Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Storž "Imela sem poseben občutek v kazalcu leve roke."

V prihodnjih minutah bomo slišali ponovitev pogovora z gospo Mojco Dolamič. Če bi rekli, da je bil za tokratno sogovornico vsa službena leta laboratorij njen drugi dom, se verjetno ne bi zelo zmotili. Zakaj se je odločila za poklic laboratorijske tehnice, boste izvedeli v pogovoru. Delo je opravljala z veseljem in predanostjo, predvsem pa se je posvetila vsem, ki so se bali odvzema krvi. Kljub vsemu je v pokoj odšla z veseljem in je uživala prav vsak dan posebej. Naneslo pa je, da po dveh letih pokoja ponovno dela v laboratoriju, pogodbeno, opravlja odvzeme krvi, ki je bilo že prej njeno najljubše delo. Gospo Mojco Dolamič je na klepet povabila Lucija Fatur, pogovor pa sta začeli z vremenom.

Aktualno Radia Koper Davek na počitniške hiše in "slovenske favele v Istri"

Po neuradnih podatkih naj bi bili Slovenci lastniki več kot 120 tisoč nepremičnin na Hrvaškem; lani so jih kupili 3392, večinoma gre za počitniške hiše ali apartmaje. Pri sosedih so zvišali davek za t.i. turistične nepremičnine. Skoraj vse občine v Istri so se odločile za povišanje - z dosedanjih dveh na pet evrov za kvadratni meter. Obdavčitev se seveda nanaša na legalne nepremičnine. Prav v teh dneh pa je umaška občina objavila posnetek nelegalnih objektov na kmetijskih zemljiščih. Na občini jim pravijo kar favele, večinoma naj bi bile v lasti Slovencev, ki so jih označili za konkvistadorje. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z županom Istrske županije, Borisom Miletićem.

Ultrazvok Novost: Čopasta zobna ščetka proti kariesu in parodontozi

V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi

Ob osmih Jan Haverkamp: Jedrska energija ne bo poceni

Ali jedrska energija predstavlja varno prihodnost ali tveganje? Vroče vprašanje, ki zaposluje predvsem civilno družbo. Pri nas je aktualno predvsem zato, ker se je politika očitno poenotila, da mora pot Slovenije v brezogljično družbo voditi prek obnovljivih virov energije in jedrske energije. Je pa obljubila, da se bo o tem najprej posvetovala z volivci. Referendum naj bi bil še letos, referendumsko vprašanje pa bodo v soglasju oblikovale vse poslanske skupine, pravijo. V zadnjem času smo v oddaji Ob osmih že gostili nekdanjega dolgoletnega direktorja Jedrske elektrarne Krško Staneta Rožmana in Rafaela Mihaliča s fakultete za elektrotehniko. V tokratni epizodi smo o zgodovini referendumov o jedrski energiji v naši soseščini in drugod po svetu govorili z Janom Haverkampom iz Greenpeace-a.

Studio ob 17.00 Težave EU tri mesece pred volitvami

Tri mesece pred volitvami v Evropski parlament se po Evropi širijo protesti jeznih kmetov, krepi se tudi nezadovoljstvo gospodarstva zaradi visoke cene Zelenega dogovora. Vse bolj je slišati pozive k izgradnji obrambne skupnosti in vlaganju v oboroževalno industrijo. Skrbi državljanov vse spretnejše izkoriščajo populistični in ekstremistični voditelji, ki bi v zdajšnjih razmerah lahko spremenili ravnotežje političnih sil v Uniji in vplivali na evropsko agendo. Gostje: • dr. Marko Lovec, Katedra za mednarodne odnose, FDV • dr. Denis Mancevič, New Century Corporate Communications • mag. Igor Mally, državni sekretar, kabinet predsednika vlade. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Intervju - Radio Gorazd Pfeifer: Energetika se ne načrtuje za mandat ene vlade

V oddaji Intervju smo tokrat gostili predsednika uprave Nuklearne elektrarne Krško Gorazda Pfeiferja. Iz operaterja jedrskega reaktorja in vodje proizvodnje se je povzpel do direktorja najpomembnejšega elektroenergetskega objekta v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji, energetski stabilnosti države, vlogi krške nuklearke pri prehodu v brezogljično družbo, proizvodnji vodika v nuklearkah in tudi o reaktorjih četrte generacije, ki bodo omogočali bistveno višjo proizvodnjo električne energije in hkrati zagotavljali večjo varnost. Spoznajte Gorazda Pfeiferja, izjemnega jedrskega strokovnjaka, ki je znanja in izkušnje nabiral tudi v Združenih državah Amerike in ki ga odlikuje visoka stopnja integritete in varnostne kulture.

Jutro na Prvem

Radiosfera V sosednji Avstriji letos že 167 primerov ošpic

Mediji v sosednji Avstriji poročajo, da so v samo dveh mesecih letošnjega leta zaznali že skoraj toliko primerov ošpic kot lani v celotnem letu. Ta podatek uvršča Avstrijo med prve tri najbolj ogrožene države v Evropski uniji. Ošpice so zelo nalezljiva bolezen, ki se lahko zaplete z vnetjem srednjega ušesa, pljučnico in vnetjem možganov. Za Radiosfero smo govorili z otroškim infektologom Volkerjem Strengerjem iz Univerzitetne klinike v Gradcu. Če v Sloveniji skrbno spremljamo avstrijske izbruhe ošpic, pa so v Avstriji pozorni na primere oslovskega kašlja, ki jih beležimo pri nas. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Cynthia S. Goldsmith Content Providers(s): CDC/ Courtesy of Cynthia S. Goldsmith; William Bellini, Ph.D./ Public domain

Svetovalni servis Enolončnice

Za enolončnico poznamo Slovenci več različnih imen. Na Primorskem ji pravijo mineštra, na Gorenjskem in Dolenjskem "ajmoht", ponekod pa tudi kar "lonec". Kaj gre v lonec, ko pripravljamo »šaro«? Kaj potrebujemo za kavro? Nasiti in pogreje nas lahko tudi enolončnica s proseno kašo, krompirjev golaž ali pa pašta fižol. Ali so enolončnice naslednji dan res še boljše? V četrtkovem svetovalnem servisu bomo odstirali skrivnosti enolončnic s kuharskim mojstrom Matjažem Pozdercem.

Možgani na dlani Dr. Tadej Debevec: Plezanje in hipoksija - telo naredi vse, da omogoči dotok kisika v možgane

V Možgani na dlani znova dobrodošli v plezalni steni. še zadnja, tretja epizoda mini serije o plezanju je pred nami. V prvi smo se z Mino Markovič in prof. dr. Borutom Škodlarjem pogovarjali o duševnem zdravju in psiholoških vidikih plezanja, v drugi sta Ahac Istenič in prof. dr. Uroš Marušič pod drobnogled vzela kineziologijo plezanja in nevrobiologijo tega gibanja.Tokrat pa gremo iz dvoran in sten nižjih nadmorskih višin precej višje, tja, kjer je oskrbe s kisikom manj, kot so jo naši možgani sicer vajeni. Dr. Tadej Debevec je raziskovalec, športnik, profesor športne vzgoje, gorski vodnik, inštruktor alpinizma, gorski reševalec, pa še kaj in dela zelo zanimive raziskave. Vabljeni, da se nama pridružite v Možganih na dlani! Pripravlja: Mojca Delač.

Lokalni čas K(ak)o boš prišla na Bled?

Tokrat smo šli na Bled. In zimzelena tema priljubljenih turističnih krajev – promet. Prav v ponedeljek se tam začenja zadnja faza gradnje krožišča nove blejske obvoznice, in s tem spremenjen prometni režim. Vprašanja obvoznice, prevoza, obremenjenosti v turistični sezoni in še česa pa so ta čas tako aktualna, da jim namenjamo lokalni čas ob 6.45. na Prvem. Lokalni čas je pripravila Romana Erjavec.

Svetovalni servis Kdo je tisti, ki predpiše vadbo na recept?

Redna telesna aktivnost je ključna za ohranjanje in krepitev zdravja. Program Vadba na recept je le ena izmed ključnih rešitev za spodbujanje posameznikov k udeležbi pri redni telesni vadbi. Obsega personaliziran program vadbe, ki ga vadeči lahko izvaja tudi ob pomoči mobilne aplikacije. Za koga vse je priporočljiva vadba na recept? Je primerna za srčne bolnike, astmatike in sladkorne bolnike? Na vsa ta vprašanja bo odgovarjala dr. Petra Zupet, dr. medicine, specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.

Pod pokrovko Stara istrska kuhinja

Z dr. Lucijo Čok o tem, kako se raznolika zgodovina Slovenske Istre odraža v tamkajšnji tradicionalni kuhinji

Radiosfera Flexkeeping - po podjetniško idejo v ZDA

V slovenskem podjetju Flexkeeping so razvili platformo, ki jo danes uporablja približno 800 hotelov v več kot 70 državah. Soustanovitelj in direktor podjetja Luka Berger je do ideje za aplikacijo prišel leta 2012, ko se je odpravil na študentsko delo v Združene države Amerike. Kaj so bili njegovi prvi koraki po prihodu nazaj v Slovenijo in kakšne so bile prve podjetniške izkušnje? Poleg odgovorov na ta vprašanja pa v drugi podjetniški Radiosferi izvemo tudi, da gre podjetništvo z roko v roki z vztrajnostjo.

Svetovalni servis Abeceda nujne prve pomoči

V torkovem Svetovalnem servisu ponovimo abecedo prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja. Osnovni algoritem se za odrasle osebe ali otroke in dojenčke razlikuje. Koliko stiskov prsnega koša? Kako je z izvajanjem umetnega dihanja? Gost, ki bo odgovarjal na vprašanja, bo po 9-ti Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje. Govor bo tudi o pomembnosti defibrlatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Radiosfera Na potepanju po Indoneziji, deželi vulkanov

Kaj se v Deželi vulkanov, kakor tudi pravijo Indoneziji, skriva za opisom »modri ogenj«? Kako je videti spust v vulkan in zakaj tam ne diši najbolj prijetno? Pa kakšna je v Indoneziji zdravstvena oskrba in kateri lepotni standard še kar trdovratno vztraja? Lana Furlan se je v lastni režiji podala na raziskovanje te države. Pogovor sva začeli na Baliju, ki je najbolj turističen, najbolj znan izmed indonezijskih otokov, pa tudi najbolj »drugačen«. Kaj to pomeni, razkrijeva v Radiosferi.

Drugi pogled Sheridan Stevens, Združene države Amerike

Naša tokratna sogovornica v rubriki Drugi pogled, Sheridan Stevens, prihaja iz Združenih držav Amerike. Ljubezenska zgodba jo je leta 2019 pripeljala v Nemčijo, dve leti pozneje pa sta se z možem Slovencem preselila v Slovenijo, točneje, v Kranj. A ker mož trenira plavanje v Trstu, sta pred nekaj meseci sklenila, da novo domovanje najdeta v obmorskem mestu Koper, kjer živita sedaj. Kako drugačno je življenje pri nas kot v Ameriki, koga najbolj pogreša, kako ji gre slovenščina in še kaj boste slišali v prihodnjih minutah – s Sheridan Stevens se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Torkov kviz "Kapljica solze nastane, ko se tekočina oblikuje v volumen vsaj 7 mikrolitrov"

Solza je "kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini, b) ob draženju očesa." Takšna je slovarska definicija besede solza. Ampak v današnji oddaji bomo šli globje. Zanimalo nas bo, kako solze nastanejo, iz česa so sestavljene in kako deluje mehanizem sproščanja solz - jok. Sogovornica: prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani.

Intelekta

Intelekta

510 epizod

Vsaka množična manifestacija je lahko dinamit - o psihologiji množic

37 min

Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike

50 min

Argentinski anarho-kapitalizem ali kako iti z motorko nad državo

47 min

Fojbe med političnim mitom in zgodovinsko resničnostjo

56 min

Je zgodovina umetnosti zgodovina patriarhata?

49 min

Taylorjev management, najvplivnejša nevidna ideologija 20. stoletja

49 min

Informativne vsebine

Po Sloveniji Upokojitev zdravnice iz ambulante Senovo razburja paciente; v Zdravstvenem domu Krško napovedanih še več odhodov in upokojitev

Drugi poudarki oddaje: V zdravstvenih domovih na zgornjem Vipavskem in v Tolminu bodo zaradi umika soglasij za nadurno delo nastale velike organizacijske težave Kmetje v občini Šentjur nasprotujejo vzpostavitvi dveh suhih zadrževalnikov na najboljših kmetijskih zemljiščih Začenja se širitev grosupeljske osnovne šole Brinje, ki jo že nekaj časa pesti prostorska stiska Znani so rezultati arhitekturnega natečaja za ureditev propadajoče mariborske tržnice Tabor

Danes do 13:00 Inflacija se znova krepi

Po treh mesecih umirjanja rasti cen se je februarja inflacija znova okrepila. Življenjske potrebščine so se v povprečju podražile za 0,8 odstotka, v medletni primerjavi pa za 3,4 odstotka. Po besedah Matevža Postrašije s Statističnega urada so na mesečno inflacijo najbolj vplivale podražitve počitniških paketov v tujini, dražji naftni derivati in oblačila. Manj ugodna je tudi napoved letošnje gospodarske rasti. Urad za makroekonomske analize in razvoj jo je znižal z 2,8 na 2,4-odstotno rast bruto domačega proizvoda. Druge teme: - V zdravstvenih zavodih kljub jutrišnjemu začetku umika soglasij za nadurno delo ne pričakujejo kolapsa - Ruski predsednik Putin posvaril pred jedrsko vojno, če bo Nato v Ukrajino poslal vojake - V Gazi ubitih več kot 80 Palestincev, ki so čakali na hrano

Ob osmih Jan Haverkamp: Jedrska energija ne bo poceni

Ali jedrska energija predstavlja varno prihodnost ali tveganje? Vroče vprašanje, ki zaposluje predvsem civilno družbo. Pri nas je aktualno predvsem zato, ker se je politika očitno poenotila, da mora pot Slovenije v brezogljično družbo voditi prek obnovljivih virov energije in jedrske energije. Je pa obljubila, da se bo o tem najprej posvetovala z volivci. Referendum naj bi bil še letos, referendumsko vprašanje pa bodo v soglasju oblikovale vse poslanske skupine, pravijo. V zadnjem času smo v oddaji Ob osmih že gostili nekdanjega dolgoletnega direktorja Jedrske elektrarne Krško Staneta Rožmana in Rafaela Mihaliča s fakultete za elektrotehniko. V tokratni epizodi smo o zgodovini referendumov o jedrski energiji v naši soseščini in drugod po svetu govorili z Janom Haverkampom iz Greenpeace-a.

Jutranja kronika Predvidoma znana pomladanska napoved gospodarskih gibanj

Analitiki bodo danes postregli s svežimi napovedmi gospodarskih gibanj. Eden ključnih dejavnikov so nepredvidljive geopolitične razmere. Sloveniji naj bi šlo sicer bolje kot lani, a negotovost ostaja. Druge teme: - Slovenija ne dosega podnebnih ciljev Unije. - V Gazi zaradi lakote umrlo še več otrok. - Na Hrvaškem bolj obdavčili turistične nepremičnine.

Jutranja kronika Sloveniji naj bi imela tudi letos krepkejšo gospodarsko rast, a optimizem hlapi

Nepredvidljive geopolitične razmere so eden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na evropsko in slovensko gospodarstvo. Mednarodne in domače institucije pravijo, da nam bo šlo letos bolje kot lani, a ne toliko bolje, kot so pričakovale jeseni. Pa tudi, da bo slovenska rast boljša od evropskega povprečja. Svežo, pomladansko napoved gospodarskih gibanj bo Slovenija predvidoma objavila danes. V oddaji pa tudi o tem: - Fides in vlada za mediacijo, v izolski bolnišnici opozarjajo na posledice stavke - V bližnjevzhodni konflikt vse bolj vpet tudi Libanon - Ogrevanje v Šaleški dolini bo nekoliko cenejše

Zrcalo dneva Vlada s sindikati nadaljevala pogajanja o plačnih stebrih, a brez Fidesa

Danes so se nadaljevala pogajanj v okvirih plačnih stebrov, na katerih je vlada sindikatom predstavila, kaj bi predlog odprave plačnih nesorazmerij pomenil za posamezne poklicne skupine.

Radijski dnevnik Pogajanja o zdravstvenem stebru konstruktivna, a brez Fidesa

Vladna in sindikalna stran sta današnja pogajanja o novem plačnem stebru za zdravstvo in socialno varstvo ocenili za konstruktivna. Sindikata Fides na pogajanja ni bilo, so pa nakazali naklonjenost mediaciji, ki se omenja kot ena izmed možnosti za končanje zdravniške stavke. Druge teme: - Državni svet po zapletih brez odločitve o preiskavi o poslovanju Gen-I-ja, Star Solar-ja in Gibanja Svoboda - V ospredju prve priprave strategije na področju obrambe v Uniji skupno naročanje - Na severu Gaze ni več nobene delujoče bolnišnice

Studio ob 17.00 Težave EU tri mesece pred volitvami

Tri mesece pred volitvami v Evropski parlament se po Evropi širijo protesti jeznih kmetov, krepi se tudi nezadovoljstvo gospodarstva zaradi visoke cene Zelenega dogovora. Vse bolj je slišati pozive k izgradnji obrambne skupnosti in vlaganju v oboroževalno industrijo. Skrbi državljanov vse spretnejše izkoriščajo populistični in ekstremistični voditelji, ki bi v zdajšnjih razmerah lahko spremenili ravnotežje političnih sil v Uniji in vplivali na evropsko agendo. Gostje: • dr. Marko Lovec, Katedra za mednarodne odnose, FDV • dr. Denis Mancevič, New Century Corporate Communications • mag. Igor Mally, državni sekretar, kabinet predsednika vlade. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Dogodki in odmevi Pogajanja o plačnih nesorazmerjih potekala brez sindikata Fides

Vlada in sindikati javnega sektorja so danes na stebernih pogajanjih govorili o vladnem predlogu odprave plačnih nesorazmerij. Zdravnikov na pogovorih ni bilo, vladi ne zaupajo več, vztrajajo. Pogajanja se ne premaknejo z mrtve točke. Pristojna ministrica Valentna Prevolnik Rupel predlaga, da je treba mogoče razmišljati o novih rešitvah, kot je mediacija, ki bi morda premaknile stvari naprej. To pot bi preiskusili tudi v Fidesu. Kot vse kaže pa je vlada uspešno končala zgodbo glede reorganizacije nujne medicinske pomoči. Druge teme: - Razrešene dileme glede kamniške urgence; v prenovljenem pravilniku bo prepoznana kot strateška točka - Evropska komisija načrtuje skupno obrambno pot; od krepitve industrije do skupnih nabav - Za Gazo ni na vidiku ne premirja ne povečanja dotoka humanitarne pomoči

Po Sloveniji V Mariboru razburja prenova mestnega središča

Drugi poudarki iz oddaje: Promet od hrvaške meje se skozi Ormož in Ptuj iz leta v leto povečuje V pomanjkanju prostora so tudi v gorenjskih domovih za starejše, kdaj je pričakovati dva nova domova - v Žirovnici in Kamni Gorici V Novi Gorici prenapolnjena zunanja parkirišča, garažna hiša pa sameva

Danes do 13:00 Evropski parlament o krepitvi varnosti Unije

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Evropskem parlamentu v Strasbourgu napovedala pripravo prve strategije na področju obrambe v Uniji, v ospredju katere bo skupno naročanje. V oddaji tudi o tem: - Julija Navalna 27-erico vnovič pozvala k zaustavitvi ruskega predsednika Vladimirja Putina. - Zaradi lakote v Gazi ogrožena četrtina tamkajšnjih prebivalcev. - V Kamniku bo tudi v prihodnje delovala nujna medicinska pomoč.

Podkasti

Umetnost možnega Vloga (ne)zvestobe v slovenski politiki – Andraž Zorko (Valicon)

Kako se evropske volitve razlikujejo od državnozborskih? Ne samo po tem, da je prag za vstop v evropski parlament mnogo višji in da odločajo preferenčni glasovi. Razlika je tudi ta, da zaradi nižje volilne udeležbe praviloma odločajo volivci, ki so zvesti svoji stranki in politični opciji. Zato se rezultati evropskih volitev tudi praviloma razlikujejo od izidov volitev v slovenski parlament. Prednost imajo torej stranke, ki imajo zvesto volilno bazo, tako imenovane »tradicionalne« stranke. Pri nas so to SDS, SD in NSi. Kaj se bo torej zgodilo zdaj, ko so Socialni demokrati po aferi sodna palača zdrsnili na zgodovinsko dno? Analizira Andraž Zorko, direktor in partner Valicona, podjetja, ki – kot ugotavlja Aleš – je v super volilnem letu natančno napovedal ne samo rezultate, ampak tudi volilno udeležbo. Mimogrede Andraž pove še, ali in kako agencije, ki merijo javno mnenje, prav to javno mnenje oblikujejo, pa tudi, kako v času, ko ni več starih metode anketiranja, pridejo do zanesljivih podatkov. Namignemo tudi, kakšna je povezava med Alešem Hojsem in rumenimi nogavicami. Na poslušanje!

Prvič Srcozlom

Kako povedati nekomu, da ti je všeč? In kako nekomu povedati, da ti ni, ali pa, da ti ni več všeč? Kaj narediti, ko ti kdo zlomi srce in kako dolgo traja, da se zlomljeno srce zaceli?

Prvič Sprašujem

Kakšne spolne vzgoje so deležni mladi v Sloveniji, je zelo odvisno od šole in posameznih učiteljic in učiteljev. To so potrdili mladi, ki sodelujejo pri projektu Prvič. Povedali so, da bi si v šoli želeli dobiti več informacij o spolnosti in telesu.

Evolucija užitka Prvič - podkast o spolnosti za mlade

Iskreni, sočutni, prijazni in zabavni pogovori mladih o odraščanju in spolnosti.

Umetnost možnega Izredno stanje – konec ali začetek? – Anže Božič (POP TV) in Matej Grošelj (Večer)

Še vedno ne vemo, kako se bo razpletla afera »sodna palača«. Bo ministrica končno odstopila? Bodo Socialni demokrati preživeli prosti pad? Kaj lahko sanirajo na aprilskem volilnem kongresu? Gneče za mesto predsednika stranke ni. Bo odstopila samo Tajna Fajon ali tudi drugi člani predsedstva? Kaj pomeni imenovanje Matevža Frangeža za začasnega glavnega tajnika? Gosta tokratne epizode – Anže Božič, POP TV in Matej Grošelj, Večer – menita, da so možni vsi scenariji, a nobeden med njimi ni dober. Niti za SD niti vlado. Tudi če težave Socialnih demokratov trenutno koristijo Gibanju Svoboda, bo na dolgi rok ceno afere plačala celotna vlada in politična leva sredina. Medtem na desnici vznemirja odločitev SDS, da naj poslanci podpišejo neke vrste »izjavo pripadnosti« poslanski skupini in stranki SDS do konca mandata. Anže Logar in Eva Irgl izjave nista podpisala. Zakaj pa izjave ni podpiral Dejan Kaloh?

Prvič Šok

Prve mokre sanje, prva menstruacija, mozolji, rast, dlake, razvoj genitalij, vse to se pod vplivom hormonov zgodi v z našim telesom v času pubertete. Kako so mladi doživljali te spremembe in kakšen odnos imajo do svojega telesa?

Prvič Prvič: uvodni song špice oddaje

Pesem za špico oddaje Prvič so odrapali in zapeli trije mladi glasbeniki: Zara Kregar, Beno Zupančič in Martin Gubina. Glasbo je ustvaril Marko Gregorič, besedilo pa je napisala novinarka in ena od avtoric oddaje Prvič Neža Prah Seničar. Besedilo pesmi: Lomijo kosti, obljube, s sebe drgnejo poljube, vse nas tlačijo v škatle. zapustili so prjatle. Pozabil so na ljubezen, kaj te strezni, ko si jezen. Vsi enaki, vsi prosojni, zanje vedno smo v vojni. Plešem prvič, prvič jočem, prvič delam vse, kar hočem! Nas pa kliče ples, svoboda, mislim se ne vidi roba, škatle smo že razcefrali, komu bodo glavo prali?! Polnijo se ulce, mesta, mi smo večnost, mlečna cesta, v nas vesolje se sestavi, dobrodošli na zabavi! Plešem prvič, prvič jočem, prvič delam vse, kar hočem! Ritem misli nam prestavi, vešče vztrepetajo v glavi, slišim te in ti poslušaš, z nami si lahko vse upaš. Lomijo kosti, obljube, s sebe drgnejo poljube, vse nas tlačijo v škatle. zapustili so prjatle. Pozabil so na ljubezen, kaj te strezne, ko si jezen. Vsi enaki, vsi prosojni, zanje vedno smo v vojni. Plešem prvič, prvič jočem, prvič delam vse, kar hočem!

Umetnost možnega Objektivna odgovornost na žaru – Nataša Briški (Metina lista) in Aljaž Pengov Bitenc (Radio Kaos)

Tokratna epizoda je nastajala v trenutku, ko je Dominika Švarc Pipan novinarjem sporočila, da navkljub objektivni politični odgovornosti pri nesmotrnem nakupu zapuščene stavbe za sodno palačo ne namerava odstopiti s položaja ministrice. Namesto tega je prst uperila v svojo stranko SD, ki jo je prva pozvala k odstopu, in njene vidne predstavnike. O tem smo za uverturo spregovorili z veteranoma na slovenski podkasterski sceni Natašo Briški z Metine liste ter Aljažem Pengovom Bitencem, urednikom Radia Kaos, ki že deset let ustvarjata podkaste Metin čaj in Evropska četrt, šesto sezono pa v družbi kolegov še politični LD;GD. Prav zato smo se posebej poglobljeno pogovorili o fenomenu podkastanja na Slovenskem, tudi tega, da se te privlačne forme vse bolj poslužuje politika. Na poslušanje!

Prvič Nov podkast o spolnosti za mlade

Za osrečujočo in zdravo spolnost je ključna celovita in sistematična spolna vzgoja. To bo ponudil projekt Prvič s televizijsko dokumentarno serijo, podkastom in izobraževalnimi članki za starše in šole.

Srce bije za posel Jožko Tomšič, Emil Frey Slovenija

Gost 23. epizode Srce bije za posel je generalni direktor skupine Emil Frey v Sloveniji Jožko Tomšič. Gre za družbo, v švicarski lasti, ki v Sloveniji trži 12 avtomobilskih znamk. Kakšne so napovedi glede prodaje električnih avtomobilov? Kaj pa avtomobili na vodik? Sogovornik je do zelenega prehoda zadržan, pa ne zato ker mu nasprotuje, temveč zato ker meni, da so odgovorni pozabili na ključno – strategijo, ki bi to podpirala. Če imate radi avtomobile, ali pa če vas zanimajo trendi na področju transporta, je čas za klik.

Umetnost možnega Čakajoč na dogodek v mestu Gogi – Borut Mekina (Mladina) in Rok Kajzer (Večer)

Vaš odziv na natečaj »naj politični dogodek leta 2023« je presegel pričakovanja. Kar nekaj vas je menilo, da je pomembno zaznamovalo minulo leto pričanje Tatjane Bobnar pred komisijo državnega zbora, kjer je razgalila domnevne politične pritiske, ki jih je bila deležna v vlogi ministrice. To in posledično vloga KPK je bila tudi iztočnica za našo tokratno debato s kolegoma Borutom Mekino, novinarjem in komentatorjem Mladine, ter Rokom Kajzerjem, urednikom Večerove priloge V soboto. A morebitne obremenilne ugotovitve KPK, ta vse bolj pričakovani politični »dogodek« par excellence, po mnenju naših gostov ne bo spodnesel vlade. Nasprotno, menita sogovornika, nobena od treh partneric koalicije si ne želi na volitve. Zato je malo verjetno, da bi po poročilu KPK koalicija razpadla. Lahko pa ugotovitve povzročijo nekaj nervoze v političnem prostoru. Te že zdaj ne manjka. Poleg nizkih javno-mnenjskih rejtingov ima vlada odprte in vse bolj globoke fronte s številnimi družbenimi skupinami; sindikati, sodniki, zdravniki, gospodarstvom … Rok meni, da bi se morala vlada vsaj konfliktu s sodniki izogniti, če že pri zdravstveni reformi ne vidi ciljne črte. Borut pa meni, da je nemir v družbi nekaj logičnega in pričakovanega, saj vlada uvaja nekatere spremembe, ki so se jih prejšnje vlade izogibale.

Iz glasbenega uredništva

Godbe z zgodbo Glasbena sodelovanja

V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj uspešnih in simpatičnih vokalnoglasbenih sodelovanj.

41 stopinj vročine Born to be Mild

V oddaji poslušamo skladbe Sleepless Thoughts (Tomaž Gajšt/Aleš Avbelj), solist Tomaž Gajšt; Whitewater (Vid Jamnik/Tadej Tomšič), solist Vid Jamnik; Born to be Mild (Karlheinz Miklin/Michael Abene), solist Karlheinz Miklin; Sing, Sing, Sing (Louis Prima/Peter Eldrige), solisti New York Voices.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Etnofonija Holly & The Reivers: Three Galleys

Holly & The Reivers: Three Galleys. Album prvenec severnoangleškega temačnega folk tria. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/02/22/holly-the-reivers-three-galleys/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 25. 2. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 25. 2. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Steve Earle v akustičnem koncertu na Prvem (Cankarjev dom, Ljubljana)

Steve Earle – v oddaji, ki jo ureja Jane Weber, ga boste slišali v koncertu – je pred leti stopil na novo pot. Zaradi odličnih pesmi in razuzdanega življenja so ga razglasili za dediča Hanka Williamsa. Zaradi ljubezni do folka, countryja in bluesa so ga rokerji imeli za odpadnika, v Nashvillu pa so se zmrdovali zaradi njegovega rokovskega vedenja. Ker so pri njem našli heroin, je bil v zaporu, a se je zmagoslavno vrnil. Ozdravljen in z novimi izvrstnimi ploščami in pesmimi. Na novo pot smo Steva Earla z gosti The Delavantes pospremili tudi pri nas s koncertoma v Cankarjevem domu in novogoriški Perli, Earle pa se je tedaj predstavil tudi zagrebškemu občinstvu. Nocoj boste lahko slišali posnetek njegovega koncerta iz Ljubljane. Steve Earle se je rodil leta 1955 v mestecu Fort Monroe v Virginiji, odraščal je v Teksasu, pri enajstih letih pa je začel igrati akustično kitaro. Kmalu je spoznal Townesa Van Zandta in se za vedno navzel njegovih lepih pesmi (in tudi nekaj slabih navad). Svojemu velikemu vzorniku, ki je umrl tik pred prej omenjeno turnejo in za katerega je večkrat izjavil, da je najboljši pisec pesmi vseh časov, je Steve tudi posvetil veliko svojih del. Earlova glasba je tudi na albumu Jerusalem pretanjena mešanica različnih glasbenih slogov, znanih tako z albumov Brucea Springsteena, Neila Younga in Boba Dylana kot tudi že s skoraj pozabljenih vinilnih plošč izvajalcev tradicionalnega folka, bluegrassa in bluesa. Svoj prvenec z naslovom Guitar Town je Earle sicer izdal dokaj pozno, šele leta 1986, vendar pa so ga sprejeli izredno dobro. Steve svojega samosvojega glasbenega poslanstva in prepričanja ni spremenil niti takrat, ko je za založbo MCA posnel šest albumov in so ga štirikrat predlagali za gremija, ostal pa mu je zvest tudi, ko se je leta 1995 v velikem slogu vrnil na glasbeno prizorišče z bluegrassovsko obarvano ploščo Train A Comin. Earle je s svojo prelomno ploščo I Feel Alright, ki je izšla pri založbi E-Squared/Warner Bros, dokazal, da ni le preživel, ampak je zaradi težkih in bolečih življenjskih izkušenj postal boljši kot kdaj koli prej. Preživel je obdobje, ko mu je obsodba zaradi heroina zagrenila življenje in zasenčila njegovo nadarjenost. Zdaj so njegove misli že več let osredotočene le na glasbo. Earlovo glasbo lahko slišite tudi v filmu Dead Man Walking. Steve skladbo Ellis Unit One šteje med svoja najboljša dela, z njo pa se je znašel v ugledni druščini glasbenikov, kot so Bruce Springsteen, Johnny Cash, Eddie Vedder, Nusrat Fateh Ali Khan in Mary Chapin Carpenter. V izbrani družbi je bil tudi na plošči, ki jo je pripravil Bob Dylan, posvečena pa je Jimmieju Rodgersu. Earle je priredil Rodgersovo pesem In The Jailhouse Now, svoje priredbe pa so prispevali še Jerry Garcia, Bob Dylan, Van Morrison in drugi zvezdniki. 1 Christmas In Washington Steve Earle 2 You Know The Rest Steve Earle 3 Angry Young Man Steve Earle 4 My Old Friend The Blues Steve Earle 5 Someday Steve Earle 6 South Nashville Blues Steve Earle 7 CCKMP Steve Earle 8 Now She's Gone Steve Earle 9 More Than I Can Do Steve Earle 10 Tom Ames' Prayer Steve Earle 11 Hometown Blues Trad./ Arr. Doc Watson (???) 12 Sometimes She Forgets Steve Earle 13 Goodbye Steve Earle 14 Rex's Blues Townes Van Zandt 15 So Different Blues Trad. (Mance Lipscomb) 16 My Starter Won't Start This Morning Lightnin' Hopkins 17 Valentine's Day Steve Earle 18 Outlaws Honeymoon Steve Earle 19 Somewhere Out There Steve Earle 20 New York City (N.Y.C.) Steve Earle

Pesem v žepu Bort Ross: K tebi odpeljem svoje srce

V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki je za razliko od prvenca »Sančo Pansa« iz leta 2015 bolj kantavtorski in vsebinsko zrelejši; avtorjeva značilna melanholija se v novejših pesmih vse bolj umika hvaležnemu sprejemanju življenja, rezultat pa je umirjena glasbena refleksija v barvah melodičnega popa, obogatena z elementi drugih glasbenih zvrsti, ki jih v deveterico pesmi vnašajo sodelujoči glasbeniki.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Klateži in vokalna skupina Snežet

Tokrat se v oddaji prvič predstavlja mlajša fantovska zasedba, ki sliši na ime Ansambel Klateži. V svoji zbirki ima že kar zajaten nabor avtorskih skladb, zanjo pa pišejo tudi priznani slovenski avtorji. Družbo jim dela vokalna slupina Snežet s Tolminskega, ki je poslušalkam in poslušalcem Četrtkovih večerov domačih pesmi in napevov že znana, saj smo jo gostili v eni izmed živih oddaj iz studia 13. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Ed Sheeran

V Godbah z zgodbo eden najbolj uspešnih angleških glasbenikov Ed Sheeran, ki je 17. februarja praznoval 33. rojstni dan. Ed Sheeran je v letih, odkar je na glasbeni sceni prodal več kot 150 milijonov albumov, kar ga uvršča med najbolje prodajane glasbenike vseh časov. Leta 2019 so ga razglasili tudi za glasbenika desetletja, na glasbeni platformi Spotify je med najbolj pretočnimi glasbeniki….10. avgusta ga lahko poslušate v Zagrebu……V Godbah z zgodbo pa nekaj njegovih uspešnic in nekaj biografskih dejstev.

41 stopinj vročine G-Jam Blues

V oddaji poslušamo skladbe G-Jam Blues (Jože Privšek), Go, go (Bob Mintzer) - solisti Yellowjackets, Last Exit (Matija Dedić/Silvije Glojnarić) - solist Matija Dedić ter Accentuate the Positive (Harold Arlen/Jože Privšek).

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Vrabček je zrastel

Še dobro, da je tu luna, ki vsako noč pripoveduje pravljice vrabčkom in lisicam. In tudi zapuščenim parkom in dolgim cestam … Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! O dedku in medvedku

Dedek gre v gozd po medvedka za Katarinco. Pripovedujeta: Radko Polič Rac, Ivan Rupnik in otroci. Napisal: Leopold Suhodolčan. Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

Prvič Srcozlom

Kako povedati nekomu, da ti je všeč? In kako nekomu povedati, da ti ni, ali pa, da ti ni več všeč? Kaj narediti, ko ti kdo zlomi srce in kako dolgo traja, da se zlomljeno srce zaceli?

Lahko noč, otroci! Snežinka Binka

Kralj čas je stopil na balkon svojega bisernega gradu. Na dvorišču je čarala kraljična zima … Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Lahko noč, otroci! Dekle po imenu Yuan Xiao

Cesar je sladke cmočke v čast in slavo prelepe služabnice poimenoval Yuan Xiao … Pripoveduje: Anja Novak. Avtorica: Katja Simončič. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.

RIO radijska igra za otroke Marjan Marinc: Zmaj Frfotaj

Vse se začne s hudo sušo, saj so vsi potoki in vse reke presahnili, od nikoder ne priteče nobena kapljica vode. Jaka najprej obtožijo, da je povzročitelj te nesreče, ker se ne umiva. Ko se z Zmajem Frfotajem podata na pot, da bi rešila težavo, pa se znajdeta sredi igre naravnih sil. In jasno postane, da so prav njihovi spori pravi razlog za sušo. Močno ekološko jedro je temelj te igre za otroke, posnete že pred več kot pol stoletja, ob tem pa avtorju nikoli ne manjka zabave in raznovrstnih dogodivščin. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: dr. Urban Koder Jaka − Dagi Langus Pevec − Boris Kralj Župan − Bert Sotlar Filandrij − Aleksander Valič Zmaj Frfotaj − Jurij Souček Nébes − Jože Zupan Oblak − Dare Valič Grom − Polde Bibič Strela − Alja Tkačev General − France Presetnik Kamenko − Janez Hočevar Kralj voda − Tone Homar Čarovnica Pipirela − Duša Počkaj Mati − Judita Hahn Drugi sodelujoči − Franjo Kumer, Mirko Bogataj, Silva Danilo, Sonja Stopar, Marta Pestator Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1970.

Lahko noč, otroci! Ura z enim kazalcem

Na jasi stoji hišica iz štora. V hišici je soba. V tej sobi spita dva škrata … Pripoveduje: Gregor Čušin. Napisal: Vaclav Čtvrtek. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Huda muska Bob Marley

Letos mineva 79 let od rojstva enega vplivneših glasbenikov reggae glasbe, Boba Marleyja. V tokratni hudi muski razikujemo glasbo tega glasbenega velikana, ki je v 36. Letu starosti umrl zaradi posledic podnohtnega melanoma.

Kulturomat Zvezdna noč

Nina Slavec in Laetitia Rebecca Pohl (izgovorjava: Leticija), ki navadno ustvarja pod svojim umetniškim imenom KiKi, sta septembra lani izdali svoj prvi skupni singel. Naslov pesmi je Zvezdna noč, govori pa o medsebojnih odnosih. Mladi glasbenici obljubljata, da se v bližnji prihodnosti obeta še več skupnih sodelovanj. Več o njunem ustvarjanju pa izveste v današnjem Kulturomatu. Pred mikrofon ju je povabila Lana Furlan. Besedilo je prebrala Špela Šebenik.

Hudo športni Triatlonka Luna Sraka

Triatlon je še eden izmed športov, ki ga v rubriki Hudo športni še nismo predstavili. Kakšen je ta šport, ki ga sestavljajo tek, plavanje in kolesarjenje in kako priljubljen sploh je med mladimi športniki, je raziskovala Špela Šebenik.

Hudo! Planinske brihte na 34. tekmovanju Mladina in gore

Konec januarja je Šenčur gostil 34. državno tekmovanje Mladina in gore, ki je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij planinskega delovanja. To tekmovanje mlade pripravlja na samostojen obisk gora, ponuja pa tudi ogromno možnosti za druženje in pridobivanje izkušenj za življenje. Z nami v studiu so v oddaji Hudo bile Manja Goslar, Karin Jakša Jovanovski, Sara Mis in Viktoria Ana Šušteršič, članice ekipe Planinske brihte iz Planinskega društva Medvode, ki so v osnovnošolski konkurenci postale državne prvakinje, z njimi je bila tudi mentorica Mojca Resnik.

Naše skupnosti

Sami naši Veljavnost makedonskih dokumentov po 12. februarju 2024, nadaljevanje potovanja po Svilni poti s starim golfom, igralka Špela Setničar o predstavi Aktivistke

V oddaji Sami naši na Prvem vas tokrat pričakuje razburljivo nadaljevanje pogovora z izjemnim popotnikom Hamzo Ridžalom, ki je v starem golfu prevozil Svilno pot. V studiju nas je obiskala Špela Setničar, ki je pretekli mesec sodelovala pri nastajanju predstave Aktivistke gledališke režiserke Selme Spahić. Oddaja prinaša tudi vpogled v aktualne razmere glede veljavnosti makedonskih dokumentov po 12.2.2024. Slišali boste, kako se je država spopadla s tem izzivom ter kakšne posledice to prinaša za svoje državljane tako doma kot po svetu.

Naše poti Romi v naselju Gazice pri Brežicah kljub dostopu do vode še vedno ostajajo brez elektrike

Skupaj s televizijsko ekipo oddaje So vakeres – Kaj govoriš smo se prejšnji teden odpravili v občino Brežice. Najprej smo zavili v romsko naselje Gazice, ki je od mesta oddaljeno le nekaj minut vožnje. Naselje, v katerem živi trinajst družin, je obdano z gozdom, vse hiše imajo dostop do pitne vode, še vedno pa živijo brez elektrike. Prebivalci Gazic so nam zaupali, česa si želijo, in opozorili na neodzivnost občine pri reševanju izzivov skupnosti. Med drugim smo se pogovarjali z Dušanko Jurkovič, ki je zagnala tudi prvo romsko društvo v naselju, ter Zmagom Jurkovičem, ki je v brežiški občini edini Rom, ki je v lovsko društvo včlanjen že več kot dvajset let. Otroke iz naselja pa smo obiskali v vrtcu in šoli, kjer jim do boljšega učnega uspeha pomaga tudi romska pomočnica. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika.

Sotočja Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.

Slovencem po svetu Daniel Furlan Avstralija: ”Oče nama je s sestro zapustil veliko darilo – oba govoriva slovensko”

Odpravili se bomo k slovenskim rojakom v Tuzlo, kjer so ta mesec poimenovali kar Veseli kulturni februar in med drugim pripravili tudi veliko kulturno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, nekaj več boste izvedeli o ohranjanju slovenskega jezika med Slovenci v Argentini, pa tudi kako si prizadevajo za slovenstvo in slovensko besedo rojaki v avstralskem mestu Geelong. Pomudili pa se bomo tudi pri Slovencih v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija, kjer že skoraj pol stoletja deluje slovensko društvo Maribor, ki bo ta konec tedna na občnem zboru začrtalo smernice nadaljnjega delovanja.

Sami naši S starim golfom po svilni poti, umetniška pot Hanne Dujmović in projekt Avdiomanija za večjezične otroke in mladostnike

V oddaji Sami naši vas peljemo s starim golfom po svilni poti v družbi popotnika in raziskovalca Hamze Ridžala, ki bo delil svoje izkušnje z ekspedicije skozi območja Rumelije, Anatolije, severne Mezopotamije, Zakavkazja, Uzbekistana in Transoksanije. Pogovarjamo se z umetnico Hanno Dujmović, ki je razkrila svojo pot od, kakor sama pravi, otroka, ki ni imel daru za risanje, do uspešne umetnice, ki lahko živi od svojega dela. Predstavljamo vam tudi projekt Avdiomanija, v sklopu katerega ustvarjajo avdioknjige in podkaste v srbščini za otroke in mlade. Ta projekt je namenjen večjezičnim otrokom in mladostnikom, ki izvirajo iz nekdanje Jugoslavije in odraščajo v tujini.

Naše poti Dornavski Cigani na ptujskem karnevalu širijo veselje, radost in ljubezen

Najprej se odpravimo na Ptuj, tja smo zavili prejšnji pustni torek in poklepetali z dornavskimi Cigani. Etnografsko društvo že več kot 60 let na pustnem karnevalu spodbudno uprizarja like Romov – Ciganov in med ljudmi seje veselje, radost in ljubezen. Utrip s pustnega sprevoda smo ujeli tudi v naše snemalne naprave. Na Pušči so v Knjigobežnici pripravili dan kulture za romske otroke, prinašamo pa še povzetek nujne seje komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so opozorili na vse bolj žgočo romsko problematiko.

Sotočja 'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?

Slovencem po svetu "Olimpijsko bob stezo, ki smo jo zgradili nad Sarajevom, so med obleganjem uporabljali za streljanje na mesto"

Tokrat gremo najprej v zgodovino. 14.februarja je namreč minilo 40 let, odkar je Jure Franko na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu prismučal srebrno kolajno. V trenutku je postal junak in se zapisal v zgodovino. O svojih spominih na te dogodke pripoveduje Zoran Doršner, uveljavljen slovenski arhitekt iz Bosne in Hercegovine, ki je sodeloval pri prostorskem načrtovanju iger v Sarajevu in jih je doživel tako rekoč iz prve vrste. Dobro pa se spominja tudi razdejanja in trpljenja med obleganjem Sarajeva le nekaj let pozneje. Iz Ria de Janeira boste slišali, kako poteka pustni karneval - najbolj množični in zagotovo najbolj barvit na svetu. Predstavljamo pa tudi publikacijo Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi, ki je delo Janeza Roglja.

Sami naši Alma Bejtullahu s Humboldtovo štipendijo v Frankfurtu, Ljubljana gostila gledališča prestolnic nekdanje Jugoslavije, pevka Remi pripravlja nov album

Nocoj smo v oddaji Sami naši na Prvem za vas obiskali festival Ruta. Prinašamo nekaj najzanimivejših utrinkov gledaliških poslastic z območja nekdanje skupne države. v glasbenem studiu smo ujeli tudi vokalistko Remi skupine Elemental in jo zmotili pri ustvarjanju novega albuma. Na začetku pa poslušajte zgodbo Alme Bejtullahu, ki je kot znanstvena raziskovalka trenutno v Frankfurtu.

Naše poti dr. Rahela Hojnik Kelenc: Romi na Hrvaškem na prvo mesto postavljajo družino, Romi pri nas pa izobraževanje

Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec prejšnjega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena samo dvajset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala?

Sotočja Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.

Med štirimi stenami

Samomorilnost pri mladih − smo odrasli zatajili?

30 min

Življenje s shizofreno mamo

46 min

Bojana Ivanovič: "Vsak dan se opomnim, da rešitev obstaja. Imejmo se radi."

39 min

Ksenija Medved: Napisala sem roman

44 min

Medvrstniško nasilje: vsako obnašanje ima svoje vzroke

38 min

Sto let izobraževanja medicinskih sester v Sloveniji

43 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 14h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Po Sloveniji Upokojitev zdravnice iz ambulante Senovo razburja paciente; v Zdravstvenem domu Krško napovedanih še več odhodov in upokojitev

Drugi poudarki oddaje: V zdravstvenih domovih na zgornjem Vipavskem in v Tolminu bodo zaradi umika soglasij za nadurno delo nastale velike organizacijske težave Kmetje v občini Šentjur nasprotujejo vzpostavitvi dveh suhih zadrževalnikov na najboljših kmetijskih zemljiščih Začenja se širitev grosupeljske osnovne šole Brinje, ki jo že nekaj časa pesti prostorska stiska Znani so rezultati arhitekturnega natečaja za ureditev propadajoče mariborske tržnice Tabor

Danes do 13:00 Inflacija se znova krepi

Po treh mesecih umirjanja rasti cen se je februarja inflacija znova okrepila. Življenjske potrebščine so se v povprečju podražile za 0,8 odstotka, v medletni primerjavi pa za 3,4 odstotka. Po besedah Matevža Postrašije s Statističnega urada so na mesečno inflacijo najbolj vplivale podražitve počitniških paketov v tujini, dražji naftni derivati in oblačila. Manj ugodna je tudi napoved letošnje gospodarske rasti. Urad za makroekonomske analize in razvoj jo je znižal z 2,8 na 2,4-odstotno rast bruto domačega proizvoda. Druge teme: - V zdravstvenih zavodih kljub jutrišnjemu začetku umika soglasij za nadurno delo ne pričakujejo kolapsa - Ruski predsednik Putin posvaril pred jedrsko vojno, če bo Nato v Ukrajino poslal vojake - V Gazi ubitih več kot 80 Palestincev, ki so čakali na hrano

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Storž "Imela sem poseben občutek v kazalcu leve roke."

V prihodnjih minutah bomo slišali ponovitev pogovora z gospo Mojco Dolamič. Če bi rekli, da je bil za tokratno sogovornico vsa službena leta laboratorij njen drugi dom, se verjetno ne bi zelo zmotili. Zakaj se je odločila za poklic laboratorijske tehnice, boste izvedeli v pogovoru. Delo je opravljala z veseljem in predanostjo, predvsem pa se je posvetila vsem, ki so se bali odvzema krvi. Kljub vsemu je v pokoj odšla z veseljem in je uživala prav vsak dan posebej. Naneslo pa je, da po dveh letih pokoja ponovno dela v laboratoriju, pogodbeno, opravlja odvzeme krvi, ki je bilo že prej njeno najljubše delo. Gospo Mojco Dolamič je na klepet povabila Lucija Fatur, pogovor pa sta začeli z vremenom.

Radiosfera V sosednji Avstriji letos že 167 primerov ošpic

Mediji v sosednji Avstriji poročajo, da so v samo dveh mesecih letošnjega leta zaznali že skoraj toliko primerov ošpic kot lani v celotnem letu. Ta podatek uvršča Avstrijo med prve tri najbolj ogrožene države v Evropski uniji. Ošpice so zelo nalezljiva bolezen, ki se lahko zaplete z vnetjem srednjega ušesa, pljučnico in vnetjem možganov. Za Radiosfero smo govorili z otroškim infektologom Volkerjem Strengerjem iz Univerzitetne klinike v Gradcu. Če v Sloveniji skrbno spremljamo avstrijske izbruhe ošpic, pa so v Avstriji pozorni na primere oslovskega kašlja, ki jih beležimo pri nas. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Cynthia S. Goldsmith Content Providers(s): CDC/ Courtesy of Cynthia S. Goldsmith; William Bellini, Ph.D./ Public domain

Svetovalni servis Enolončnice

Za enolončnico poznamo Slovenci več različnih imen. Na Primorskem ji pravijo mineštra, na Gorenjskem in Dolenjskem "ajmoht", ponekod pa tudi kar "lonec". Kaj gre v lonec, ko pripravljamo »šaro«? Kaj potrebujemo za kavro? Nasiti in pogreje nas lahko tudi enolončnica s proseno kašo, krompirjev golaž ali pa pašta fižol. Ali so enolončnice naslednji dan res še boljše? V četrtkovem svetovalnem servisu bomo odstirali skrivnosti enolončnic s kuharskim mojstrom Matjažem Pozdercem.

Ob osmih Jan Haverkamp: Jedrska energija ne bo poceni

Ali jedrska energija predstavlja varno prihodnost ali tveganje? Vroče vprašanje, ki zaposluje predvsem civilno družbo. Pri nas je aktualno predvsem zato, ker se je politika očitno poenotila, da mora pot Slovenije v brezogljično družbo voditi prek obnovljivih virov energije in jedrske energije. Je pa obljubila, da se bo o tem najprej posvetovala z volivci. Referendum naj bi bil še letos, referendumsko vprašanje pa bodo v soglasju oblikovale vse poslanske skupine, pravijo. V zadnjem času smo v oddaji Ob osmih že gostili nekdanjega dolgoletnega direktorja Jedrske elektrarne Krško Staneta Rožmana in Rafaela Mihaliča s fakultete za elektrotehniko. V tokratni epizodi smo o zgodovini referendumov o jedrski energiji v naši soseščini in drugod po svetu govorili z Janom Haverkampom iz Greenpeace-a.

Ultrazvok Novost: Čopasta zobna ščetka proti kariesu in parodontozi

V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi

Možgani na dlani Dr. Tadej Debevec: Plezanje in hipoksija - telo naredi vse, da omogoči dotok kisika v možgane

V Možgani na dlani znova dobrodošli v plezalni steni. še zadnja, tretja epizoda mini serije o plezanju je pred nami. V prvi smo se z Mino Markovič in prof. dr. Borutom Škodlarjem pogovarjali o duševnem zdravju in psiholoških vidikih plezanja, v drugi sta Ahac Istenič in prof. dr. Uroš Marušič pod drobnogled vzela kineziologijo plezanja in nevrobiologijo tega gibanja.Tokrat pa gremo iz dvoran in sten nižjih nadmorskih višin precej višje, tja, kjer je oskrbe s kisikom manj, kot so jo naši možgani sicer vajeni. Dr. Tadej Debevec je raziskovalec, športnik, profesor športne vzgoje, gorski vodnik, inštruktor alpinizma, gorski reševalec, pa še kaj in dela zelo zanimive raziskave. Vabljeni, da se nama pridružite v Možganih na dlani! Pripravlja: Mojca Delač.

Lokalni čas K(ak)o boš prišla na Bled?

Tokrat smo šli na Bled. In zimzelena tema priljubljenih turističnih krajev – promet. Prav v ponedeljek se tam začenja zadnja faza gradnje krožišča nove blejske obvoznice, in s tem spremenjen prometni režim. Vprašanja obvoznice, prevoza, obremenjenosti v turistični sezoni in še česa pa so ta čas tako aktualna, da jim namenjamo lokalni čas ob 6.45. na Prvem. Lokalni čas je pripravila Romana Erjavec.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt