, Silvo Božič, Mina Jeraj, Mara Černe, Jože Valentič, Branko Završan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1984.

Lahko noč, otroci! Osamljeni medvedek

… Od žalosti in razočaranja ne more zaspati … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Hudo! Je slovenščina zahteven jezik?

Je slovenščina zahteven jezik ali ne? Kaj o tem mislijo mlajši učenci, kaj njihovi vrstniki, kaj učenci, ki so šele pred nekaj leti prišli v Slovenijo, in kaj učiteljice slovenščine? Izvemo v oddaji HUDO, z nami bodo mladi novinarji z OŠ Litija, kjer smo izpeljali radijske novinarske delavnice.

Kulturomat Kako se na radiu sliši Binglanje?

Tokrat bomo v Kulturomatu v ospredje postavili mladinsko televizijsko nadaljevanko Smrdljivc in oddajo s pogovori z ustvarjalci te serije Binglanje, ki sta marsikomu popestrili božično-novoletne praznike. Le kako se na radiu sliši Binglanje?

Hudo športni Ritmična gimnastika

V rubriki Hudo športni smo spoznavali ritmično gimnastiko. To je precej zahteven šport, ki združuje gibanje in glasbo, pri njem pa gimnastičarke s pomočjo rekvizitov, kot so trak, žoga, obroč, kiji in kolebnica, ustvarjajo usklajene koreografije.

Več

Naše poti Dr. Julija Sardelić Winikoff: Nasilje ne pozna narodnosti, ima pa kontekst

Dr. Julija Sardelić Winikoff na univerzi v Wellingtonu na Novi Zelandiji deluje kot raziskovalka in višja predavateljica. Na Novi Zelandiji živi že šest let, občasno se vrača tudi nazaj v Slovenijo, predvsem v domače Prekmurje. Tokrat se je v času študijskega dopusta vrnila za dlje časa, in sicer je v Slovenijo pripotovala že ob koncu prejšnjega poletja, na Novo Zelandijo se vrača čez nekaj dni. V pogovoru razmišlja o tem, kako izkušnja življenja zunaj Evrope spremeni pogled na migracije, neenakosti in položaj Romov v Sloveniji. O tem, zakaj ljudje niso problem in zakaj moramo o skupnostih govoriti z njimi, ne brez njih. Mi smo jo le nekaj dni pred odhodom povabili pred mikrofon ter jo vprašali, kako je biti znova doma za več mesecev in kako je čas, preživet v Sloveniji, izkoristila tudi za novo raziskavo.

Sotočja Od ohranjanja identitete, naložb v razvoj do sodelovanja in sožitja

Lani je bilo v zamejstvu veliko čudovitih dogodkov, policijska racija pri muzeju Peršman na avstrijskem Koroškem pa pretehta vse lepo, kar ostaja v spominu, pravi državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ne povsem zadovoljna z epilogom po raciji. Dvojezičnost je v Pliberku na avstrijskem Koroškem vseprisotna in tega se zavedajo tudi vsi trije županski kandidati, ki jih gostimo v tokratni oddaji. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač predstavlja letošnje načrte, povezane tudi s krepitvijo turizma. Tržaška Slovenka Martina Jazbec pa spregovori o življenju in ustvarjanju v Ljubljani, kjer živi skoraj 10 let. Kaj pa vezi z rojaki v Furlaniji – Julijski krajini, kako jih ohranja? Prisluhnite!

Slovencem po svetu O dejavnosti Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, življenju in delu na Novi Zelandiji in slovenski skupnosti v Zrenjaninu

Gostja oddaje je državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se ozira na poglavitne dogodke in delo Urada v minulem letu, postregla je z nekaterimi novostmi , ki so povezane s področjem Slovencev po svetu in nanizala tudi nekaj konkretnih informacij, ki zadevajo delovanje slovenskih skupnosti po svetu. Gostimo tudi raziskovalko migracij dr. Julijo Sardelič Winikoff, rojakinjo iz Prekmurja, ki že več kot šest let biva in deluje na Novi Zelandiji. Pogovarjamo pa se tudi s predsednico slovenskega društva Planika iz Zrenjanina in učiteljico slovenskega jezika in kulture na tem območju dr. Mileno Spremo.

