Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Svetovalni servis Svetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Regulacija spleta pet let po razvpiti uredbi GDPR

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki jo poznamo pod kratico GDPR, je te dni praznovala peti rojstni dan, zato preverjamo, kakšne spremembe so se v tem času zgodile na področju regulacije podatkovne ekonomije. Kako je GDPR spremenil naš odnos do osebnih podatkov, kako so se novim pravilom prilagodili spletni giganti? So stroški sodnih postopkov in glob še vedno precej nižji od okleščenih dobičkov, ki bi jih prineslo spoštovanje pravil? Kako naj država poskrbi za takšno digitalno preobrazbo, ki ne bo škodila ljudem? O vsem tem voditeljica Urška Henigman s sogovorniki. Gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; dr. Blaž Zupan, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Matija Damjan, docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani; Marjan Turk, strokovni delavec na Ministrstvu za digitalno preobrazbo.

Prvaki tedna Nataša Matjašec Rošker: »Nagrada te izpostavi, vse izpostavljeno pa je postavljeno pod drobnogled.«

Gostja prve junijske epizode Prvakov tedna je prvakinja Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker. Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da bo ob zaključku letošnjega Borštnikovega srečanja prejela osrednjo slovensko nagrado za igralsko ustvarjalnost- Borštnikov prstan. V svoji bogati karieri na odru in na filmu je prejela že vrsto nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado, slednjo štirikrat. Esenca njene igre je neulovljiva, velja za perfekcionistko, pred tremi desetletji je z babico odšla na jug, zdaj v duhu trajnostne mobilnosti poganja kolo.

Eppur si muove - In vendar se vrti Slovenija v bitki za sedež nestalne članice VS

Položaj nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, za katerega se poteguje Slovenija, prinaša velik ugled in tudi odgovornost. Na eni strani je naša država kot članica zahodnih mednarodnih povezav s podporo ZDA, kar v določenih okoljih ni dobrodošlo, in na drugi strani tekmica Belorusija, ki uživa podporo Rusije. Njena stara zavezništva so še kako živa na svetovnem jugu in v osrednji Aziji. Slovenija je ves čas kampanje poudarjala, da kandidira samostojno, z lastnim programom, Belorusija pa ji je očitala politizacijo kandidature. Ta zagotovo poteka v trenutno zelo napetem obdobju v mednarodnih odnosih. Kakšni so v resnici globalni interesi in kako uspešno je bilo lobiranje Slovenije, bo pokazalo šele glasovanje v generalni skupščini.

Med štirimi stenami "Vredno muk in trpljenja, bolečine in veselja."

Življenje nas vodi po najrazličnejših poteh, nekatere so nujne in vsakodnevne, druge izberemo sami ali pa nam kratko malo same pridejo naproti. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiagu de Compostela. In prav Camino, kot krajše rečemo, marsikdaj marsikomu pride naproti kot umik od vsakdanjega življenja, kot življenjska odločitev. Naša današnja sogovornica pravi, da je na Camino odšla, ko je na poti življenja izgubila sebe. In ko je odšla leta 2009 prvič in se po 800 prehojenih kilometrih vrnila domov, jo je ta pot tako prevzela, da se je tja vrnila še osemkrat in prehodila krajšo razdaljo. O svoji poti življenja bo pripovedovala Tanja Šuligoj. Na Camino se bo vračala vedno znova, pravi. Tanjo Šuligoj je obiskala Lucija Fatur.

Aktualna tema Zaradi podnebnih sprememb škoda v kmetijstvu vse hujša

Podnebne spremembe se dogajajo zelo hitro – hitreje, kot se lahko rastline, tudi kulturne, nanje prilagajajo. Doktor Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, poudarja, da so podnebne spremembe tukaj in zdaj. To morajo pri svojem delu upoštevati tudi žlahtnitelji rastlin in izbirati sorte, ki bodo bolje prilagojene na suše in visoke temperature. V pogovoru je spregovoril tudi o nujnosti prilagajanja tehnologije, zlasti o namakanju.

Jutro na Prvem

Svetovalni servis Kibernetska varnost

Število spletnih prevar se povečuje. Kako poskrbeti za kibernetsko varnost? Kje vse vas lahko ujamejo prevaranti? Kaj se je dogajalo na področju kibernetske varnosti v lanskem letu in kakšna naj bo varna raba interneta? Na vaša vprašanja bo v ponedeljkovem svetovalnem servisu odgovarjal vodja si-Certa Gorazd Božič. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Prvaki tedna Nataša Matjašec Rošker: »Nagrada te izpostavi, vse izpostavljeno pa je postavljeno pod drobnogled.«

Gostja prve junijske epizode Prvakov tedna je prvakinja Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker. Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da bo ob zaključku letošnjega Borštnikovega srečanja prejela osrednjo slovensko nagrado za igralsko ustvarjalnost- Borštnikov prstan. V svoji bogati karieri na odru in na filmu je prejela že vrsto nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado, slednjo štirikrat. Esenca njene igre je neulovljiva, velja za perfekcionistko, pred tremi desetletji je z babico odšla na jug, zdaj v duhu trajnostne mobilnosti poganja kolo.

Klicna koda Namesto umika nasilnih resničnostnih šovov bodo v Srbiji predčasno zaprli šole

V soboto je bil v Beogradu že peti shod proti nasilju. Kakšni so protesti na katere zdaj prihaja po 50 000 ljudi, samo tisti proti MiloševićU oktobra 2000 so bili večji? Srbski predsednik Vučić je v odzivih na protestniške zahteve zelo oseben, premierka pravi, da je pripravljena kadarkoli odstopiti. Ampak opozicija zahteva neko prehodno obdobje, ker meni, da ima predsednik celotno državo tako pod nadzorom, da je proti njemu trenutno nemogoče zmagati. Presenetljiva je bila tudi odločitev, da bodo srbske šole s poukom končale že jutri. Druga Vučićeva fronta je Kosovo. Kaj lahko pričakujemo tam? Zdi se, da je tokrat pritisk večji na Kosovo, tudi iz ZDA in Natovih enot Kfor, ki so obsodili nasilje posebnih kosovskih policijskih enot, tudi to, da akcija ni bila napovedana. Kosovski premier Kurti ima problem, ker so ZDA njihov najtesnejši zaveznik.

7. stran Paulo Coelho: Alkimist

»Knjiga je odlična za ljudi, ki se radi prepustijo branju. Zahteva aktivnega bralca, kljub temu pa ne zahteva veliko razmišljanja o tem, kaj vse bi nekaj lahko pomenilo. Samo prepustiš se,« mi je v pogovoru o romanu Alkimist, ki ga predstavljamo v nedeljski oddaji namenjeni bralkam in bralcem, povedala študentka Maša Milčinski. V naslednjih minutah torej več o delu, ki je izšlo leta 1988 in je avtorja Paula Coelha izstrelilo med najuspešnejše pisce našega časa.

naPOTki Meteorološka postaja v Šmarati

Napotki nas danes popeljejo globoko na Notranjsko, v kraje, ki jim ne prizanašata sneg in mraz. No, saj včasih je bilo tako. Meteorološka opazovanja in meritve v vasi Šmarata imajo več kot stoletno zgodovino. Zadnjih 40 let vremenska postaja domuje na naslovu Šmarata 1, družinsko tradicijo spremljanja, beleženja in posredovanja vremenskih podatkov na Agencijo za okolje zdaj že 11 leto nadaljuje Franc Avsec, ki je na prvi dan letošnjega meteorološkega poletja sprejel avotrja današnje epizode NaPOTkov, Bojana Leskovca.

KiKs »Obkroženi stavčni člen preoblikujte v odvisnik.« Bo šlo?

Tokrat bomo skupaj odprli maturitetne pole iz slovenščine in obujali spomine na srednjo šolo. Usmerjala nas bo Jožica Jožef-Beg, profesorica slovenskega jezika na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto. Ena izmed nalog, ki dijakom navadno povzroča težave, je povezana s pretvorbo iz enostavčne v večstavčno poved.

Lokalni junak Andrej Cvernjak

V hitrem tempu smo pogosto pozabili na sočloveka. Tako ugotavlja Velenjčan Andrej Cvernjak, ki je ustanovni in delovni vodja skupine Udarnik. Gre za prostovoljsko skupino, ki deluje v okviru Mladinskega centra Velenje in ponujajo brezplačno pomoč ranljivim skupinam ljudi. Na terenu srečajo ljudi, ki se že celo leto niso s kom pogovarjali eno uro, potem pa jim obisk prostovoljca polepša življenje.

Svetovalni servis Izbira in vzdrževanje ležišča

Ljudje tretjino življenja preživimo v postelji, zato je izbira primerne vzmetnice pomembna. Katere dejavnike upoštevati pri izbiri ležišča, kako se razlikujejo številni materiali, ki so na trgu na voljo, in kako pomembno je redno ter ustrezno vzdrževanje, shranjevanje in čiščenje? Na vprašanja bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Dušan Blažič, strokovnjak za prodajo vzmetnic.

Jutranja vremenska fronta To ni toča, to sta sodra in babje pšeno

1. junija se je začelo meteorološko poletje, kar pomeni, da nas bo do konca avgusta spremljala velika verjetnost nastanka padavin. Poleti sicer najpogosteje pada toča, ledene kroglice, po katerih jo prepoznamo, pa nastanejo tudi pri sodri in babjem pšenu. Pri teh dveh vrstah padavin dosežejo velikost le do 5 mm, kar pa je že dovolj, da nam prekrižajo načrte. V Jutranjski vremenski fronti tokrat razlagamo, v čem se babje pšeno in sodra razlikujeta od toče ter kako nastaneta.

Petek brez pravila Robinzonski turizem: Ko imaš manj, včasih dobiš več

Izraz robinzonski turizem poznamo iz pustolovskega romana Daniela Defoeja iz leta 1719, v katerem je glavni lik Robinson 28 let preživel na oddaljenem tropskem otoku po brodolomu, ki ga je skoraj stal življenje. Kaj lahko pričakujemo, ko se odločimo za takšen način dopusta? Sogovornica: popotnica Sanja Macur.

Svetovalni servis Zaščita pred soncem

Poznamo tri stebre zaščite pred soncem: izogibanje močnim sončnim žarkom, mehanično zaščito in uporabo zaščitnih krem. V četrtkovem Svetovalnim servisu s pomočjo sogovornice prim. mag. Ane Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje, razložimo razliko med kemičnimi in mineralnimi zaščitnimi kremami, pojasnimo oznaki PA in SPF, in opozorimo na to, kaj vse naj obsega zaščita otrok. Kožni rak se namreč lahko zgodi vsem – tudi mladim in tistim temnejše polti. Pokličite po 9h!

Radio GA - GA

Radio GA - GA

773 epizod

Zaljubljeni Pahor

54 min

Lulek vs. Lulika

54 min

Izganjalci komunizma

53 min

Kletni troli grejo v Bruselj

54 min

Vrednote slovenskih trolov

54 min

Ciciban se ne da

54 min

Informativne vsebine

Zrcalo dneva Predsednik novega Sveta RTV Slovenija Goran Forbici

Novi Svet RTV Slovenija se je danes zbral na ustanovni seji, ki pa se je sklicatelj, vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija ni udeležil. Kljub temu se je svet konstituiral, za predsednika pa so člani Sveta izvolili Gorana Forbicija, ki je povedal, da se bo Svet med drugim posvetil čimprejšnjemu imenovanju nove uprave zavoda. Ostali poudarki oddaje: Kljub nadaljnjemu padanju števila brezposelnih se prihodki v proračun nižajo Premier Golob županom obljubil kompenzacijo za podražitve v letošnjem letu Sodišče Evropske unije: reforma poljskega sodstva krši pravo Unije

Radijski dnevnik Golob: O dvigu povprečnin naslednje leto

Letos dviga povprečnine ne bo, se bodo pa pristojni tekom pogajanja o proračunu pogovarjali o povprečnini za prihodnje leto, je po srečanju vlade z župani na Brdu pri Kranju povedal predsednik vlade Robert Golob. Kot je pojasnil, bo šlo za podoben princip, kot v primeru intervencij, denimo plazov. Druge teme: - Poljska zavrača odločitev evropskega sodišča, da s svojo pravosodno reformo krši pravo Unije - Zadružna zveza: predlog Uredbe o upravljanju območij Natura 2000 neustaven in nezakonit - Na območju ljubljanskih Most v streljanju ubita dva človeka, storilec naj bi si sodil sam

Studio ob 17.00 Regulacija spleta pet let po razvpiti uredbi GDPR

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki jo poznamo pod kratico GDPR, je te dni praznovala peti rojstni dan, zato preverjamo, kakšne spremembe so se v tem času zgodile na področju regulacije podatkovne ekonomije. Kako je GDPR spremenil naš odnos do osebnih podatkov, kako so se novim pravilom prilagodili spletni giganti? So stroški sodnih postopkov in glob še vedno precej nižji od okleščenih dobičkov, ki bi jih prineslo spoštovanje pravil? Kako naj država poskrbi za takšno digitalno preobrazbo, ki ne bo škodila ljudem? O vsem tem voditeljica Urška Henigman s sogovorniki. Gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; dr. Blaž Zupan, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Matija Damjan, docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani; Marjan Turk, strokovni delavec na Ministrstvu za digitalno preobrazbo.

Dogodki in odmevi Fiskalni svet: Stanje v državnem proračunu je po petih mesecih slabše kot lani

Proračunsko stanje je po petih mesecih tega leta slabše kot lani, ugotavlja fiskalni svet. Prihodkov je manj, odhodkov je več, primanjkljaj je višji. Do konca leta ga lahko znižamo na manj kot načrtovane 3 milijarde evrov, če bo vlada brzdala izdatke, ocenjuje fiskalni svet. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Slovenija ali Belorusija? Glasovanje o nestalni članici varnostnega sveta Združenih narodov bo jutri. Glede zahteve po glasovih podpore vsaj 128-ih držav zunanja ministrica Tanja Fajon poudarja optimizem. - Opolnoči se bosta pri nas nekoliko podražila bencin in dizelsko gorivo. Cene nafte zvišuje odločitev skupine OPEC plus, da bo omejila proizvodnjo črnega zlata. - Iz Ukrajine poročajo o hudih bojih v Donecku. Ruska vojska zatrjuje, da je na območju preprečila obsežno ukrajinsko protiofenzivo.

Po Sloveniji Mariborska varuhinja bolnikovih pravic ima polne roke dela

Drugi poudarki oddaje: - Država našla denar za vzpostavitev centra za oploditev z biomedicinsko pomočjo v postojnski porodnišnici - Današnji Dan okolja zaznamujejo številni dogodki po vsej državi - tudi v Novem mestu in Slovenskih Konjicah - V Bohinju so v okviru mednarodnega festivala alpskega cvetja pripravili posvet o izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij - V ospredju letošnjih Dnevov Goriške knjižnice, ki potekajo pod geslom "Reci NE nevednosti", ples in glasba

Danes do 13:00 Število brezposelnih se je maja vnovič zmanjšalo

Majski podatki o rekordno nizki brezposelnosti kažejo, da se mrzlično iskanje delavcev na našem trgu nadaljuje. V oddaji tudi: - Državni proračun po petih mesecih z več kot 230-imi milijoni evrov primanjkljaja - Kijev zavrača navedbe Moskve o začetku ukrajinske protiofenzive - Zaradi dežja znova madež kurilnega olja v izolski marini

Aktualna tema Zaradi podnebnih sprememb škoda v kmetijstvu vse hujša

Podnebne spremembe se dogajajo zelo hitro – hitreje, kot se lahko rastline, tudi kulturne, nanje prilagajajo. Doktor Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, poudarja, da so podnebne spremembe tukaj in zdaj. To morajo pri svojem delu upoštevati tudi žlahtnitelji rastlin in izbirati sorte, ki bodo bolje prilagojene na suše in visoke temperature. V pogovoru je spregovoril tudi o nujnosti prilagajanja tehnologije, zlasti o namakanju.

Jutranja kronika V New Yorku zadnji sestanki pred jutrišnjim odločanjem o nestalnih članicah varnostnega sveta Združenih narodov

Pred jutrišnjim odločanjem o petih nestalnih članicah varnostnega sveta Združenih narodov se slovenska delegacija danes v New Yorku udeležuje še zadnjih sestankov. Naša diplomacija je v letu in pol od vložitve kandidature skušala čim več članicam svetovne organizacije predstaviti prednostne naloge. Drugi poudarki oddaje: - Novi svet Radiotelevizije Slovenija se bo sešel na ustanovni seji. - V Mariboru se začenja osrednji del 58-tega Borštnikovega srečanja. - Olimpijska, svetovna in evropska prvakinja v športnem plezanju Janja Garnbret na prvi tekmi po poškodbi druga.

Jutranja kronika Zadnje priprave slovenskih diplomatov pred glasovanjem o nestalnem sedežu v Varnostnem svetu Združenih narodov

Po letu in pol dolgi kampanji slovenski diplomati z zmernim optimizom pričakujejo jutrišnje glasovanje za nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. V vzhodnoevropski skupini se za sedež v svetu meri z Belorusijo, v Palači Združenih narodov pa slovensko delegacijo danes čakajo še zadnji pogovori in slovenski sprejem. Ostali poudarki oddaje: Rusija trdi, da je odbila velik napad ukrajinske vojske Danes se bo prvič sešel novi Svet Radiotelevizije Slovenija V Litiji se začenja tradicionalni Tačkov festival

Zrcalo dneva Stoltenberg v Carigradu: Švedska je izpolnila svoje obveznosti za vstop v Nato

Turčija in Švedska bosta sredi meseca nadaljevali pogovore o švedski pridružitvi zvezi Nato, je sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Po srečanju s turškim predsednikom Redžepom Tajipom Erdoganom v Carigradu je poudaril, da je Švedska s številnimi ukrepi, tudi s sprejetjem protiteroristične zakonodaje, izpolnila svoje obveznosti. Druge teme oddaje: - V Varšavi več sto tisoč protestnikov proti poljski vladi in za svobodne volitve - Ruska vojska naj bi zaustavila vdor proukrajinskih saboterjev - Plezalka Janja Garnbret z drugim mestom prvič po poškodbi na stopničkah v svetovnem pokalu

Radijski dnevnik Stoltenberg pozval Ankaro, naj neha nasprotovati vstopu Švedske v Nato

Turčija in Švedska bosta sredi meseca nadaljevali pogovore o možnosti švedske pridružitve Natu, je po srečanju s turškim predsednikom Redžepom Tajipom Erdoganom v Carigradu sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, ob tem pa poudaril, da je Švedska izpolnila svoje obveznosti za vstop v Nato, tudi z nedavnim sprejetjem protiteroristične zakonodaje. V oddaji tudi o tem: - V Varšavi več sto tisoč protestnikov proti poljski vladi in za svobodne volitve - V ruskih mestih aretacije udeležencev shodov v podporo zaprtemu vodji opozicije Navalnemu - Zaradi številnih gradbenih del na slovenskih železnicah pogoste zamude vlakov

Podkasti

Umetnost možnega »Kakšen fantastičen dan!« – Andrej Stopar RTV, Anže Božič POP TV

Aleš je tokrat res navdušen: prav na dan snemanja je Golobova vlada praznovala prvo obletnico, Anže Logar je uradno ustanovil svojo Platformo sodelovanja, Pavle Rupar pa je sklical še eno zborovanje, tokrat pred stavbo RTV. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in gost epizode, razloži, kako vsi ti dogodki odmevajo v New Yorku. Naj strnemo: ne odmevajo. Je pa seveda Slovenija ta hip v središču pozornosti mednarodne javnosti zaradi kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN. Andrej pove, kako poteka odločanje v palači ob East Riverju, kaj se dogaja v zakulisju in kako notranje zdrahe vplivajo na možnosti kandidatke. Anže Božič, novinar POP TV, ki že leta na terenu spremlja dogajanje v slovenski politiki, razloži, kako je slovenska kandidatura postala tudi pomembno notranje politično vprašanje. Kaj se dogaja v vladnih strankah, kako trdna je vlada, kako se na Logarjevo platformo odziva Janez Janša? Vse to v novi epizodi, ki jo ob pvi obletnici vlade z modrim nasvetom zaključi kar premier osebno.

Evolucija užitka Počutim se umazano. Zato komaj čakam, da se poročiva.

Pestrost religij je izjemna, vse pa imajo takšna ali drugačna pravila o spolih in spolnosti.

Umetnost možnega Nazaj v prihodnost – Uroš Esih, Delo in Matej Grošelj, Večer

Smo v deževnem maju leta 2023. Nabor tem, o katerih najbolj goreče polemizirajo v politiki, pa je: spomenik osamosvojitve in nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kako to, da smo spet sredi ideološkega boja in odpiranja ran preteklosti? Teme zagotovo spravlja na dnevni red stranka SDS, se strinjata tokratna gosta podkasta o politiki Umetnost možnega, Uroš Esih in Matej Grošelj. Toda kaže, da najnovejši ideološki spopad ustreza tudi vladni strani. Ni več koalicijskih vrhov, ni več časovnic. So pa srdite polemike prvakov vseh vladnih strank, še posebej pa Levice in tudi Socialnih demokratov, z opozicijo, ki jih v prvih mesecih mandata aktualne vlade ni bilo. In še: ali bo tudi srhljivo razkritje o brskanju po skoraj 200 bančnih računih ostalo brez epiloga? In, ja, Aleš tokrat odgovarja tudi na odzive poslušalcev.

ApolloLajka Nova revolucija v astrofiziki – Observatorij Vere Rubin – astrofizičarka Andreja Gomboc, UNG

Observatorij Vere Rubin je nov veliki astronomski projekt, teleskop, ki obljublja, da bo transformiral astrofiziko. Med drugim se bo ponašal z največjo digitalno kamero na svetu s 3200 milijoni pikslov, celotno južno nebo bo lahko poslikal vsake tri do štiri dni in zajel 20 milijard galaksij. Skozi ogromne količine podatkov se bo razkrilo, kako dinamično je pravzaprav dogajanje okoli nas: od najrazličnejših kratkotrajnih pojavov, kot so supernove, izbruhi gama sevanja in smrti zvezd v črnih luknjah, do asteroidov in drugega vesoljskega kamenja, ki leti naokoli (in za katerega je dobro pravočasno vedeti, ali morda ne leti proti Zemlji). Obeta se tudi nov vpogled v velike skrivnosti vesolja kot sta temna snov in temna energija. Največja težava novega observatorija, ki je tako kot številni sodobni teleskopi umeščen na samotno goro Cerro Pachon v severnem Čilu, so vse številčnejše konstelacije satelitov v Zemljini orbiti. Projekcije Observatorija Vere Rubin izpostavljajo možnost, da jih bo v prihodnjih 10 letih celo 400 000. Ti pa ne ogrožajo samo astrofizikalnih raziskav in pogleda na nočno nebo, ampak predstavljajo mnogo širšo nevarnost. Kakšno? O vsem tem sva Aljoša Masten in Nina Slaček govorila z astrofizičarko prof. dr. Andrejo Gomboc z Univerze v Novi Gorici, ki pri Observatoriju Vere Rubin aktivno sodeluje.

Srce bije za posel Dušan Mes, Slovenske železnice

Gost 18. epizode podkasta Srce bije za posel je generalni direktor državnega podjetja Slovenske železnice Dušan Mes. Železnice so sredi intenzivnega cikla obnove, posodobitve in izgradnje prog, država pa mora v bližnji prihodnosti sprejeti pomembne odločitve o regionalnih železniških povezavah, dvotirnosti in novih krakih. Letos bodo Slovenske železnice zabeležile rekorden dobiček. »Polnokrvno digitalizirane« naj bi postale do konca 2024, do takrat naj bi tudi pridobile celotni delež v avtobusnem prevozniku Nomago. Čez osem let bo železniški potniški promet v državi odprt za tujo konkurenco.

Umetnost možnega Leto političnih skušnjav – Matija Stepišnik, Večer

Od visokih pričakovanj do trka z realnostjo – tako bi lahko strnili oceno leta po prelomnih parlamentarnih volitvah, ki so temeljito spremenile slovenski politični prostor. Najin gost, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik, s kirurško natančnostjo secira težave, na katere so dobesedno čez noč naleteli politični novinci in tiste, ki so si jih nakopali sami. Zelo hitro se je pokazalo, da nova vlada ne obvlada politične obrti, ki je zelo drugačna od menedžerskih veščin in prijemov. Opozicija je po hudih porazih mandat takoj začela s polnimi obrati, prvo povolilno leto je tako tempo dogajanja diktirala politično bolj izkušena SDS, vladna stran je temu bolj ali manj samo sledila. Vendar pa je to vseeno šele začetek. Koalicija je trdna, tudi praske v Gibanju Svoboda, ki še vedno ni klasična stranka z jasno notranjo strukturo, javnosti še niso vidne. Najtežje preizkušnje šele prihajajo, na prvem mestu seveda zdravstvena reforma. Najinemu gostu poveva, da pogrešava njegove mesečne kolumne v oddaji, ki je izginila z ekranov nacionalne TV lani spomladi. In Matija prizna – ja, tudi on pogreša Studio City.

Evolucija užitka Nisem se uprl. Čist sm zmrznu, otrpnu.

Zamrznitev ob spolnem napadu ni izjema, temveč pravilo. Gre torej za običajen človeški odziv.

Umetnost možnega Vsaka sprememba še ni reforma - Jernej Šmajdek, STA

Prav v času snemanja nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega je potekala tiskovna konferenca vladne koalicije o najnovejši politični »atomski bombi« - predlogu o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vroča tema, ki je v zadnjih desetih letih rušila vlade, je prišla na dnevni red nepričakovano in čez noč. Tudi zato, da bi vladna koalicija prehitela opozicijo. Kar pomeni, pravi najin gost, novinar in analitik STA Jernej Šmajdek, da SDS tudi v tem primeru, kot še v številnih drugih, vodi igro, vladna stran pa se nanjo samo odziva. Pogovarjamo se o napovedanih reformah, med katerimi Jernej postavi v prvo vrsto zdravstveno, pokojninsko in plačno. Zakaj so bile napovedane vse druge, pa pravzaprav ni čisto jasno. Kajti, poudari Jernej, vsaka sprememba še ni reforma. Mimogrede spomnimo, da je bila beseda reforma nekaj let v političnem besednjaku celo prepovedana. Po velikem referendumskem fiasku Pahorjeve vlade je bilo namreč jasno, da je spremembe bolje izpeljati na tiho in počasi. In šele potem, ko so pripravljene, iskati nujni družbeni konsenz zanje. Govorimo tudi o (ne)sodelovanju NSi v vladni koaliciji, o znamenitem nastopu premiera v oddaji Preverjeno, mimogrede pa tudi o nepričakovani konkurenci bivšega predsednika države na trgu podkastov.

Na pravi strani Vsak dan 8. marec

Ženske v sosednji Hrvaški so 8. marca, točno opoldne, zapustile svoja delovna mesta in za deset minut prekinile delo. S to simbolno gesto so želele opozoriti na plačno vrzel in na neenak položaj žensk v primerjavi z moškimi. V tokratni epizodi je avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer pred mikrofon povabila hrvaško novinarko in predsednico Evropske zveze novinark in novinarjev, Majo Sever. V podkastu pa tudi pregled aktualnega dogajanja v mesecu marcu.

Umetnost možnega Upanje še vedno pred strahovi – Janja Božič Marolt

Podatki kažejo, da med ljudmi še vedno prevladuje upanje pred strahom pred prihodnostjo. Vladi podpora izrazito pada, a je še vedno višja, kot so jo imele v primerljivih obdobjih prejšnje vlade. Raste tudi podpora opozicijski SDS, manjše stranke, vladni in opozicijska, pa še iščejo svoj prostor. Trije novi obrazi slovenske politike, predsednik in predsednici vlade, države in parlamenta, Golob, Pirc Musar in Klakočar Zupančič, so na lestvici najbolje ocenjenih politikov v prvi peterici. Na prvem mestu pa že nekaj časa – Anže Logar. Kje smo torej slabo leto po državnozborskih volitvah? Gostja nove epizode podkasta Umetnost možnega je direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt, ki je v studio prinesla debel sveženj diagramov in tabel. Epizoda, ki s podatki oriše politični in družbeni trenutek tukaj in zdaj.

ApolloLajka Vzhajajoča vesoljska velesila Kitajska - sinologinja Maja Veselič, FF UL

Kitajska postaja vse bolj pomembna igralka v vesoljskem sektorju. V zadnjih petih letih je nanizala celo serijo res odmevnih in uspešnih misij, med katerimi so najodmevnejše: prvi pristanek na temni strani Meseca (lunarna misija Change4 leta 2019), uspešni pristanek in vožnje z roverjem po Marsu kar v prvem poizkusu (misija Tianwen leta 2022) ter izgradnja lastne vesoljske postaje Tiangong, ki zdaj že leto in pol redno gosti tajkonavte na svojem krovu. Tudi po številu uspešnih izstrelitev v zadnjih letih Kitajska zaostaja samo za ameriškim podjetjem SpaceX, kar ji vsekakor zagotavlja stabilen in neodvisen dostop do orbite; to pa je seveda nujno za vse ambiciozne načrte, ki jih ima tako v orbiti kot tudi bolj stran od domačega planeta. Načrti pa segajo postaje na Luninem južnem polu do naselbin na Marsu. Uspehi zadnjih let in ambicije za naprej so kombinacija, ki je začela zelo resno skrbeti tudi Združene države Amerike in jih tako rekoč prisilila, da so v zadnjih letih mnogo bolj resno in velikopotezno zastavile svoje načrte za osvajanje eksotičnih lokacij, kot sta Luna in Mars. Vse več se govori o vesoljski tekmi 2.0. Kitajski vesoljski program in odnos do vesolja in vesoljskega sektorja na Kitajskem širše sva Aljoša in Nina tokrat pretresla v družbi s sinologinjo dr. Majo Veselič, docentko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Iz glasbenega uredništva

Pop panorama Pop panorama

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Duško Gojković

Oddajo posvečamo trobentaču Dušku Gojkoviću. Duško Gojković je veliko sodeloval tudi z našim orkestrom in z Jožetom Privškom. Skupaj so koncertirali in tudi studijsko snemali. Za oddajo smo izbrali odlomka iz dveh skupnih koncertov, ki ju hranimo v našem radijskem arhivu: Jazz festival Ljubljana leta 1971 ter Zeleni abonma s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija leta 2003.

Huda muska Huda muska - znanstveno o glasbi

Tudi glasbo lahko obravnavamo na znanstven način, jo raziskujemo in analiziramo ter razčlenjujemo. Od enega tona do intervala in akorda ter od motiva, stavka in periode pridemo do glasbene oblike. Glasbo lahko znanstveno obdelujemo tudi v samih osnovah - kaj je zvok, kako nastane in kako se širi. Ravno to vam bo predstavil Matej.

Pesem v žepu Si še želimo odkrivati novo kakovostno slovensko glasbo?

Upamo, da je to vprašanje zgolj retorično, pa vendarle je lebdelo v zraku med pogovorom, ki je nastajal za tokratno Pesem v žepu. V središču bosta založba oziroma ustvarjalno polje Celinka in njen festival Godibodi, ki letos že šestnajstič po vrsti predstavlja nove glasbene projekte in izdaje. Z nami se pogovarja glasbenik in skladatelj ter umetniški vodja založbe in festivala Janez Dovč, pogovor pa prepletemo z glasbo nekaterih ustvarjalcev, ki so v preteklih letih sodelovali z založbo in nastopili na festivalu Godibodi: Sounds of Slovenia, Robert Petan, Počeni Škafi, Rudi Bučar, Katice, Lamai, Bilbi, Volk Folk, Elevators in Nula Kelvina.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Franca Potočarja s Podlipškimi fanti

Prvo junujsko oddajo v celoti posvečamo komponistu in harmonikarju Francu Potočarju.Njegov oče, znani dolensjki ohcetni godec Franc Potočar starejši, je bil vzornik Lojzetu Slaku. Zasedba s Podlipškimi fanti je bila ustanovljena leta 1993, velja pa za vrhunec Potočarjevega ustvarjalnega opusa. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Tina Turner

24. maja je na svojem domu v Švici umrla Tina Turner. Anna Mae Bullock, kot ji je bilo ime, je svojo uspešno glasbeno pot začela v 50. letih prejšnjega tisočletja, ko je spoznala glasbenika in svojega moža Ika Turnerja. Stara je bila le 18. let, ko je začela prepevati v njegovi skupini. Leta 1960 jo je Ike preimenoval vTino Turner in skupaj sta v 60. letih posnela veliko uspešnic. Za priredbo skladbe Proud Marry sta leta 1972 osvojila tudi nagrado grammy. Po 16. letih mučnega in nasilnega zakona, ki ga je Tina opisala tudi v biografskem filmu iz leta 1993 What's love got to do with it, je leta 1976 zbežala od Ika in se nekaj mesecev skrivala pri prijateljih. Po ločitvi je obdržala svoje umetniško ime in se podala na samostojno glasbeno pot, ki pa na začetku ni bila preveč uspešna. Šele leta 1983 je s priredbo skladbe "Let's Stay Together" Ala Greena prišla na evropske glasbene lestvice. Veličastna vrnitev na svetovne odre in lestvice pa se je zgodila leta 1984 z albumom Private dancer. Tina je bila takrat stara 44 let in je bila najstarejša pevka, ki ji je uspelo priti na 1. mesto ameriške lestvice. Od takrat je nič več ni ustavilo. Postala je ena najbolj priljubljenih in najuspešnejših ženskih rock pevk vseh časov, njene skladbe pa so z leti postale zimzelene. Izdala je 10 studijskih albumov, med drugim osvojila 12 grammy kipcev in prodala okoli 200 milijonov albumov. Je ena najbolje prodajanih pevk v zgodovini rock'n'rolla. Tina Turner se je leta 2008, ob 50. letnici kariere še zadnjič podala na svetovne odre, potem pa se je upokojila. Zadnja leta je imela veliko zdravstvenih težav in leta 2017 so ji presadili ledvico. Leta 2018 so jo nagradili z nagrado grammy za življenjsko delo, leta 2019 pa je na broadwayski oder prišel muzikal o njenem življenju z naslovom Tina. Leta 2021 pa so jo uvrstili tudi v rock'n'roll dvorano slavnih. V Godbah z zgodbo, pa zdaj nekaj njenih uspešnic.

41 stopinj vročine Sreča v samoti

V oddaji poslušamo skladbe Sreča v samoti (Ati Soss), Formula 81 (Jože Privšek), Platana (Jure Robežnik), Koncert za klarinet (Artie Shaw(Bojan Adamič) ter Ovinek (Jani Golob).

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Polka je ukazana - etnokoreološko delo Mirka Ramovša (1. del)

Oddaja je posvečena nedavno umrlemu etnokoreologu Mirku Ramovšu, velikanu na polju pestrega slovenskega ljudskega plesnega izročila. Mirko Ramovš je bil eden opaznejših slovenskih etnokoreologov, gotovo pa osebnost z zelo bogatim opusom odrskih postavitev slovenskih ljudskih plesov. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal najprej z raziskovanjem slovenske plesne dediščine, nato pa s predstavljanjem le-te v okviru odrskih nastopov folklornih skupin. Svoje življenje je tako rekoč prehodil v koraku ljudskega plesa in pri tem vselej poudarjal svoje življenjsko vodilo: "Plešite zase, plešite za druge in pazite, kako plešete, da bodo ljudje občutili to, kar čutite vi, ki z veseljem plešete." Skoraj nešteto zelo premišljenih in domišljenih drobnih parametrov se sestavi ob vizualno bogati, razkošni folklorni koreografiji. Kaj vse se skriva za to umetnostjo, vedo le tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjajo. V teh krogih je bil profesor Mirko Ramovš zelo cenjen in spoštovan. Njegovi 80-letnici v letu 2015 je bila posvečena plesna prireditev v Velenju z naslovom Polka je ukazana, na kateri je dvanajst folklornih skupin plesalo in predstavilo etnokoreografske slike iz opusa Mirka Ramovša. V spomin in zahvalo raziskovalcu jih tako znova predstavljamo v oddaji.

Etnofonija Altin Gün: A​ş​k

Altin Gün: A​ş​k. Skupina se na novem albumu vrne k pretežno kitarskemu psihedeličnemu zvoku. In to celo še bolj zagreto kot v zgodnjih letih. Nanj je skušala ujeti svojo koncertno energijo.

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Zlo in dobro

Pravljica o dveh bratih, ki sta iskala srečo. Pripoveduje: Vojko Zidar. Finska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Lahko noč, otroci! Zakaj sove hukajo

Medved, župan gozda, se je odločil, da bo napravil red ... Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Estonska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

RIO radijska igra za otroke Frane Puntar: Škratek Lučka

V dinamični zgodbi o škratku, popravljalcu in lučkah želi avtor pokazati neskončno materinsko ljubezen do otrok, ki so pogosto sami kot lučke. Režiserka, tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Škratek – Gejno Jakič Popravljalec lučk – Zlatko Šugman Mama – Anica Kumer Sodelovali so še Mila Kačič, Marjan Hlastec, Nace Simončič, Milena Grm, Branko Miklavc, Niko Goršič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1983

Lahko noč, otroci! Radovedni vprašaj

Zgodba radovednega vprašaja iz pozabljenega romana. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Hudo! O znanosti in Znanstivalu

Ta vikend v Ljubljani poteka Znanstival, mi smo o njem in o navdušenbju mladih za znanost in naravoslovje govorili z učenci zadnje triade Miho Kosom iz HIše eksperimentov.Kako radovedni in ustvarjalni so mladi? Kako blizu sta jim kemija in fizika, kako so navdušeni nad znanstveni poskusi, zakaj jim je všeč Znanstival? Več smo izvedeli v oddaji Hudo!

Kulturomat Danska pisateljica Mette Vedsø in knjiga 130 utripov na minuto

Mette Vedsø je diplomirala iz kemije in biotehnologije v Århusu na Danskem. Takoj po študiju se je vpisala na Akademijo za kreativno pisanje v Københavnu. Svoje prvo delo je izdala leta 2011, od takrat je napisala več kot petdeset knjig za otroke in mladino ter se uveljavila kot pisateljica. Njeno pisanje je občutljivo, rahločutno, polno empatije in poezije pa tudi humorja. Zapisuje tiste zgodbe, o katerih nočemo zares govoriti, a ne moremo mimo njih. Nič drugače ni v njeni knjigi 130 utripov na minuto, ki jo je v slovenščino za založbo Miš prevedel Darko Čuden. Zgodba o najstinici Pi, ki jo šolski sistem, točkovanje, ocene in nenehni pritisk sovrstnikov spravi do napada tesnobe. Nenadoma se mora ustaviti, vzeti si mora odmor. Vpraša se, kako naprej. Odgovore pa najde šele takrat, ko v njen svet nepričakovano vstopijo ljudje s svojimi težavami, ki jih poskuša rešiti Pi in pred njo se odpre popolnoma nov pogled na svet. Na povabilo založbe Miš je Mette Vedsø obiskala šole po Sloveniji in predstavljala svoj roman ter rušila tabuje o tesnobi, mi pa smo jo ujeli pred mikrofon.

Hudo športni Tekač Ivan Schollmayer

V rubriki Hudo športni tudi ta teden ostajamo na stadionu ŽAK v Ljubljani, kjer smo se družili z mladimi iz Atletskega kluba Olimpija. Tokrat boste spoznali tekača Ivana Schollmayerja. Z njim se je pogovarjal Aleš Ogrin.

Radijski ringaraja Modrosti dedkov in babic

Pred vami, fantje in dekleta, je še zadnji mesec pred poletnimi počitnicami, ki vam bodo prinesle proste dni in z njimi veliko zabave, imeli boste več časa za igranje s svojimi prijatelji, pa tudi za preživljanje ur s svojo družino. Prepričana sem, da boste obiskali tudi svoje babice in dedke. Tokratno oddajo bomo posvetili prav njim. Dedki in babice so očetje in mame vaših staršev. Če imata mami in ati kakšne nujne opravke, pazijo na vas, pogosto pa vas tudi razvajajo, se z vami igrajo družabne igre in vas vodijo na igrišče. O tem, kako preživljate čas s svojimi starimi starši, sem se pogovarjala tudi s fanti in dekleti z Osnovne šole Kolezija.

Lahko noč, otroci! Recept za lepe sanje

V kotel naliješ dve vedri mesečine, nekaj zvezdnega prahu, ščepec želja in žlico domišljije … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Tomo Podstenšek. Pravljica za natečaja za izvirno slovensko pravljico. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Lahko noč, otroci! Premiera pravljice Natalije Šimunović: O hitrem polžku in počasni miški

Nocoj smo premierno slišali novo pravljico avtorice Natalije Šimunović: O hitrem polžku in počasni miški. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Najmanjšemu polžku in majceni miški se mudi na tržnico … Polžek se je razveselil: »Tudi jaz šibam tja!« Miš je zavila z očmi in rekla: »Ja, vidim.« Tačke so se ji lepile na polžkovo slino. »No, zdaj sem pa pozabila. Moka, olje, sir in … ?« Pripovedujeta: Anja Novak in Gregor Zorc. Avtorica besedila: Natalija Šimunović. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Ana Krauthaker. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

Gymnasium Mladi breakedancerji v Gymnasiumu

V petek 2.6. in v soboto 3.6. bo v Ljubljani tekmovanje World Kidz Breaking Champion (WKBC), svetovno mladinsko tekmovanje v breakdanceu. V Ljubljani se bodo zbrali mladi breakdancerji z vsega sveta, da bi predstavili svoje plesne točke na različnih krajih po Ljubljani. Svetovno priznani plesalci, ki bodo opravljali vlogo žirije, pa bodo v soboto razglasili zmagovalce. V oddaji Gymnasium so se nam pridružili Pino. Ruben in Keira, ki bodo preizkusili svojo srečo na tekmovanju. Skupaj smo se vprašali, kaj je breakdance, kako se razlikuje od drugih plesnih tehnik in kako se plesalci pripravljajo na tekmovanje.

Naše skupnosti

Sotočja Bodo koroški Slovenci skušali nov učni načrt spremeniti po pravni poti?

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev. Vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser zagotavlja, da so spremembe zgolj na papirju. Predsednik strokovnega pedagoškega združenja Danilo Katz pa ugotavlja, da bosta ti uri resnično manjkali. Kaj je bil razlog za spremembe in kako zdaj naprej? Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pojasnjuje dosežke EZTS Gorica - čezmejnega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, zdaj usmerjenega predvsem v EPK 2025. Monoštrskemu komornemu zboru čestitamo za najvišje madžarsko priznanje na področju manjšinske kulture. Na Reki si ogledamo nastop folklorne skupine slovenskega društva Bazovica in se pridružimo štajerskim učencem z obeh stani meje, ki so spoznavali, kakšno je bilo življenje brez elektrike. Nepredstavljivo, pravijo.

Naše poti Možnosti financiranja izgradnje neprofitnih stanovanj za Rome

Prinašamo novico o zamenjavi vodilnega mesta vladnega urada za narodnosti, ki v Sloveniji ureja položaj romske etnične skupnosti. Stanovanjska problematika romske skupnosti je eden večjih izzivov, ki jih skuša nasloviti tudi Stanovanjski sklad RS. Preverjamo kakšne so možnosti financiranja izgradnje neprofitnih stanovanj in zagotavljanje bivalnih enot po programih sklada. Odpravili se bomo še v Maribor, na plesno pripovedno predstavo, ki je v ospredje postavila potovanje Romov s karavani. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Pandemo dua Harmelogic in Adeti Borikano, ki jo prispeva Muhamed Meety. Na tujem delu se za glasove potegujeta Ferus Mustafov s skladbo Dikman in Taraf Syriana feat. Dan Armeanca s skladbo Me dukhap tuke.

Slovencem po svetu "Spomnimo se vseh artiklov iz humanitarnih paketov"

V tokratni oddaji se pred praznovanjem 30.obletnice delovanja slovenskega društva v Tuzli s sogovornico spominjamo začetkov društva in njegove vloge v času vojne v Bosni in Hercegovini. Slovenci na Švedskem so se minuli konec tedna srečali na tradicionalnem druženju v Vadsteni - znova se jih je zbralo veliko. Predstavljamo pa tudi zgodbo raziskovalke doktorice Nives Hribernik, ki je v Ljubljani doštudirala farmacijo, zdaj pa deluje v Potsdamu v Nemčiji.

Sami naši Psihoterapija, poezija in poklici prihodnosti

Nocoj v oddaji gostimo filozofa in psihoanalitika dr. Dušana Rutarja, ki je pred kratkim objavil knjigo Sočutna šola: Od inkluzivne šole k sočutni skupnosti. Pogovarjali smo se tudi s pesnikom, pisateljem in publicistom Dejanom Aleksićem. Na začetku oddaje pa se s Sanjo Hyseni pogovarjamo o njenem nenavadnem poklicu ter o tem, kaj pravzaprav dela kulturni mediator.

Sotočja 'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.

Naše poti V Indiji odprli center za raziskovanje romske kulture

Pogovarjali smo se z veleposlanico Indije v Sloveniji, njeno ekscelenco, Namrato S. Kumar. Med drugim nam je zaupala, da so v Indiji odprli center, ki raziskuje romsko kulturo. Preverili smo tudi, kako poteka vključevanje učencev Romov na eni od osnovnih šol v Kočevju. Rubrika romskega jezika tokrat zaznamuje dan prijaznih besed.

Slovencem po svetu "Na ulicah ne jejo in pijejo, hodijo v vrstah, na vlakih je tišina"

Tokrat gremo v deželo vzhajajočega sonca. Japonska slovi po dolgoživosti, urejenosti in visoki tehnološki razvitosti, roboti niso nobena redkost. Kot pravi sogovornica, ki živi v Tokiu, je to izjemno čisto mesto, na ulicah se kljub gneči ne preriva nihče. Japonci imajo radi pravila in karaoke, vajeni so potrpežljivega čakanja v vrstah. V oddaji bomo pogledali tudi v Sarajevo, saj bo tamkajšnje slovensko društvo jutri praznovalo 30. obletnico obnovitve delovanja. Napovedujemo pa tudi likovni natečaj To je Slovenija.

Sami naši Branko Vujadinović: Okrevanje po travmi je dolgoročen proces

V oddaji Sami naši smo za vas obiskali novo odprto knjižnico v Muslimanskem kulturnem centru, ki bo dostopna prav vsem. Skozi pogovor z ustvarjalci dokumentarnega filma o Dušku Trifunoviću boste izvedeli nekaj več o tem talentiranem umetniku. Na začetku oddaje, in v luči dogodkov ki ta mesec pretresajo Srbijo smo se s psihologom Brankom Vujadinovićem pogovorili o načinih, s katerimi se lahko spoprijemamo s travmatičnimi dogodki ter kako kot družba in posamezniki najdemo najbolj zdravo pot za naprej.

Naše poti Ugled Romov v družbi čedalje slabši

Pot nas najprej vodi v občino Tišino, ki je v zadnjih letih poskrbela za boljše sobivanje Romov in večinskega prebivalstva in je edina občina v Sloveniji, ki ima v občinskem svetu kar tri Rome. Zavili bomo še v Mestni log, kjer smo preverili kako tam živi romska skupnost. O pomenu zdravja so govorili na posvetu v Mariboru, kjer zdravstvene storitve ponujajo tudi tistim, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Predsednica državnega zbora pa je prejšnji teden gostila delegacijo romskih svetnikov, ki so opozorili na čedalje slabši ugled Romov v družbi.

Slovencem po svetu »Marsikdo še ni videl čebele«

Svetovni dan čebel, 20.maj, letos znova zaznamujejo tudi Slovenci v Clevelandu. Medtem ko smo v domovini s čebelami vajeni živeti in smo z njimi nenehno v stiku, v Združenih državah številni sploh ne vedo, kakšna je čebela. Slovenci tako na ameriških tleh širijo zavedanje o pomenu čebel in ravnanju z njimi, od ameriških partnerjev, med njimi šol in vojnih veteranov, pa dobivajo vse več podpore. V oddaji tudi o tem, da se je v Betlehemu v Pensilvaniji zaprla še druga slovenska cerkev, ki so jo pred 100 leti zgradili prekmurski Slovenci. V srbski Rumi pa so pripravili tradicionalno srečanje Beremo s Slovenijo.

Sami naši Sami naši se ne ukvarjajo samo z umetnostjo

Nocoj se bomo v oddaji Sami naši pogovarjali s hrvaško pisateljico Mašo Kolanović o njeni knjigi Poštovani kukci oziroma Spoštovani žužki. Izvedeli boste več o Danici Ručigaj, prvi makedonski pesnici slovensko-albanskega rodu. Sami naši pa se v Sloveniji ne ukvarjajo le z umetnostjo, to bomo tudi slišali v zgodbi mladega inženirja Arsima Kelmendija.

Studio ob 17.00

Studio ob 17.00

4328 epizod

Regulacija spleta pet let po razvpiti uredbi GDPR

61 min

Tedenski aktualni mozaik z Natašo Mulec

46 min

Kakšno energijo želimo in kakšno si lahko priskrbimo

55 min

Primanjkuje nam delavcev; bo rešitev umetna inteligenca?

52 min

Zakaj se bralna pismenost slabša in kaj to sporoča o naši družbi

56 min

Novi zakon o RTV Slovenija se lahko uporablja, izzivi in pasti ostajajo

53 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Predsednik novega Sveta RTV Slovenija Goran Forbici

Novi Svet RTV Slovenija se je danes zbral na ustanovni seji, ki pa se je sklicatelj, vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija ni udeležil. Kljub temu se je svet konstituiral, za predsednika pa so člani Sveta izvolili Gorana Forbicija, ki je povedal, da se bo Svet med drugim posvetil čimprejšnjemu imenovanju nove uprave zavoda. Ostali poudarki oddaje: Kljub nadaljnjemu padanju števila brezposelnih se prihodki v proračun nižajo Premier Golob županom obljubil kompenzacijo za podražitve v letošnjem letu Sodišče Evropske unije: reforma poljskega sodstva krši pravo Unije

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Sotočja Bodo koroški Slovenci skušali nov učni načrt spremeniti po pravni poti?

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev. Vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser zagotavlja, da so spremembe zgolj na papirju. Predsednik strokovnega pedagoškega združenja Danilo Katz pa ugotavlja, da bosta ti uri resnično manjkali. Kaj je bil razlog za spremembe in kako zdaj naprej? Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pojasnjuje dosežke EZTS Gorica - čezmejnega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, zdaj usmerjenega predvsem v EPK 2025. Monoštrskemu komornemu zboru čestitamo za najvišje madžarsko priznanje na področju manjšinske kulture. Na Reki si ogledamo nastop folklorne skupine slovenskega društva Bazovica in se pridružimo štajerskim učencem z obeh stani meje, ki so spoznavali, kakšno je bilo življenje brez elektrike. Nepredstavljivo, pravijo.

Naše poti Možnosti financiranja izgradnje neprofitnih stanovanj za Rome

Prinašamo novico o zamenjavi vodilnega mesta vladnega urada za narodnosti, ki v Sloveniji ureja položaj romske etnične skupnosti. Stanovanjska problematika romske skupnosti je eden večjih izzivov, ki jih skuša nasloviti tudi Stanovanjski sklad RS. Preverjamo kakšne so možnosti financiranja izgradnje neprofitnih stanovanj in zagotavljanje bivalnih enot po programih sklada. Odpravili se bomo še v Maribor, na plesno pripovedno predstavo, ki je v ospredje postavila potovanje Romov s karavani. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Pandemo dua Harmelogic in Adeti Borikano, ki jo prispeva Muhamed Meety. Na tujem delu se za glasove potegujeta Ferus Mustafov s skladbo Dikman in Taraf Syriana feat. Dan Armeanca s skladbo Me dukhap tuke.

Lahko noč, otroci! Zlo in dobro

Pravljica o dveh bratih, ki sta iskala srečo. Pripoveduje: Vojko Zidar. Finska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Radijski dnevnik Golob: O dvigu povprečnin naslednje leto

Letos dviga povprečnine ne bo, se bodo pa pristojni tekom pogajanja o proračunu pogovarjali o povprečnini za prihodnje leto, je po srečanju vlade z župani na Brdu pri Kranju povedal predsednik vlade Robert Golob. Kot je pojasnil, bo šlo za podoben princip, kot v primeru intervencij, denimo plazov. Druge teme: - Poljska zavrača odločitev evropskega sodišča, da s svojo pravosodno reformo krši pravo Unije - Zadružna zveza: predlog Uredbe o upravljanju območij Natura 2000 neustaven in nezakonit - Na območju ljubljanskih Most v streljanju ubita dva človeka, storilec naj bi si sodil sam

Studio ob 17.00 Regulacija spleta pet let po razvpiti uredbi GDPR

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki jo poznamo pod kratico GDPR, je te dni praznovala peti rojstni dan, zato preverjamo, kakšne spremembe so se v tem času zgodile na področju regulacije podatkovne ekonomije. Kako je GDPR spremenil naš odnos do osebnih podatkov, kako so se novim pravilom prilagodili spletni giganti? So stroški sodnih postopkov in glob še vedno precej nižji od okleščenih dobičkov, ki bi jih prineslo spoštovanje pravil? Kako naj država poskrbi za takšno digitalno preobrazbo, ki ne bo škodila ljudem? O vsem tem voditeljica Urška Henigman s sogovorniki. Gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; dr. Blaž Zupan, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Matija Damjan, docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani; Marjan Turk, strokovni delavec na Ministrstvu za digitalno preobrazbo.

Dogodki in odmevi Fiskalni svet: Stanje v državnem proračunu je po petih mesecih slabše kot lani

Proračunsko stanje je po petih mesecih tega leta slabše kot lani, ugotavlja fiskalni svet. Prihodkov je manj, odhodkov je več, primanjkljaj je višji. Do konca leta ga lahko znižamo na manj kot načrtovane 3 milijarde evrov, če bo vlada brzdala izdatke, ocenjuje fiskalni svet. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Slovenija ali Belorusija? Glasovanje o nestalni članici varnostnega sveta Združenih narodov bo jutri. Glede zahteve po glasovih podpore vsaj 128-ih držav zunanja ministrica Tanja Fajon poudarja optimizem. - Opolnoči se bosta pri nas nekoliko podražila bencin in dizelsko gorivo. Cene nafte zvišuje odločitev skupine OPEC plus, da bo omejila proizvodnjo črnega zlata. - Iz Ukrajine poročajo o hudih bojih v Donecku. Ruska vojska zatrjuje, da je na območju preprečila obsežno ukrajinsko protiofenzivo.

Eppur si muove - In vendar se vrti Slovenija v bitki za sedež nestalne članice VS

Položaj nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, za katerega se poteguje Slovenija, prinaša velik ugled in tudi odgovornost. Na eni strani je naša država kot članica zahodnih mednarodnih povezav s podporo ZDA, kar v določenih okoljih ni dobrodošlo, in na drugi strani tekmica Belorusija, ki uživa podporo Rusije. Njena stara zavezništva so še kako živa na svetovnem jugu in v osrednji Aziji. Slovenija je ves čas kampanje poudarjala, da kandidira samostojno, z lastnim programom, Belorusija pa ji je očitala politizacijo kandidature. Ta zagotovo poteka v trenutno zelo napetem obdobju v mednarodnih odnosih. Kakšni so v resnici globalni interesi in kako uspešno je bilo lobiranje Slovenije, bo pokazalo šele glasovanje v generalni skupščini.

Po Sloveniji Mariborska varuhinja bolnikovih pravic ima polne roke dela

Drugi poudarki oddaje: - Država našla denar za vzpostavitev centra za oploditev z biomedicinsko pomočjo v postojnski porodnišnici - Današnji Dan okolja zaznamujejo številni dogodki po vsej državi - tudi v Novem mestu in Slovenskih Konjicah - V Bohinju so v okviru mednarodnega festivala alpskega cvetja pripravili posvet o izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij - V ospredju letošnjih Dnevov Goriške knjižnice, ki potekajo pod geslom "Reci NE nevednosti", ples in glasba

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt