Prvaki tedna Dr. Simona Drenik Bavdek: Človekove pravice nikoli niso bile samoumevne, vedno so bile izborjene

Človekove pravice so skupna vrednota celotne družbe!«, je ob izvolitvi dejala nova varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek, ki je prepričana, da je Varuh institucija, katere naloga je opozarjati oblastne organe v državi, da je človečnost merilo pravnosti. Dr. Simona Drenik Bavdek je doktorica pravnih znanosti. Od leta 2000 je 15 let delovala v slovenski diplomaciji. V času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije leta 2008 je vodila prioritetni dosje o Lizbonski pogodbi, v času predsedovanja OVSE leta 2005 pa je na stalnem predstavništvu Slovenije na Dunaju vodila človekovo dimenzijo OVSE. Bila je zastopnica Slovenije pred arbitražnim sodiščem in poročevalka Skupščine držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča Leta 2024 je bila izvoljena za članico upravnega odbora v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice. Že od leta 2020 do izvolitve na mesto Varuhinje je bila pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic. Že desetletje je docentka za ustavno in mednarodno pravo na Fakulteti za pravo in ekonomijo Katoliškega inštituta. V začetku meseca februarja je bila izvoljena, pred nekaj dnevi je prevzela mesto Varuhinje človekovih pravic in sprejela vabilo v oddajo Prvaki tedna.

Studio ob 17.00 Studio ob 17.00

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Eppur si muove - In vendar se vrti Na katalonskih poljih: kako pridelovati hrano v vse bolj vroče svetu?

Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Na povabilo inštituta Catalonia International smo v raziskovalnih centrih, na kmetijah in tudi v superračunalniškem centru v Barceloni iskali odgovore na vprašanje, kako pridelovati hrano v svetu, ki se vse bolj segreva, in tudi na terenu videli, zakaj tradicionalne prakse danes ne zadoščajo več.

Etnofonija The Kasambwe Brothers - The Kasambwe Brothers

V nocojšnji Etnofoniji bomo poslušali album The Kasambwe Brothers istoimenskega tria, ki prihaja iz Malavija. Gre za večgeneracijsko zasedbo, ki se je prvič zbrala že leta 1987, a je šele lani prišla do prvenca, na katerem postreže z nalezljivo in poskočno različico poulične glasbe.

Lahko noč, otroci! Prebrisani pust

... dobi maslo, riž in še konja … Pripoveduje: Polde Bibič. Armenska pravljica. Prevod: Cvetko Zagorski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Slovenija Pravila za razpolago programskega časa pred državnozborskimi volitvami

RTV Slovenija objavlja Pravila za razpolago programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov, kandidatnih list, političnih strank in njihovih programov za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo dne 22. 3. 2026.

Drugi pogled Ioana Marin, Romunija in Švica

Danes bomo v oddaji Drugi pogled spoznali Romunko, ki se je že od otroštva veliko selila po Evropi. Iz Romunije se je Ioana Marin pri 7-ih letih preselila v Slovenijo, tu opravila osnovno šolo in se nato preselila v Švico. In kljub temu, da se predstavi kot pol Romunka in pol Švicarka, pove, da ji je od vseh držav, v katerih je živela, najbolj pri srcu Slovenija. Več o tem, kaj ji je v Sloveniji všeč, pa izveste v oddaji Drugi pogled.

Torkov kviz Tine Venko: "V Cerknem se začne čas šteti po pustu"

V Cerknem letos obeležujejo 70-letnico obuditve cerkljanske laufarije. Kakšna pravila in hierarhija veljajo znotraj »laufarije« in kako veliko skrivnost je to, kdo se skriva za posamezno masko? V ozadje laufarije nas popelje TIne Venko, Cerkljan, ki se z laufarijo ukvarja že 11 let, pa tudi fotograf, snemalec in avtor dokumentarnega filma z naslovom Laufarija: Srce Cerkljanske.

Prvaki tedna Dr. Simona Drenik Bavdek: Človekove pravice nikoli niso bile samoumevne, vedno so bile izborjene

Človekove pravice so skupna vrednota celotne družbe!«, je ob izvolitvi dejala nova varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek, ki je prepričana, da je Varuh institucija, katere naloga je opozarjati oblastne organe v državi, da je človečnost merilo pravnosti. Dr. Simona Drenik Bavdek je doktorica pravnih znanosti. Od leta 2000 je 15 let delovala v slovenski diplomaciji. V času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije leta 2008 je vodila prioritetni dosje o Lizbonski pogodbi, v času predsedovanja OVSE leta 2005 pa je na stalnem predstavništvu Slovenije na Dunaju vodila človekovo dimenzijo OVSE. Bila je zastopnica Slovenije pred arbitražnim sodiščem in poročevalka Skupščine držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča Leta 2024 je bila izvoljena za članico upravnega odbora v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice. Že od leta 2020 do izvolitve na mesto Varuhinje je bila pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic. Že desetletje je docentka za ustavno in mednarodno pravo na Fakulteti za pravo in ekonomijo Katoliškega inštituta. V začetku meseca februarja je bila izvoljena, pred nekaj dnevi je prevzela mesto Varuhinje človekovih pravic in sprejela vabilo v oddajo Prvaki tedna.

Klicna koda Uspehi italijanskih športnikov so prekrili organizacijske spodrsljaje

Kako je minilo prvih deset dni zimskih iger, na začetku je bilo tudi nekaj težav, saj so nekatera zaključna dela opravljali že po odprtju iger? Kako Rimljani vidijo igre na severu države, je tudi pri tem kaj večnega rivalstva med severom in jugom, med severnimi industrijsko poslovnimi centri in Rimom? Javnost so vznemirile sabotaže na železniških tirih v severni Italiji, tudi te so domnevno povezane z olimpijskimi igrami. Nekdanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch je imel navado ob zaprtju olimpijskih iger na določenem prizorišču reči: to so bile najboljše igre doslej…. Bomo lahko te besede uporabili ob koncu iger Milano- Cortina 2026?

Jutranja vremenska fronta Globalno bi gladina morja lahko narasla za 10 metrov

Milankovićevi astronomski cikli opisujejo skupne učinke spreminjanja Zemljine orbite okoli Sonca na njeno podnebje v tisočih letih. Gre za idejo in teorijo srbskega inženirja in matematika Milutina Milankovića, rojenega leta 1879, s katero je pojasnil nastanek ledenih dob in danes velja za enega večjih dosežkov geofizikalne znanosti 20. stoletja. Njegovo teorijo potrjuje tudi led na Antarktiki.

naPOTki Thermana Laško: od termalne vode do termalnega piva

Občina Laško ima nekaj več kot 13 tisoč prebivalcev. Mesto je najbolj poznano po pivu in seveda tudi po termalni vodi. Prvo kopališče so tam odprli že pred več kot 170 leti, več kot 70 let pa je minilo že tudi od takrat, ko so v ospredje dali zdravilno vlogo vode in jo povezali z medicino.

KiKs Na pepelnično sredo bodo sežgali in pokopali "pust"

Zakaj se besedna zveza Marijino vnebovzetje piše z veliko začetnico, valentinovo in gregorjevo pa z malo, čeprav je za poimenovanje vseh treh praznikov osnova osebno lastno ime? To je vprašanje, ki se ga lotimo v sobotni Kratki informativni koristni slovenščini. Potem pa preverimo še, v kakšnem jezikovnem razmerju so kurent, kurant in korant, pa tudi kdaj se besedna zveza Cerkljanska laufarija začenja z veliko in kdaj z malo začetnico. Darja Pograjc se je lotila omenjenih slovničnih in pravopisnih dilem.

Lokalni junak Leopold Pungerčar

Leopold Pungerčar je uspešen podjetnik, dolgoletni predsednik Zveze moto klubov Slovenije in gonilna sila blagoslovov motorjev v Mirni Peči. Je tudi ljubiteljski gledališki igralec. Nečak Lojzeta Slaka zadnja leta skrbi tudi za ohranjanje dediščine Slakove glasbe po vsej Sloveniji.

Svetovalni servis Pustna kulinarika

Petek pred pustno soboto je več kot primeren dan za razmislek o kulinarični spremljavi pustnih norčij. Ocvirkovka, miške, flancati in zlata pravila za pripravo krofov. Predstavili vam bomo štulo, ki jo pripravimo iz prosene kaše, in povedali nekaj receptov za pripravo postrvi v pustnem in postnem času. Zloženka s kislim zeljem je lahko še eno prijetno presenečenje pustne mize, bloška kavla ali bloška trojka pa primer, kako vključiti korenovke in gomoljnice v zimsko prehrano. Gost petkovega svetovalnega servisa bo kuharski mojster Matjaž Pozderec.

Petek brez pravila Karierno svetovanje: idealno je, ko se vse sestavi

Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.

Radiosfera “Enostarševske družine so nadpoprečno izpostavljene tveganju revščine in izključenosti”

Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.

Več

Jutranja kronika Kijev in Moskva v Ženevi predvidoma tudi o najtežjih vprašanjih. Za pogajalsko mizo tudi ZDA in Iran

V Ženevi se bodo nadaljevali pogovori med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju ZDA glede končanja vojne v Ukrajini. Moskva je napovedala širši nabor tem kot na minulih pogovorih v Abu Dabiju. V Ženevi se bodo danes nadaljevala tudi pogajanja med Iranom in ZDA o iranskem jedrskem programu. Kot so sporočili iz Teherana, so v Ženevo prišli s konkretnimi predlogi za dosego pravičnega sporazuma. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija poziva Izrael, naj razveljavi ukrepe na Zahodnem bregu - Projekt drugega bloka krške nuklearke se nadaljuje, vlada v pripravo prostorskega načrta - Po državi zadnja pustna rajanja pred pokopom pusta - Na zadnji olimpijski skakalni tekmi Prevc in Lanišek peta

Ob osmih Neža Majdič: Uteži, beljakovine, kreatin - kaj pravi znanost o mišicah?

Višje, hitreje in predvsem močneje niso več le olimpijska mantra. Mišice so temelj naše moči, energije in zdravja, in novejša znanstvena spoznanja kažejo, da so še veliko pomembnejše, kot smo mislili. Zakaj je vadba za moč ena najboljših naložb za prihodnost? Ali res potrebujemo več beljakovin, kot je veljalo še nedavno? In koliko treninga je v resnici dovolj, da ostanemo vitalni, močni in funkcionalni tudi čez desetletja? Bi morali uživati prehranske dodatke? Ob osmih se o vsem tem pogovarjamo s fiziatrinjo in strokovnjakinjo za klinično športno prehrano Nežo Majdič.

Jutranja kronika V Ženevi nov krog tristranskih pogovorov za končanje vojne v Ukrajini

Danes se bosta v Ženevi sešli ruska in ukrajinska delegacija. Kot je bilo pričakovati pa iskanje dogovora še zmerja omejujejo medsebojni napadi V oddaji tudi o tem: V Ženevi drugi krog pogajanj med Iranom in Združenimi državami - Vlada danes na obisku v Posavju - Medvode dobile mrežo 66 prvih posredovalcev za hitro pomoč - Danes bo precej jasno, po nižinah v notranjosti megleno.

Zrcalo dneva Gospodarska rast v Sloveniji je bila lani 1,1-odstotna

Gospodarska rast v Sloveniji je bila lani 1,1-odstotna, kažejo podatki statističnega urada. V Banki Slovenije najnižjo rast po letu 2020 pripisujejo predvsem krčenju v začetku leta. Po podatkih Eurostata pa naša država zaostaja za povprečjem Evropske unije.

Radijski dnevnik Surs: Gospodarska rast lani 1,1-odstotna.

Gospodarska rast je bila lani 1,1-odstotna, je danes objavil statistični urad. Rast je skladna z napovedmi in nižja kot leta 2024, ko je dosegla 1,7 odstotka. K lanski rasti BDP so pozitivno prispevale predvsem državne investicije in domača potrošnja. Gospodarska dejavnost se je lani še naprej umirjala, pri čemer je bila rast najnižja po letu 2020. To na Banki Slovenije pripisujejo predvsem krčenju v začetku leta. Podatki Eurostata sicer kažejo, da Slovenija zaostaja za povprečjem Evropske unije. V oddaji tudi: - Slovenija podpira predloge Bruslja za večjo integracijo evropskih trgov. - Kmete skrbi premalo sredstev, zavzemajo se za manj administrativnih bremen. - Pred novim krogom pogajanj z Združenimi državami Iran začel vojaške vaje v Hormuški ožini.

Studio ob 17.00 Studio ob 17.00

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Dogodki in odmevi Nekaj več kot odstotna gospodarska rast v lanskem letu predvsem posledica državnih investicij

Gospodarska rast v Sloveniji je bila lani 1,1-odstotna, poganjale pa so jo predvsem državne gradbene investicije in zasebna potrošnja. Slovensko gospodarstvo kljub ohlajanju dejavnosti ostaja razmeroma odporno, pravijo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Letno inflacijo so najbolj poganjale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, višje so bile tudi plače. V oddaji boste slišali še: - Politične stranke pred četrtkovim rokom vlagajo kandidatne liste za parlamentarne volitve. - Ministrica za kulturo: skrunitev spomenika v Dražgošah kaže na povečanje sovraštva v družbi. - V ospredju mirovnih pogovorov za Ukrajino v Ženevi bodo ozemeljska vprašanja.

Po Sloveniji Postojnski obrtniki in predstavniki malega gospodarstva tarnajo nad slabimi pogoji za delo

Drugi poudarki oddaje: Prenova Narodnega doma in graditev nove tržnice v Novem mestu potekata po načrtih Občina Velike Lašče veliko pozornosti in investicij namenja prenovi in širitvi vodovodnih omrežij Ena večjih in zahtevnejših naložb na Celjskem bo v tem letu celovita obnova Ceste na grad Število otrok na prilagojenem programu Osnovne šole Danila Lokarja iz leta v leto večje

Danes do 13:00 Slovenski BDP lani nekoliko večji kot leto prej

Slovenija je v letu 2025 kot rečeno izmerila 1,1-odstotno gospodarsko rast. Ta je skladna z napovedmi in je nižja kot v letu 2024, ko je dosegla 1,7 odstotka. V evrskem območju se je BDP lani zvišal za 1,5 odstotka. Druge teme: - Ameriški zunanji minister Rubio po obisku Bratislave v Budimpešti: v ospredju Ukrajina in ruska nafta. - Pred novim krogom jedrskih pogajanj med Združenimi državami in Iranom Washington krepi pritisk na Iran. - Ptuj danes preplavile otroške maškare; zbralo se jih je več kot tisoč iz vse države.

Aktualna tema Tina Simčič: Mladi si upajo razmišljati izven okvirjev

Tina Simčič si v začetku svoje uspešne korporativne kariere prav gotovo ni predstavljala, da bo po drugem dopustu za nego otroka obrnila nov list in se lotila popolnoma novega poklica na delovnem mestu, ki si ga je po svojih željah in potrebah ustvarila sama, in da bo v glavnem delala od doma. A poklici se spreminjajo, sledijo potrebam ljudi in posebnim znanjem zaposlenih. Tukaj je njena zgodba.

Jutranja kronika Nika Prevc se po sinočnji bronasti s svojih prvih olimpijskih iger vrača s polnim kompletom medalj

S svojih prvih olimpijskih iger se smučarska skakalka Nika Prevc vrača s polnim kompletom medalj. A komaj dvajsetletna šampionka se je prvič soočila tudi s pričakovanji, ki jih prinese vloga favoritinje na največjem športnem dogodku. Nikino olimpijsko pot in sinočnjo osvojitev bronaste medalje bomo podoživeli v oddaji, v kateri bomo med drugim govorili tudi o naslednjih temah: - Pokojnine se bodo prvič zvišale na podlagi novega, manj ugodnega izračuna - Po raziskavi javnega mnenja po volitvah v državnem zboru 7 strank, od teh 2 novi - Izrael si je s spornim postopkom sam sebi omogočil registracijo palestinskega ozemlja kot svoje lastnine.

Več

Srce bije za posel Igor Štemberger, Ilirika

Gost 41. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika Igor Štemberger. V pogovoru razmišlja o ciklih rasti in padcev, primerja današnje razmere z internetnim balonom in finančno krizo ter opozarja, da večje tveganje kot ohlajanje trgov danes predstavljajo nakopičene geostrateške napetosti in preurejanje svetovnega reda. Dotaknemo se tudi slovenskega kapitalskega trga – njegove majhnosti, omejitev, pa tudi priložnosti. Od ljudskih obveznic in privatizacije Vzajemne do individualnih naložbenih računov, ki bi lahko dolgoročno spremenili varčevalne navade Slovencev. Pogovor, ki finančne trge postavi v širši družbeni in zgodovinski kontekst.

Prevroča juha Politika, volitve in podnebje

Bo zeleni prehod oziroma ukrepanje v podnebni krizi sploh tema prihajajoče predvolilne kampanje? Okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein in politolog Marko Hočevar ugotavljata, da politika zeleni prehod pogosto dojema in komunicira kot breme, ne kot možnost napredka. Zavedanje o resnosti podnebnih sprememb med državljani upada, nezaupanje v ukrepe pa še dodatno krepijo stranke, ki za ceno priljubljenosti sejejo dvome o človeški odgovornosti za segrevanje ozračja. Stranke, ki so zelenemu prehodu načeloma naklonjene, pa so pri sprejemanju odločitev pogosto preveč popustljive in prehitro pripravljene na sklepanje kompromisov.

Umetnost možnega Številke ne lažejo – Janja Božič Marolt, Mediana in Samo Uhan, FDV

Do volitev je še šest tednov, prihodnji teden pa se začenja uradna volilna kampanja. Toda politična vročica je že skoraj na vrhuncu – kot bi bile volitve že prihodnjo nedeljo in ne šele čez dober mesec. Kaj nam ta čas pripovedujejo številke? Raziskave javnega mnenja merijo trenutno razpoloženje javnosti, niso pa volilna napoved, poudarja direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt. Kljub temu je iz njih mogoče razbrati trende, dodaja Samo Uhan. Na prvih dveh mestih sta se utrdili dve stranki in težko ju bo v naslednjih tednih ogrozila katera od drugih strank. Ni pa nemogoče. Razprava se je razvila v zanimivo polemiko, čeprav se oba strokovnjaka strinjata, da številke ne lažejo…

Prevroča juha Prevroča juha - podkast o podnebnih spremembah

Podkast, ki skuša globalnemu segrevanju vrniti pozornost javnosti in osvetliti odprta vprašanja in pomisleke glede boja proti podnebnim spremembam.

Srce bije za posel Marko Lukič, Lumar

Gost 40. epizode Srce bije za posel je lastnik in direktor podjetja Lumar. V pogovoru z njim se dotaknemo več ravni negotovosti, s katerimi se danes sooča gospodarstvo – od davčne politike in minimalne plače do vse bolj nepredvidljivega mednarodnega okolja. Lukič opozarja, da je Slovenija pri obremenitvah dela nevarno blizu meje, ko ukrepi ne delujejo več razvojno, temveč zaviralno, hkrati pa izpostavlja razkorak med dvigi plač in nespremenjenimi davčnimi razredi. Poseben poudarek namenimo tudi konkretnim razmeram v gradbeništvu – birokratskim oviram pri pridobivanju dovoljenj, paradoksom javnega naročanja ter položaju lesene gradnje v Sloveniji.

Umetnost možnega Politični kalejdoskop

Politični dogodki si v prvih dneh novega leta sledijo z neverjetno naglico. Začelo se je s prestopom Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. Sledilo je Golobovo vabilo strankam levo sredinskega bloka na kosilo, stranke desne sredine pa se zberejo na slovesnost ob obletnici smrti Jožeta Pučnika. Le nekaj ur kasneje protikorupcijska komisija objavi poročilo, v katerem ugotavlja, da je predsednik vlade kršil zakon o integriteti. Medtem se politični prvaki skoraj vsak večer selijo iz enega televizijskega studija v drugi. Zdaj gre zares. Politična analitika, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik in poročevalec in komentator POP TV Anže Božič, se strinjata, da bo tokratna kampanja brez primere v slovenski politični zgodovini. Pričakujemo lahko kaos, neusmiljen spopad, ki na družbenih omrežjih traja že nekaj časa, veliko udarcev pod pas. Sprašujemo se, kakšen političen učinek bi lahko še imela odločitev protikorupcijske komisije med podporniki premiera Goloba. Pa tudi, zakaj prvak SDS Janez Janša, ki je običajno pred volitvami bolj spravljiv in umirjen, tokrat zelo jasen v sporočilih o potezah, ki jih namerava povleči po volitvah. Analiziramo odmevni prestop nekdanjega vodjo poslanske skupine Levice in poskus sklenitve pakta o nenapadnju strank leve sredine. In seveda, govorimo tudi o množici strank, ki se za zdaj zbirajo na robu parlamentarnega praga in bodo po volitvah odločale o tem, kakšna bo nova vlada. Na poslušanje!

ApolloLajka Nova geostrateška vesoljska realnost in evropsko mesto v njej – Matija Renčelj, ESPI

V zadnjem letu se je spremenilo res marsikaj in tako lahko tudi vesolje in vse dogajanje v bližnjih in bolj oddaljenih orbitah nenadoma opazujemo skozi precej drugačna očala.

Srce bije za posel Kristjan Mugerli, Kolektor CPG

Gost 39. epizode podkasta Srce bije za posel je Kristjan Mugerli direktor podjetja Kolektor CPG. Za uspešno infrastrukturo so ključni premišljeno načrtovanje, jasne prioritete in stabilno investicijsko okolje. Podjetje se strateško prijavlja predvsem na projekte, kjer ima reference in znanje – cestno in železniško infrastrukturo ter predore – medtem ko se iz visokih in stanovanjskih gradenj zavestno umika, da ne bi ogrozilo dolgoročne stabilnosti. Pri drugem tiru sogovornik izpostavlja paradoks: država je za birokratske postopke porabila skoraj dve desetletji, danes pa se javnost osredotoča na mesečne zamude. Kljub temu ocenjuje projekt kot uspešen in pomemben, tudi zato, ker ga v veliki meri izvaja slovensko gradbeništvo.

Prvič Prijateljstvo in konec - Koper

Kaj se zgodi, ko se prijateljstvo konča? Zakaj se konča? In kako se potem začne novo? Prvič prijateljstvo in konec smo posneli v Centru mladih Koper, svoje izkušnje so delili tudi Lara Baruca, Mišel Ristov – Amo Socialec, Tina Vrbnjak in Jure Henigman, priredbo skladbe Prvič so pripravili Liquid Gasoline. V sproščenem vzdušju so se v CMK-ju pogovarjali v slengu in v narečjih, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Prvič Prijateljstvo in bližina - Radovljica

Kaj v prijateljstvu pomeni bližina? Tako fizična kot čustvena? In kakšna je v digitalnem okolju? O tem so se na dogodku Prvič prijateljstvo pogovarjali v Mladinskem dnevnem centru Kamra v Radovljici, kjer je v četrtek, 4. decembra tam potekal deveti dogodek, ki jih na Prvem programu Radia Slovenija to jesen organiziramo z mladinskimi centri po Sloveniji. Svoje izkušnje sta delila tudi Manca Trampuš in Nik Škrlec, priredbo skladbe Prvič so pripravili Full House. V sproščenem vzdušju so se v Kamri pogovarjali v narečjih in slengu, pogovor sta vodili Urška Henigman in Neža Prah Seničar.

Umetnost možnega Čudaški politični cirkus (in eno slovo) - Metka Majer, POP TV in Miha Orešnik, N1

Teden je zaznamoval nov politični spopad – znova med kabinetoma predsednice države Nataša Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom. Razlog so spet kadrovska vprašanja, tokrat imenovanja novih veleposlanikov. Gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednica na POP TV Metka Majer in voditelj in novinar na portalu N1 Miha Orešnik, opozarjata na nekaj nelogičnosti. Nenavadno je, denimo, da je predsednica države še pred uradnim imenovanjem kandidatov javno spregovorila o postopku, ki je načeloma zaprt pred javnostjo. Prav tako preseneča, da je spor izbruhnil po tem, ko je že kazalo, da sta nekaj mesecev pred volitvami predsednika vendarle (četudi začasno) sklenila premirje. Nadaljujemo z drugimi čudaškimi, celo bizarnimi fenomeni slovenske politike in seveda ne moremo mimo reklamnih pižam in kovčkov nekdanjega predsednika republike. Še ena nenavadna zgodba zadnjega tedna: napoved povezovanja Hanovih socialnih demokratov in Prebiličevega Preroda, ki se je končalo, še preden se je začelo. Miha in Metka opozarjata, da očitno še ne poznamo dejanskega ozadja zgodbe. Politik, ki ustanovi stranko kot alternativo sedanji koaliciji, naj bi se že v tej fazi predvolilnega spopada dogovarjal o skupnem nastopu z vladno stranko, v kateri je – mimogrede - nekoč že bil? Stranka, ki je najbolj kritična do tik pred volitvami ustanovljenih strank novih obrazov, obenem pa ima stabilno podporo volivcev, prav takšno stranko vabi v skupen nastop na volitvah? Ali po številnih javnih nastopih obeh predsednikov v resnici ne poznamo vseh ozadij zgodbe? Več o tem v zadnji letošnji epizodi, v kateri se poslovimo tudi od soavtorja Umetnosti možnega Aleša Kocjana, ki ima tudi zadnje sporočilo zvestim poslušalcem. Pa srečno!

Več

Etnofonija The Kasambwe Brothers - The Kasambwe Brothers

V nocojšnji Etnofoniji bomo poslušali album The Kasambwe Brothers istoimenskega tria, ki prihaja iz Malavija. Gre za večgeneracijsko zasedbo, ki se je prvič zbrala že leta 1987, a je šele lani prišla do prvenca, na katerem postreže z nalezljivo in poskočno različico poulične glasbe.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi 15.02.2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Michael Weiskopf & The Complete Unknowns v koncertu z Ljubljanskega gradu (Posnetek nastopa)

Ameriški glasbenik Michael Weiskopf - glasbeni urednik Jane Weber ga je že večkrat gostil v svojih oddajah na Prvem - je skupino The Complete Unknowns ustanovil s kolegom Randyjem Hudsonom. Zasedba, ki je že večkrat nastopila pri nas, velja za osrednjo ameriško glasbeno grupo, ki preigrava Dylanove skladbe iz različnih obdobij. Weiskopf je občinstvu na koncertu v jazzovskem klubu na ljubljanskem gradu 10. oktobra lani predstavil tudi nekaj pesmi s svojih albumov. Zasedba na koncertu je bila: Michael Weiskopf – vokal, kitara, orglice Randolph Hudson – električna kitara in električna baritonska kitara Stuart Sherman – klaviature Taka Shimizu – basovska kitara Klyph Black – kitara, basovska kitara ter Enos Kugler – bobni.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Štajerskih 7 - retrospektiva: 2.del

Konec meseca januarja smo vam v oddaji predstavili 1.del posnetkov Ansambla Štajerskih 7, ki je lani obeležil štirideset letnico delovanja. Začeli smo pri letu 1987 in prišli do leta 1997. Takrat sta pri ZKP RTV Slovenija izšli dve izdaji in tokratno retrospektivo posnetkov ansambla nadaljujemo pri drugi z naslovom Prijateljem...Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo – Ljubezenske balade

Februar je tudi mesec, ko slavimo ljubezen. Prav zato v Godbah z zgodbo same lepe balade, polne visoko letečih misli o ljubezni. Prepevajo jih Stevie Wonder, Seal, The Righteous Brothers, Bee Gees, Joe Cocker, Michael Bolton in drugi.

41 stopinj vročine Prešernovi nagrajenci iz vrst orkestra

V oddaji poslušamo: Bojan Adamič: 6. stavek iz suite 7 folklornih skic Ati Soss: Januarska tema Jože Privšek: Balada - solist trobentač Petar Ugrin Janez Gregorc: Žica, 1. stavek Milko Lazar: Triple Concerta za klavir, simfonični orkester in big band s solisti – 3. stavek

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Spominske knjige

V oddaji se z avtorico, kustosinjo pedagoginjo Sonjo Kogej Rus, sprehodimo po razstavi Spominske knjige v Slovenskem etnografskem muzeju. Ob več deseterih spominskih knjigah razmišljamo o njihovi preteklosti, nostalgiji in praksi spominjanja na intimni in širše družbeni ravni.

Prva vrsta Timotej Kosovinc in Cristina Basili

Živo sta v oddaji nastopila kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc in violončelistka Cristina Basili.

Etnofonija Gwenifer Raymond: Last Night I Heard the Dog Star Bark

V nocojšnji Etnofoniji se bomo posvetili tretjemu albumu valižanske kitaristke Gwenifer Raymond z naslovom Last Night I Heard the Dog Star Bark. Raymondova s kitarskimi strunami vešče povezuje različne tradicije od angloameriškega folka in bluesa do indijskih rag.

Čestitke in pozdravi 08.02.2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Več

Lahko noč, otroci! Prebrisani pust

... dobi maslo, riž in še konja … Pripoveduje: Polde Bibič. Armenska pravljica. Prevod: Cvetko Zagorski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Lahko noč, otroci! Pustne šeme

Da je le dovolj krofov in smeha in petja! Pripoveduje: Mina Jeraj. Napisala: Ela Peroci Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

RIO radijska igra za otroke Fran Levstik (prir. Boris A. Novak): Kdo je napravil Vidku srajčcio

Videk je deveti otrok revne vdove, ki svoje dni rad preživlja v gozdu in zmeraj nosi srajčke svojih starejših bratov in sester. Njegova srajčka je zato vedno ponošena in tanka. Nekega dne Videk dobi čisto novo srajčico. Režiserka: Rosanda Sajko Prirejevalec: Boris A. Novak Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jerko Novak Videk – Kaja Deskovič-Živković Vidkova mama – Jerica Mrzel Ovca – Jana Osojnik Trnov grm – Dare Valič Pajek Tkalec – Brane Ivanc Rak Krojač – Ivan Jezernik Ptica Šivilja – Draga Potočnjak Bratci in sestrice – Milena Janežič, Miha Kralj, Barbara Langerholc, Grega Turšič, Evelin Pristavec, Nina Miklavič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1984.

Lahko noč, otroci! Pustna zgodba

Sredi februarja je nenadoma povsod zadišalo po pustu … Pripoveduje: Marijana Brecelj. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 1990.

Hudo! Naše mnenje šteje - pravijo mladi. Jih odrasli slišimo in upoštevamo?

»Otroci so naše največje bogastvo«, »na mladih svet stoji«, to sta največkrat slišana stavka, kot nekakšni prislovični modrosti, ki pa ju odrasli največkrat izrekamo s figo v žepu. Res vidimo, kdo so mladi? Jih želimo zares spoznati? Nas iskreno zanima kdo je ta mlad človek v svojih hrepenenjih in stremljenjih? Jih slišimo, jim damo glas? Bodimo iskreni in resnični – največkrat ne. Zato je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije – "Naše mnenje šteje 2.0: Korak naprej za participacijo otrok" - tako zelo pomemben. Njegov osnovni namen je krepitev aktivnega sodelovanja otrok v družbenem življenju in na tistih področjih, ki jih še posebej zadevajo. V tokratnem Hudoju se nam je pridružilo nekaj mladih iz tega projekta, vsak s svojim edinstvenim glasom. Z nami so bile gostje: • Lucija Grabnar, 15 let (OŠ Mokronog) • Eva Zupančič, 14 let (OŠ Mokronog) • Mija Zupančič, 14 let (OŠ Mokronog) • Inja Buh, 14 let (OŠ Horjul) Spremljala jih je Petra Zega, strokovna sodelavka ZPMS in vodja projekta Naše mnenje šteje.

Kulturomat Ljubiteljska gledališka igralka Petra Stare

Petra Stare se je na odrskih deskah znašla že v osnovni šoli, kjer se je pridružila gledališki skupini Orion, njena gledališka pot pa jo je vodila dalje do ustvarjanja na Loškem odru, ki je eno izmed najstarejših delujočih ljubiteljskih gledališč na Slovenskem. V katerih predstavah vse je že nastopila, kako se pripravlja na svoje vloge in kaj jo pri gledališkem ustvarjanju najbolj navdušuje, nam je povedala v tokratnem Kulturomatu.

Hudo športni Ragbi: ovalno žogo lahko mečemo le nazaj

Ovalna žoga, goli v obliki črke H, nobene zaščitne opreme in met žoge nazaj – že veste, o katerem športu bomo govorili tokrat? O ragbiju, v studiu so se nam pridružili trener in dva člana Ragbi atletskega kluba Olimpija, povezali pa so se tudi z Nemčijo, kjer živi še en slovenski ljubitelj tega športa. Kako surov šport je to? Koliko pravil ima? Zakaj na tekmah uporabljajo video tehnologijo? In zakaj v njem ućivajo sogovorniki? Več izveste v Hudo športni!

Radijski ringaraja Počitniški pust!

Za nekatere šolarje se začenja čas zimskih počitnic, vrstniki z drugih območij bodo nanje počakali še teden dni, vsi skupaj pa se med 8. in 9. uro pripravljamo na pustno rajanje! Pustni čas vsako leto s seboj prinese veselje in razigranost, pustne šege in običaji z norčijami pa za nekaj dni obrnejo svet na glavo. Vabimo pa vas tudi k poslušanju radijskih Zverinic - tokrat bomo spoznali žival, ki je najhitrejša kopenska žival in najmanj napadalen mesojedec na svetu. Kljub prikupnemu videzu velike muce je osupljiv lovec, ki spoštuje druge predstavnike svoje vrste …

Lahko noč, otroci! Coprnička Marička v Benetkah

Pojdimo na pomoč coprničku Matičku! Reševalno akcijo vodi Marička. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Mateja Črv Sužnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Lahko noč, otroci! Kako je spanček podaril potepuhu pernico

Kako nastanejo sanje ... Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Gymnasium O kulturi dialoga z mladimi debaterkami in debaterji

V tokratnem Gymnasiumu smo z mladimi debaterji spoznavali srednješolsko debato, ki v Sloveniji velja za eno bolj priljubljenih obšolskih dejavnosti. Soočita se stran, ki dano trditev zagovarja, in stran, ki jo zavrača. O debati kot tekmovalni disciplini, mednarodnih turnirjih, pa tudi o tem, kako mladi ocenjujejo raven javnega dialoga v družbi, kje vidijo prostor za izboljšave, pa v oddaji.

Več

Naše poti Krško odpira novo poglavje: celostna ureditev naselja Kerinov Grm

Prejšnji teden smo iz občine Rogašovci poročali o uspešnem sodelovanju in sobivanju Romov z večinskim prebivalstvom, tam so tudi bivanjske razmere bolj urejene. Povsem drugače pa je v občini Krško, ki je prva podpisnica pisma o nameri priključitve k pilotnemu projektu vlade. Namen projekta je oblikovanje celovitega in izvedljivega modela urejanja romskih naselji v sodelovanju z lokalnimi skupnostnimi. Naselje, ki ga bodo začeli urejati in komunalno nadgrajevati, bo naselje Kerinov Grm. V Ljubljani je komisija Državnega zbora za peticije na nujni seji podprla predlog programa za socialno in delovno aktivacijo brezposelnih, ki ga je pripravila Ljudska iniciativa Dolenjske. Predlogi so naravnani predvsem v boljše vključevanje Romov v širšo družbo. Pogovarjali smo se še z Meliso Guttman, ki je z nami delila svojo osebno izkušnjo odraščanja in spregovorila o pomenu romskega jezika pri ohranjanju identitete.

Sotočja Izpovedi, ki nas vedno znova navdihujejo

Še enkrat se poklonimo tržaškemu rojaku Miroslavu Košuti, velikemu literatu, ki je pustil sledi ne le v zamejskem, temveč v širšem slovenskem prostoru. Ustavimo se v Porabju in preverimo, kako je bilo na tradicionalnem Borovem gostüvanju. Povabimo na ogled zanimive razstave Divja 70. leta, ki pripoveduje o boju koroških Slovencev za svoje pravice in solidarnosti. Čestitamo Slovenskemu prosvetnemu društvu Šentjanž, ki letos praznuje 120. obletnico ustanovitve. Skrb za slovenski jezik je ena od ključnih nalog društva, pravi predsednica Nadja Keuschnig. Doktorica Barbara Riman, vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, pa spregovori o slovenskih društvih na Hrvaškem v prejšnjem stoletju in ob tem ugotavlja, da so današnji izzivi zelo podobni tistim pred 100 leti. Kakšni so? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Pestro kulturno etnološko dogajanje ob slovenskem kurentovanju v Clevelandu

Ustavljamo se na seminarju za učitelje slovenskega jezika iz čezmorskih držav, ki je v teh dneh potekal v Sloveniji in se pogovarjamo z nekaterimi udeleženci, prek radijskih valov se podajamo k slovenskim rojakom v Skopje, kjer je slovensko društvo France Prešeren pripravilo že tradicionalno prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku. Pustni čas je tu in tudi ponekod pri naših rojakih, ki živijo po svetu, pustne šeme v teh dneh odganjajo zimo. Tudi v ameriškem Clevelandu že več kot desetletje prav na pustno soboto slovenska skupnost pripravlja zdaj že tradicionalno kurentovanje, ki ga spremlja vrsta kulturno etnoloških dogodkov. Seznanjamo pa vas tudi z delovnimi načrti slovenskega planinskega društva Triglav iz Züricha.

Naše poti Rogašovci kot zgled urejenega sobivanja z romsko skupnostjo

Nocoj nadaljujemo zgodbo vladnega pilotnega projekta vzorčnih naselij. Prejšnji teden smo se odpravili v občino Rogašovci, ki je bila kot edina pomurska občina v prvi fazi povabljena na sestanek na vlado. O kulturi in športu so razpravljali na okrogli mizi v Murski Soboti, opozorili so, da je za večje udejstvovanje mladih potrebna predvsem infrastruktura. Društvo Fršlus pa je pripravilo šest animiranih videov za učenje prekmurske romščine.

Sotočja "Zavedati se moramo, da se prihodnost ne zgodi sama od sebe"

Rojaki onstran meje kulturni praznik praznujejo ves mesec. Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so se na osrednji slovesnosti Francetu Prešernu, slovenski kulturi in Borisu Pahorju poklonili s praizvedbo kantate Patricka Quaggiata Grmada v pristanu. Februar je tudi mesec vpisov in zanima nas, kakšni so vpisni pogoji na dvojezičnih srednjih šolah na avstrijskem Koroškem, kjer znanje nabira veliko dijakov iz Slovenije. Naš sogovornik je tudi glavni urednik slovenskega programa avstrijske javne RTV Marijan Velik, dolgoletni predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, ponosen tudi na uspehe slovenskih športnikov. Porabski Slovenec Alojz Hanžek, letošnji dobitnik najvišjega priznanja, ki ga Madžarska podeljuje za delovanje v korist narodnih skupnosti, pa je prepričan, da se jezik in identiteta ohranjata skozi vsakdanje življenje, običaje in delo v skupnosti. Kaj vse počne? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Vito Oražem: "Dom je najbrž tam, kjer te ni"

Tokratno oddajo Slovencem po svetu posvečamo portretu rojaka, ki je leta 1978 pri devetnajstih letih odšel v Nemčijo, svojo ustvarjalno in poklicno pot pa posvetil fotografiji, videu, multimediji, holografiji, eksperimentalnim filmom in oblikovanju ter pri tem ustvaril izjemno uspešno kariero pri znamenitem Red Dotu v Essnu. Vito Oražem v vseh teh desetletjih življenja v tujini aktivno goji vezi z domačim Kočevjem, kjer so mu leta 2015 podelili Deklico s piščalko, najvišje občinsko priznanje za doprinos na področju kulture in umetnosti. Pred mikrofon ga je povabila Mojca Delač.

Sotočja + Marijan Velik: Nikoli ne veš, kaj bi bilo, če bi se namesto za radio odločil za poklicno igranje nogometa

Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF.

Sami naši Melida Travančić o poeziji in umetnosti, Marko Louis o glasbi in odru ter Tramvaj Poželenje – brezčasna gledališka refleksija sodobnega sveta

V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Melidi Travančić, pesnici iz Bosne in Hercegovine, ki razmišlja o vlogi poezije danes, o umetnosti kot prostoru svobode in o tem, kako družbena resničnost vpliva na ustvarjalni proces. Spoznali bomo glasbenika Marka Louisa, ki se po daljšem premoru vrača na ljubljanski oder. Za konec pa o gledališki klasiki Tramvaj Poželenje, ki v okviru festivala Ruta, ki povezuje gledališča nekdanje Jugoslavije, znova odpira vprašanja iluzij, moči, odgovornosti in odnosov, s katerimi se kot družba še vedno spoprijemamo.

Naše poti Pilotni projekt romskih naselij se začenja

Vlada začenja pilotni projekt celostnega urejanja romskih naselij, v katerega se v prvi fazi vključujejo štiri občine. Tri z jugovzhoda in ena iz Pomurja. Prva konkretna poteza države iz naslova pilotnih romskih naselij bo urejanje naselja Kirinov Grm v občini Krško. V oddaji poročamo tudi z uvodnega dogodka Siforoma 7 vladnega urada za narodnosti, na katerem so predvsem Romi izpostavili, da če in ko govorimo o posameznih primerih zgodnjih in prisilnih porok, tega ne smemo posploševati. Pred slabim mesecem dni ste poslušalci izbrali tudi skladbo leta 2025, z lovoriko se je okitil Mišo Kontrec, ki smo ga pred nekaj dnevi tudi obiskali. Čas pa bo še za novo mesečno glasovanje. V domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter skladbo Gipsy Soul zasedbe Aritmija. V tujem delu pa skladbo Bašavel Jana Bendiga in Gipsy Kubo ter skladbo Swing – Romani Machina zasedbe Terne Čhave.

Sotočja Od Milana prek Celovca in Monoštra do Zagreba - priložnosti in izzivov ne manjka

Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? Gostimo Tischlerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi. Kakašne so rešitve? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Predsednik VTISa Žan Dapčevič: “Več kot 3000 članov društva je velika dodana vrednost za Slovenijo!”

Na Zimski šoli slovenskega jezika v Ljubljani smo ujeli utrip med udeleženci z vsega sveta. Z Evo Marijo Puc, glasbenico slovenskih korenin, ki bo na Evroviziji zastopala Luksemburg, smo se pogovarjali o vezeh s Slovenijo; z novim predsednikom Društva v tujini izobraženih Slovencev Žanom Dapčevičem pa o kroženju znanja in smernicah delovanja društva VTIS v novem mandatu.

Več

Intelekta Absurdne dimenzije bogastva najbogatejših

Ob vseh medijskih podobah multimilijarderjev in njihovega razkošnega načina življenja je danes vsakomur jasno, da na svetu obstajajo posamezniki, ki zaradi svojega bogastva živijo življenja, ki so od naših oddaljena svetlobna leta. In vendar vse unikatne obleke, torbice in nakit, graščine z bazeni, zasebna letala, megalomanske poletne hišice na zasebnih otokih in bombastična poročna slavja, ki se bleščijo s fotografij novic pod rubriko »znani«, niti približno ne zarisujejo resnično vesoljskih dimenzij premoženja, ki si ga danes lastijo najbogatejši. Še več, če se ozremo na številke ocen njihovega premoženja, nam hitro postane jasno, da so čutno dojemljivi izrazi njihovega bogastva le drobtinica vsega, kar si ti ljudje dejansko lastijo. Kako si torej predstavljati okrog 850 milijard dolarjev najbogatejšega zemljana Elona Muska, dobrih 250 milijard dolarjev Larrya Pagea ali še vedno krepko čez 200 milijard Sergeya Brina, Marka Zuckerberga, Jeffa Bezosa in Larrya Ellisona? Koliko so te sicer hitro spreminjajoče se številke, ki valujejo v skladu s spreminjanjem borznih vrednosti podjetij, sploh nekaj, kar smo si zmožni zamisliti? Ter kako smo prispeli do situacije, v kateri ima 12 najbogatejših enako premoženja kot revnejša polovica človeštva in lahko s svojim bogastvom ne le kupijo prav vse, kar si morejo zamisliti, ampak uveljavljajo tudi svojo politično moč ter krojijo naša življenja? To so nekatera od vprašanj, ki se jim posvečamo v tokratni Intelekti. Gostje so dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Neven Borak, docent na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo dr. Tej Gonza ter kognitivni znanstvenik dr. Florian Klauser. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Najbogatejši zemljan Elon Musk v Ovalni pisarni v Beli hiši

Drugi pogled Ioana Marin, Romunija in Švica

Danes bomo v oddaji Drugi pogled spoznali Romunko, ki se je že od otroštva veliko selila po Evropi. Iz Romunije se je Ioana Marin pri 7-ih letih preselila v Slovenijo, tu opravila osnovno šolo in se nato preselila v Švico. In kljub temu, da se predstavi kot pol Romunka in pol Švicarka, pove, da ji je od vseh držav, v katerih je živela, najbolj pri srcu Slovenija. Več o tem, kaj ji je v Sloveniji všeč, pa izveste v oddaji Drugi pogled.

Jutranja kronika Kijev in Moskva v Ženevi predvidoma tudi o najtežjih vprašanjih. Za pogajalsko mizo tudi ZDA in Iran

V Ženevi se bodo nadaljevali pogovori med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju ZDA glede končanja vojne v Ukrajini. Moskva je napovedala širši nabor tem kot na minulih pogovorih v Abu Dabiju. V Ženevi se bodo danes nadaljevala tudi pogajanja med Iranom in ZDA o iranskem jedrskem programu. Kot so sporočili iz Teherana, so v Ženevo prišli s konkretnimi predlogi za dosego pravičnega sporazuma. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija poziva Izrael, naj razveljavi ukrepe na Zahodnem bregu - Projekt drugega bloka krške nuklearke se nadaljuje, vlada v pripravo prostorskega načrta - Po državi zadnja pustna rajanja pred pokopom pusta - Na zadnji olimpijski skakalni tekmi Prevc in Lanišek peta

Ob osmih Neža Majdič: Uteži, beljakovine, kreatin - kaj pravi znanost o mišicah?

Višje, hitreje in predvsem močneje niso več le olimpijska mantra. Mišice so temelj naše moči, energije in zdravja, in novejša znanstvena spoznanja kažejo, da so še veliko pomembnejše, kot smo mislili. Zakaj je vadba za moč ena najboljših naložb za prihodnost? Ali res potrebujemo več beljakovin, kot je veljalo še nedavno? In koliko treninga je v resnici dovolj, da ostanemo vitalni, močni in funkcionalni tudi čez desetletja? Bi morali uživati prehranske dodatke? Ob osmih se o vsem tem pogovarjamo s fiziatrinjo in strokovnjakinjo za klinično športno prehrano Nežo Majdič.

Torkov kviz Tine Venko: "V Cerknem se začne čas šteti po pustu"

V Cerknem letos obeležujejo 70-letnico obuditve cerkljanske laufarije. Kakšna pravila in hierarhija veljajo znotraj »laufarije« in kako veliko skrivnost je to, kdo se skriva za posamezno masko? V ozadje laufarije nas popelje TIne Venko, Cerkljan, ki se z laufarijo ukvarja že 11 let, pa tudi fotograf, snemalec in avtor dokumentarnega filma z naslovom Laufarija: Srce Cerkljanske.

Duhovna misel Emanuela Žerdin: Rdeče ustnice gospe Marinke

Vsako jutro na Jožefovem hribu odpre svoja velika prijazna vrata dom starejših. Ko začnejo ugašati zvezde na nebu, vse več sodelavcev hiti na delo, ki je pogosto težko in zahtevno, a prinaša obilje nepričakovanih radosti, rojenih iz medsebojnih odnosov in kontaktov. Mene posebej razveseli prvo jutranje srečanje z gospo Marinko. Odkar prihajam v dom, jo najdem v kotu recepcije, ko sedi čisto mirno in neslišno, z očmi spremlja vse, ki prihajajo. V desni roki drži rožni venec in njene ustnice se ves čas premikajo v tihi molitvi. A te ustnice so vsako jutro urejene, obarvane z živo rdečo barvo! Ko sva se prvič srečali, sem kar obstala, saj v domu redko srečaš v zgodnjem jutru gospo z obarvanimi ustnicami! Ne tako gospa Marinka. Povedala mi je, da vstane zjutraj ob šestih, se uredi in nas pride dočakat. To je njen ritual že več let. Ob njenih rdečih ustnicah sem se zavedala, kako pomembne so malenkosti na zunaj in znotraj! Svoje dostojanstvo lahko ohranimo tudi, če smo v domu starejših, odvisni in prepuščeni drugim. Lahko ohranimo svoje navade, da dočakamo ljudi, ki pridejo v našo hišo z nasmehom in molitvijo, da jih objame Božji blagoslov. Gospa Marinka ni samo ena od številnih stanovalcev ali uporabnikov doma na Jožefovem hribu. Ona je mala zvezdica, ki mi prek njenih rdečih ustnic zasveti in polepša jutro. Prinaša upanje, da je lahko življenje lepo in smiselno tudi, ko nismo več delovno aktivni in preprosto živimo svoje življenje. Pa ni imela lahkega življenja! Prišla je v našo domovino kot begunka, iščoč tiho in varno mesto, kjer ni ne vojne ne ubijanja. Vzljubila je naše mesto, naše ljudi, se naučila lepe slovenščine, a ni nikoli pozabila, česar jo je učila njena mama: Če boš spoštovala samo sebe, te bodo tudi drugi cenili in spoštovali. Ko si torej gospa Marinka našminka ustnice z rdečo barvo, želi, da vidimo nekaj lepega, svežega, in ko vzame v roke rožni venec, nam pove, da nam podarja tisto kar lahko – svojo molitev in svoj blagoslov. Zato je lepo vsako jutro vstopiti skozi steklena vrata našega doma. Tam je vsem nam podarjena njena prisotnost! Da lahko s hvaležnostjo sprejmemo vsak novi dan in se obarvamo z rdečo barvo ljubezni.

Jutranja kronika V Ženevi nov krog tristranskih pogovorov za končanje vojne v Ukrajini

Danes se bosta v Ženevi sešli ruska in ukrajinska delegacija. Kot je bilo pričakovati pa iskanje dogovora še zmerja omejujejo medsebojni napadi V oddaji tudi o tem: V Ženevi drugi krog pogajanj med Iranom in Združenimi državami - Vlada danes na obisku v Posavju - Medvode dobile mrežo 66 prvih posredovalcev za hitro pomoč - Danes bo precej jasno, po nižinah v notranjosti megleno.

Etnofonija The Kasambwe Brothers - The Kasambwe Brothers

V nocojšnji Etnofoniji bomo poslušali album The Kasambwe Brothers istoimenskega tria, ki prihaja iz Malavija. Gre za večgeneracijsko zasedbo, ki se je prvič zbrala že leta 1987, a je šele lani prišla do prvenca, na katerem postreže z nalezljivo in poskočno različico poulične glasbe.

Zrcalo dneva Gospodarska rast v Sloveniji je bila lani 1,1-odstotna

Gospodarska rast v Sloveniji je bila lani 1,1-odstotna, kažejo podatki statističnega urada. V Banki Slovenije najnižjo rast po letu 2020 pripisujejo predvsem krčenju v začetku leta. Po podatkih Eurostata pa naša država zaostaja za povprečjem Evropske unije.

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion - 6. del

Radijski cikel predstavlja dvajset temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjeva epa Iliada in Odiseja ter Vergilov ep Eneida. Šesti del cikla nosi naslov XVIII. in XIX. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Kakor poslej bo Ahila spet videti prvega v boju … '' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Ahil – Borut Veselko Antiloh – Brane Grubar Tetis – Majda Grbac Hefaistos – Andrej Kurent Agamemnon – Slavko Cerjak Odisej – Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995

Naše poti Krško odpira novo poglavje: celostna ureditev naselja Kerinov Grm

Prejšnji teden smo iz občine Rogašovci poročali o uspešnem sodelovanju in sobivanju Romov z večinskim prebivalstvom, tam so tudi bivanjske razmere bolj urejene. Povsem drugače pa je v občini Krško, ki je prva podpisnica pisma o nameri priključitve k pilotnemu projektu vlade. Namen projekta je oblikovanje celovitega in izvedljivega modela urejanja romskih naselji v sodelovanju z lokalnimi skupnostnimi. Naselje, ki ga bodo začeli urejati in komunalno nadgrajevati, bo naselje Kerinov Grm. V Ljubljani je komisija Državnega zbora za peticije na nujni seji podprla predlog programa za socialno in delovno aktivacijo brezposelnih, ki ga je pripravila Ljudska iniciativa Dolenjske. Predlogi so naravnani predvsem v boljše vključevanje Romov v širšo družbo. Pogovarjali smo se še z Meliso Guttman, ki je z nami delila svojo osebno izkušnjo odraščanja in spregovorila o pomenu romskega jezika pri ohranjanju identitete.