Sami naši Boris Pavelić o novinarstvu, Mitja Velikonja o jugonostalgiji in pogled v praznovanje novega leta po makedonsko

V oddaji Sami naši bomo govorili z Borisom Pavelićem, novinarjem hrvaškega tednika Nacional, o aktualnem političnem in družbenem položaju na Hrvaškem ter o položaju novinarjev danes. Pogovarjali se bomo tudi z Mitjo Velikonjo o jugonostalgiji, manjšinah in kolektivnem spominu ter se za konec ustavili ob praznični mizi, kjer makedonske kiflice še vedno povezujejo družine in skupnosti.

Naše poti Dogodki, ki so v letu 2025 zaznamovali romsko skupnost

Danes odpiramo vrata v leto 2025 skozi oči romske skupnosti. Preleteli bomo dogodke, ki so dvignili prah razprav, premaknili meje sodelovanja in razsvetlili poti novih priložnosti. Od projektov, ki so prinesli večjo vidnost in glas mladim, do izzivov, ki so terjali pogum ter jasne odgovore. Pridružite se nam v kratkem pregledu trenutkov, ki so zaznamovali leto in razkrivajo, kako živa, raznolika in ustvarjalna je romska skupnost danes.

Sotočja "Moramo sodelovati, ne glede na različna stališča"

Dan emigranta je tradicionalno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in priložnost za kritično oceno položaja slovenske narodne skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Kakšne so tam trenutne razmere? Skupaj s predstavniki koroških Slovencev potegnemo črto pod lansko jubilejno leto, ki ga je najbolj zaznamovala policijska racija pri Peršmanu, in preverjamo, kaj si obetajo v letošnjem. Bodo pozivi k posodobitvi zakona o narodnih skupnostih, ki se vrstijo že desetletja, vendarle uslišani? Naša gostja je vsestransko dejavna porabska rojakinja Marijana Sukič, vrsto let glavna urednica tednika Porabje, zdaj pa je v knjižnem daru bralcem dodana njena zbirka kratkih zgodb Daleč, daleč poje mila melodija. Na Reki pa se s študenti Filozofske fakultete pogovarjamo tudi o razlogih za vpis na študij slovenskega jezika. Prisluhnite!

Slovencem po svetu Berlinska zgodba dveh goriških Slovencev

Začetek leta je tudi čas za pregled dela v preteklem obdobju in nove delovne načrte, zato smo se v oddaji skupaj s predstavniki treh civilnih združenj, ki v Sloveniji delujejo na področju Slovencev po svetu – Svetovnega slovenskega kongresa, Slovenske izseljenske matice in Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ozrli na opravljeno delo in naloge v pravkar minulem letu, pogledali pa smo tudi načrte dela, ki si jih zastavljajo v letu 2026. Predstavljamo pa tudi zgodbo dveh mladih slovenskih rojakov z Goriškega Lucrezie Bogaro in Mateja Leopolija , ki sta novi dom in delo našla v nemški prestolnici Berlin.

Sami naši Pravoslavni božič, neBITEF festival in pesniški glas Frana Bilića – tri zgodbe, ki odpirajo prazničen večer s tradicijo, umetnostjo in spomini

V oddaji Sami naši bomo govorili o pravoslavnem božiču, ki ga verniki praznujejo 7. januarja, in o tem, zakaj se in kako se ta praznik razlikuje od božiča 25. decembra. Odpravili se bomo tudi v Beograd, kjer se je letošnji festival BITEF / oziroma neBITEF znašel v središču razprav in nasprotujočih si mnenj, ki odpirajo vprašanja umetniške svobode, kulturne politike in pomena tega festivala za evropski gledališki prostor. V zadnjem delu oddaje pa bomo slišali pesnika Frana Bilića, avtorja številnih dalmatinskih in klapskih besedil.

Naše poti Skladba leta 2025 Naših poti je...

Leto je naokoli in znova je čas za izbor domače in tuje skladbe leta 2025 v Naših poteh. Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbe Tista črna kitara Sandija Horvata Sunnya, Brat pirat zasedbe Balkan Boys, skladbo Trouble Trouble Rakija Harisa Piltona & Balkar Voodoo Orcehstra in skladbo Miša Kontreca Nisi sam. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Romengo s skladbo Lagzis Blokk, zasedba Rumbakana s skladbo Abran Paso Que Arrancamos, zasedba Barcelona Gipsy balKan Orchestra s skladbo Ciòr Baro in zasedba Parno Graszt, ki se je s skladbo Fújj Meg Szél prebila v letni izbor.

Sotočja Andrejka Možina in Tonč Feinig - od jazza, priredb slovenskih ljudskih pesmi do uglasbene poezije

Tržaška rojakinja Andrejka Možina in koroški Slovenec Tonč Feinig sta zelo dejavna glasbenika s številnimi projekti. Konec lanskega leta sta se predstavila tudi s koncertoma na Radiu Slovenija.

Slovencem po svetu Lektor slovenskega jezika v Clevelandu dr. Luka Zibelnik je tudi izredno aktiven član tamkajšnje slovenske skupnosti

V prvi oddaji z letnico 2026 gostimo slovenista in sociologa kulture iz Ljubljane dr. Luko Zibelnika, ki že 17 let opravlja delo lektorja slovenskega jezika na državni univerzi v Clevelandu. Pa ni le učitelj slovenščine v tem ameriškem mestu, kjer živi tudi največja slovenska izseljenska skupnost, marveč je tudi nadvse pomemben člen tamkajšnjega kulturnega življenja, povezan z dogajanjem in organiziranjem dogodkov v slovenski skupnosti. Kot sam pravi, v Clevelandu skorajda ne mine dan brez slovenskega kulturnega utripa. Tudi na univerzi mu ne manjka študentov, ki jih zanima slovenski jezik, v prostorih slovenskega lektorata je ustvaril tudi pravo slovensko knjižnico, po slovenskih knjigah pa zelo radi posegajo tudi njegovi učenci. Dr. Luka Zibelnik, lektor, ki se rad potaplja in je strasten gobar, je gost oddaje Slovencem po svetu - Portreti .

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Trump preklical napovedi novih carin za osem evropskih držav

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical grožnjo z dodatnimi carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na Grenlandijo napotile svoje vojaške sile.

Gymnasium Kakšni potrošniki so mladi in ali nakupujejo le na spletu

V oddaji Gymnasium smo pogovor namenili izzivom, s katerimi se mladi srečujejo kot potrošniki. V času uporabe digitalnih storitev mladi potrebujejo jasna znanja o svojih pravicah in odgovornostih, finančni pismenosti ter varni in premišljeni rabi digitalnih okolij. Govorili smo o tem, zakaj je ciljno usmerjeno potrošniško izobraževanje ključno za opolnomočenje mladih, da bodo znali sprejemati informirane, odgovorne in trajnostne potrošniške odločitve. Kakšni potrošniki so mladi, ali nakupujejo le na spletu, koliko zaupajo oglasom na družbenih omrežjih in vplivnežem, ki jim skušajo različne izdelke predstaviti kot najboljše na trgu, so nam predstavili dijakinje in dijaki Gimnazije Ledina in Ekonomske šole Ljubljana.

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Lahko noč, otroci! Ko bi knjižno kazalo znalo ...

… brati! Pripoveduje: Blaž Šef. Napisala: Staša Tajana Grgovič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Radijski dnevnik Trump v Davosu: ZDA za pridobitev Grenlandije ne bodo uporabile sile

Ameriški predsednik Donald Trump je v nagovoru v Davosu dejal, da si Grenlandije ne želi prisvojiti s silo, kar Danska označuje za pozitiven korak. Trump kljub temu ne odstopa od prevzema otoka, ki je po njegovem le kos ledu, a velikega strateškega pomena. Napovedal je nadaljevanje pogajanj z Dansko, češ da je Grenlandija del Severne Amerike in zato ameriško ozemlje; skliceval se je tudi na pogoste zavojevalske dosežke velesil v zgodovini. Drugi poudarki oddaje: - Evropski poslanci zadržali odločanje o trgovinskem dogovoru z ZDA. - Premier Golob: Slovenija za zdaj ne bo vstopila v Trumpov Odbor za mir. - Koalicija naj bi podprla zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto.

Studio ob 17.00 Studio ob 17.00

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Aktualna tema Dr. Eva Pirc: Oboje je pomembno; natančnost in domišljija

Dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v zasavskem podjetju Dewesoft je inženirka leta 2025. Foto: arhiv Dewesofta

Dogodki in odmevi Trump: Vse, kar si želimo, je Grenlandija v celoti

Ameriški predsednik Donald Trump je na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v nagovoru najprej laskal samemu sebi in ameriškemu gospodarstvu, v Evropo pa usmeril številne ostre puščice, češ da si škoduje z množičnimi migracijami in zelenim prehodom. Ponovil je tudi zahtevo po Grenlandiji. Kot je dejal, ne bo uporabil sile. Po njegovih besedah je vse, kar si želijo, lastništvo Grenlandije v celoti. Drugi poudarki: - Častnika Slovenske vojske bosta ta konec tedna odpotovala na Grenlandijo; tam bosta nekaj dni. - Kaj bi ob ameriških carinskih grožnjah pomenil evropski povračilen ukrep prodaje ameriških dolžniških papirjev? - Zakon o dolgotrajni oskrbi obšel ljudi s posebnimi potrebami, ki si želijo enakopravne obravnave.

Po Sloveniji Kaj so prednostne naloge nove direktorice ZD Kočevje Simone Volf?

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Mariboru nadaljujejo prizadevanja za ureditev hospica. - Preventivni program za starše "Vlagaj v igro" zaživel tudi v Murski Soboti. - V Ormožu so odprli tehnološki park in novo, komunalno opremljeno poslovno cono Glinokop. - Na občini Postojna se bojijo, da se bo zaradi neodgovornega posega udrl del ceste Postojna - Predjama.

Sledi večnosti Jubilejno leto 2025 – ko upanje povezuje

V Katoliški cerkvi se je 6. januarja sklenilo jubilejno sveto leto 2025 z geslom Romarji upanja, ki je zaznamovalo vernike po svetu in pri nas. V oddaji smo osvetlili slovensko izkušnjo jubileja, njegove duhovne poudarke ter razstavo Odsevi upanja, ki je potovala po vseh slovenskih škofijah. Gostji oddaje sta bili sestra Božena Kutnar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec. Na razstavi so sodelovali: Igor Banfi, Jože Bartolj, Evgen Bavčar, Katja Bednařik Sudec, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Lojze Čemažar, Edo Dolinar, Marjan Drev, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Azad Karim, Silva Karim, Andrej Kosič, Janez Kovačič, Sara Križaj, David Ličen, Mira Ličen, Nikolaj Mašukov, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Valentin Oman, Janko Orač, Tomaž Perko, Gregor Pratneker, Jurij Selan, Darko Slavec, Jošt Snoj, Veljko Toman, Klavdij Tutta in Lona Verlich. Foto: novinarka Ksenja Hočevar, ki je zasnovala razstavo Odsevi upanja skupaj z Bernardo Stenovec. Fotografija je nastala na razstavi po piranskih cerkvah.