Prvi

Hudo! Disleksija: ne primanjkljaj, temveč drugačen način razmišljanja

V tokratni oddaji bomo spregovorili o disleksiji. Kako se z njo soočajo otroci, ki jo imajo, katere so najpogostejše težave pri učenju in kako uspešno premagati ovire, ki jih ta prinaša. Več o tem pa z otroki Osnovne šole Vide Pregarc in s specialno pedagoginjo Sonjo Salajko.

Slovencem po svetu "V New Yorku lahko kupiš vse, od zobotrebca do jedrske bombe"

V tokratni oddaji boste slišali utrinke s seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v državah Evrope. Spoznali boste Štajerca, ki je v 60-ih letih odšel na začasno delo v Nemčijo in tam ostal. Iz Združenih držav Amerike pa zgodba o tem, da bo pristojna škofija prodala slovensko cerkev v Betlehemu, ki so jo gradili Prekmurci. Slovenski pater, ki je že 30 let župnik v New Yorku, se boji, da se tudi slovenska cerkev na Manhattnu ne bo mogla izogniti usodi zaprtja.

Kulturni fokus Skromno, intenzivno in tragično življenje slikarskega fenomena Vincenta van Gogha

Pred 170. leti se je rodil nizozemski slikar Vincent van Gogh, nesojeni pastor, a zato zelo velik umetnik, ki je za časa življenja prodal le eno sliko.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik z Alenko Terlep

Kaj se dogaja z načrtom za reforme, so davčno res že pokopali, je vsaj pri zdravstveni kaj napredka, smo se spraševali ta teden. Spremembam se upirajo po vsej Evropi, po trdih pogajanjih pa so se članice Unije vendarle dogovorile o prepovedi dizelskih in bencinskih motorjev v novih avtomobilih po letu 2035. Pojasnjujemo, kaj to pomeni za podjetja in potrošnike v Sloveniji in kako bomo gradili infrastrukturo za električna vozila. O energetski infrastrukturi sta na srečanju ta teden govorila tudi premierja Slovenije in Hrvaške. V oddaji prav tako o zrcalu, ki ga sodobni družbi postavljajo umetniki na Tednu slovenske drame, ter o navijaškem popravnem izpitu v Planici. Kritični pregled tedna ta petek z Alenko Terlep.

Aktualna tema Finski vstop v NATO preobrat 200 let zgodovine z Rusijo

Turški parlament je sinoči odstranil še zadnjo oviro za vstop Finske v NATO, s čimer ruski predsednik Putin dobiva ravno tisto, čemur se ves čas upira: še več Nata na svoje meje. Švedska prav zaradi zadržkov Turčije in Madžarske ostaja pred vrati NATA. O širitvi ter predvsem o tem, kakšni so nameni teh dveh držav, se je s Katjo Geršak, nekdanjo direktorico Centra za evropsko prihodnost ter izvršno direktorico nevladne organizacije Regionalni dialog, pogovarjal Matej Hrastar.

Labirinti sveta Golob in Plenković sta vprašanje meje pustila ob strani

V Labirintih sveta smo naslovili slovensko-hrvaške odnose, ki so po trditvah obeh premierov zelo dobri. Golob in Plenković sta se na Brdu posvetila energetiki, gospodarstvu in upravljanju migracij, mejno vprašanje sta pustila ob strani. Finska se je znašla tik pred vrati zveze Nato, Švedska ostaja nekaj korakov za njo. V Labirintih sveta pa tudi o kaotičnih razmerah v Izraelu, kjer je premier Netanjahu po silovitem nasprotovanju javnosti začasno zaustavil sporno pravosodno reformo.

KiKs To "namembno" zemljišče je v lasti države

V KiKsu se je Darja Pograjc 1. aprila lotila besed, ki "zavajajo". Kljub temu da dvojnice zvenijo podobno, namreč nimajo enakega pomena. Recimo: delaven ali deloven, namenski ali namembni, bivanjski ali bivalni. Kje tiči vzrok za zmedo in kako si lahko pomagamo pri izbiri primernejše besede, razloži prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Jutro Skok čez kožo v Ljubljani: Dobrodošli "novodobni" rudarji!

Študentje rudarstva, geotehnologije, metalurgije, materialov in geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani bodo danes, tako kot prvič pred 100 leti, skočili čez kožo. Gre za običaj, ki ga seveda dobro poznajo tudi v Velenju, kjer je edini še delujoči premogovnik pri nas, izhaja pa celo iz 16. stoletja. Prav ta stanovska prireditev v Ljubljani pa je najstarejša med vsemi pod okriljem naše najstarejše in največje univerze. Sogovornik: izr. prof. dr. Željko Vukelić.

Dobro jutro, otroci Humor

Ste danes že koga potegnili za nos? Danes je namreč prvi april, dan smeha in humorja. Kako se najraje pošalijo otroci, zakaj je smeh sploh pomemben in ali bi se morali smejati še več? Odgovore na vsa ta vprašanja so Sari Medved pomagali poiskati tretješolci z OŠ Stična.

Lokalni junak Eva Škofič Maurer

Deluje kot avtorica in izvajalka radijskih in televizijskih oddaj, dejavna je na glasbenem, literarnem in gledališkem področju. Izdala je glasbeni album ter lepo število zbirk pravljic in slikanic za otroke. Največjo prepoznavnost je zagotovo dosegla s klovnskimi nastopi za otroke in odrasle, širša javnost pa jo pozna tudi kot ustanoviteljico in umetniško vodjo društva Rdeči noski klovni zdravniki. Uganili ste, gostje tokratne rubrike Lokalni junak je Eva Škofič Maurer.

Svetovalni servis Kako izbrati dober kuhinjski nož?

Zakaj je kakovosten kuhinjski nož, ob vseh gospodinjskih aparatih in pripomočkih še vedno kralj kuhinje? Ali drži, da vsako gospodinjstvo potrebuje tri nože? Koliko stane dober nož? Kako pravilno vzdržujemo nož in kakšna njegova življenjska doba? Gost petkovega svetovalnega servisa bo izvrsten poznavalec nožev Luka Grmovšek iz podjetja Osterrob. Vaša vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.

Jutro Fatamorgana – lastne oči nas lahko prevarajo

Gotovo ste že na kakšen zelo vroč dan na cesti v daljavi videli lužo nepojasnjenega izvora, čeprav že več dni ni deževalo. Gre za optični fenomen imenovan fatamorgana, ki je še kako znan tudi puščavskim popotnikom. Kar torej vidimo kot lužo na cesti, so v resnici svetlobni žarki, ki izvirajo iz oblakov in neba nad nami. Ni pa fatamorgana samo stvar vročih poletij, kajti do podobnega pojava oz. optične iluzije – samo v obratno smer – lahko pride tudi pozimi nad hladnim morjem. Sogovornica: meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik.

Petek brez pravila Papirnata formula ena

V Planici te dni letijo smučarji skakalci, mi bomo pa preizkusili t.i. papirnate letalce. To je nekaj, kar pri večini gotovo sega v obdobje osnovne šole, a tekmovanj se udeležujejo tudi odrasli. Robert Teršek je večkratni slovenski prvak v vseh kategorijah, v Petku brez pravila pa bo povedal, kako pravilno izdelati papirnato letalo, da bo letelo najdlje v razsežnosti časa in prostora.

Svetovalni servis Vzgoja in oskrba orhidej

Družina orhidej ali po slovensko družina kukavičevk vsebuje okoli 750 rodov in 25.000 vrst, kar pomeni, da gre za eno največjih družin cvetočih rastlin na našem planetu. Mnoge vrste orhidej so tudi priljubljene sobne rastline, z njihovo vzgojo in oskrbo pa ima marsikdo težave. Zato smo v četrtkov Svetovalni servis povabili odličnega poznavalca in gojitelja orhidej Tomaža Jevšnika, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja. Pošljite jih na prvi@rtvslo.si, jih zapišite v spletni obrazec na strani Prvega ali pokličite med oddajo.

Možgani na dlani Tako se govori! Kako jeziki spreminjajo naše kognitivne svetove?

To je zadnja epizoda v tokratni marčevski supermožganski seriji, ki je navdih našla v Tednu možganov in rekla – Tako se govori! Če pomislimo na epizode o razvoju govora, o preklinjanju in Tourettovem sindromu, pa o sindromu tujega naglasa… smo se že naučili, da jeziki odpirajo svetove, za nas in naše možgane. In današnja zgodba bo to več kot potrdila. Ali to, da poznamo več izrazov za modro pomeni, da jo tudi drugače zaznavamo? Gremo na Otok, na Univerzo Lancaster, k profesorju aplikativne lingvistike, Panosu Athanaopoulosu! Pripravlja: Mojca Delač.

Lokalni čas Prem - rojstna vas Dragotina Ketteja

Na Premu se je rodil Dragotin Kette, pesnik slovenske moderne. Vasica se ponaša z gradom, ki se v zapisih prvič pojavi že v 13. stoletju. S cerkvijo svete Helene, ki jo je s poslikavami zaznamoval priznani slikar Tone Kralj, znan tudi po tem, da se je v medvojnem in vojnem obdobju, ko je Primorska pripadala Italiji, s čopičem upiral fašizmu in zatiranemu primorskemu rojaku s poslikavami, v katerih se je norčeval iz fašistov in poveličeval slovenstvo, vlival pogum. Na Premu pa živi in dela še ena pesnica in pisateljica – Danica Pardo. Prem je obiskala Sabrina Mulec.

Svetovalni servis Ginekološke težave

V sredin Svetovalni servis prihaja ginekolog Vid Janša, dr. med., iz UKC Ljubljana. Govorili bomo o raku na rodilih; poznamo več vrst – npr. rak jajčnikov, materničnega vratu, materničnega telesa, rak zunanjega spolovila, rak nožnice. Druga tema, ki se ji bomo posvetili, je endometrioza. Ima jo od 20 do 40 odstotkov žensk v rodni dobi, gre pa za bolezen, pri kateri sluznici maternice podobno tkivo raste tudi zunaj maternice. Spregovorimo tudi o različnih vrstah kontracepcije ter drugih ginekoloških težavah. Pokličite ali pišite na prvi@rtvslo.si.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika V Planico z veliko strpnosti, še najbolje z javnim prevozom

Veter je včeraj v Planici preprečil posamično preizkušnjo, a obeti za danes so spodbudnejši. Danes naj bi bilo v dolini pod poncami še več obisovalcev. Policija opozarja, da utegnejo zastoji nastajati že na izvozu z avtoceste. Obeta se sicer dvojni program - tako posdamična kot moštvena tekma. Drugi poudarki oddaje: - Zdravniška stavka, kot kaže, neizogibna - Od danes dražji domovi za starejše - Papeža Frančiška naj bi odpustili iz bolnišnice

Zrcalo dneva Fides: Trajanje in posledice zdravniške stavke bodo odvisne le od vlade

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan zavaja javnost glede nezakonitosti za drugi april napovedane stavke zdravnikov, so v odzivu na ministrove besede poudarili v sindikatu Fides. Ministrstvo namreč zavrača pogovore s sindikatom, saj meni, da je bila stavka končana s podpisom januarskega dogovora.V Fidesu še dodajajo, da če bo vlada kršila sporazum, bo morala prevzeti odgovornost za trajanje in posledice stavke. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Premier Golob ob poklonu žrtvam pobojev v Buči: Za agresijo in vojne zločine ne more biti opravičila - Od lanskega do letošnjega marca cene višje za 10,5 odstotka - Veter odpihnil tekmo v Planici, ta je predstavljena na jutri

Radijski dnevnik Negotovosti pred nedeljsko stavko Fidesa

Še vedno ni znano, ali se bo v nedeljo začela stavka zdravnikov in zobozdravnikov. Ministrstvo za zdravje pogovore z zdravniškim sindikatom Fides zavrača, saj menijo, da je bila stavka končana s podpisom januarskega dogovora, Fides pa nove stavke ni napovedal. Zato bi bila nova stavka nezakonita in neplačana. Druge teme: - Upokojenci na shodu v Ljubljani vlado in premiera Goloba pozvali k odstopu - Tudi Italija močno zamuja z Načrtom za črpanje nepovratnih evropskih sredstev - Posamično preizkušnjo smučarskih skakalcev v Planici zaradi vetra odpovedali. Na sporedu bo jutri pred ekipno tekmo

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik z Alenko Terlep

Kaj se dogaja z načrtom za reforme, so davčno res že pokopali, je vsaj pri zdravstveni kaj napredka, smo se spraševali ta teden. Spremembam se upirajo po vsej Evropi, po trdih pogajanjih pa so se članice Unije vendarle dogovorile o prepovedi dizelskih in bencinskih motorjev v novih avtomobilih po letu 2035. Pojasnjujemo, kaj to pomeni za podjetja in potrošnike v Sloveniji in kako bomo gradili infrastrukturo za električna vozila. O energetski infrastrukturi sta na srečanju ta teden govorila tudi premierja Slovenije in Hrvaške. V oddaji prav tako o zrcalu, ki ga sodobni družbi postavljajo umetniki na Tednu slovenske drame, ter o navijaškem popravnem izpitu v Planici. Kritični pregled tedna ta petek z Alenko Terlep.

Dogodki in odmevi Veter povzroča težave v Planici

Oblaki in veter v dolini pod Poncami ne sodelujejo z organizatorji poletov. Kljub odpovedani poskusni seriji in prestavljenem začetku tekme še upajo, da jim bo uspelo spraviti pod streho vsaj eno serijo poletov. Ostali poudarki oddaje: Zdravstveni minister Bešič Loredan ob smrti pacienta zdravstveni dom Velenje pozval k notranjemu izrednemu strokovnemu nadzoru Premier Golob ob poklonu smrtnim žrtvam ruske agresije v Buči: vojna ne sme biti izgovor za brezpravje in nekaznovanost Predsednica Pirc Musar: Pripravljenost Slovenske vojske še vedno odstopa od standardov, kljub temu je sposobna braniti suverenost države

Po Sloveniji Po Sloveniji 13:20

Analize najpomembnejših tem in zanimivosti iz našega okolja.

Aktualna tema Finski vstop v NATO preobrat 200 let zgodovine z Rusijo

Turški parlament je sinoči odstranil še zadnjo oviro za vstop Finske v NATO, s čimer ruski predsednik Putin dobiva ravno tisto, čemur se ves čas upira: še več Nata na svoje meje. Švedska prav zaradi zadržkov Turčije in Madžarske ostaja pred vrati NATA. O širitvi ter predvsem o tem, kakšni so nameni teh dveh držav, se je s Katjo Geršak, nekdanjo direktorico Centra za evropsko prihodnost ter izvršno direktorico nevladne organizacije Regionalni dialog, pogovarjal Matej Hrastar.

Danes do 13:00 Premier Golob v Ukrajini zagotovil nadaljnjo podporo pomoč pri povojni obnovi

Slovenija je zainteresirana za sodelovanje pri okrevanju Ukrajine, je povedal premier Robert Golob na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Kijevu. Golob se je v okviru enodnevnega obiska v Ukrajini sešel tudi s premierjem Denisom Šmigaljem ter se udeležil slovesnosti v spomin na žrtve ruske invazije in vrha o ruski odgovornosti za zločine v Ukrajini. Druge teme oddaje: - Finska bo v zvezo Nato vstopila v nekaj dneh - Poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske ne odstopa veliko od lanskega, a nakazuje boljše čase - Policija ugotavlja sume morebitnega kaznivega dejanja pri smrti 74-letnega voznika v Velenju

Aktualna tema V Ljubljani kokain, ekstazi in metamfetamin, v Velenju amfetamin in v Kopru THC

Prof. dr. Ester Heath z Inštituta Jožef Stefan je vodja skupine za organsko analizo na odseku za znanost o okolju in vodi raziskavo o uporabi prepovedanih drog z analizo odpadnih voda. V mednarodno raziskavo so vključena slovenska mesta Ljubljana, Kranj, Domžale-Kamnik, Novo mesto, Maribor, Koper in Velenje.

Aktualna tema Zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami je izziv zaradi zakonodajnih preprek

Na Občini Sežana so v sklopu Erasmusovega projekta Zaposljivost mladih s posebnimi potrebami v lokalnem okolju naredili velik korak na tem področju. Nova sodelavka pri njih že približno mesec dni, enkrat tedensko, razvršča pošto in dokumente, reže stare, fotokopira in pomaga pri pripravljanju protokolarnih daril. Da so vsi zadovoljni, se je prepričala tudi naša sodelavka.

Na pravi strani Vsak dan 8. marec

Ženske v sosednji Hrvaški so 8. marca, točno opoldne, zapustile svoja delovna mesta in za deset minut prekinile delo. S to simbolno gesto so želele opozoriti na plačno vrzel in na neenak položaj žensk v primerjavi z moškimi. V tokratni epizodi je avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer pred mikrofon povabila hrvaško novinarko in predsednico Evropske zveze novinark in novinarjev, Majo Sever. V podkastu pa tudi pregled aktualnega dogajanja v mesecu marcu.

Umetnost možnega Upanje še vedno pred strahovi – Janja Božič Marolt

Podatki kažejo, da med ljudmi še vedno prevladuje upanje pred strahom pred prihodnostjo. Vladi podpora izrazito pada, a je še vedno višja, kot so jo imele v primerljivih obdobjih prejšnje vlade. Raste tudi podpora opozicijski SDS, manjše stranke, vladni in opozicijska, pa še iščejo svoj prostor. Trije novi obrazi slovenske politike, predsednik in predsednici vlade, države in parlamenta, Golob, Pirc Musar in Klakočar Zupančič, so na lestvici najbolje ocenjenih politikov v prvi peterici. Na prvem mestu pa že nekaj časa – Anže Logar. Kje smo torej slabo leto po državnozborskih volitvah? Gostja nove epizode podkasta Umetnost možnega je direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt, ki je v studio prinesla debel sveženj diagramov in tabel. Epizoda, ki s podatki oriše politični in družbeni trenutek tukaj in zdaj.

ApolloLajka Vzhajajoča vesoljska velesila Kitajska - Maja Veselič, FF

Kitajska postaja vse bolj pomembna igralka v vesoljskem sektorju. V zadnjih petih letih je nanizala celo serijo res odmevnih in uspešnih misij, med katerimi so najodmevnejše: prvi pristanek na temni strani Meseca (lunarna misija Change4 leta 2019), uspešni pristanek in vožnje z roverjem po Marsu kar v prvem poizkusu (misija Tianwen leta 2022) ter izgradnja lastne vesoljske postaje Tiangong, ki zdaj že leto in pol redno gosti tajkonavte na svojem krovu. Tudi po številu uspešnih izstrelitev v zadnjih letih Kitajska zaostaja samo za ameriškim podjetjem SpaceX, kar ji vsekakor zagotavlja stabilen in neodvisen dostop do orbite; to pa je seveda nujno za vse ambiciozne načrte, ki jih ima tako v orbiti kot tudi bolj stran od domačega planeta. Načrti pa segajo postaje na Luninem južnem polu do naselbin na Marsu. Uspehi zadnjih let in ambicije za naprej so kombinacija, ki je začela zelo resno skrbeti tudi Združene države Amerike in jih tako rekoč prisilila, da so v zadnjih letih mnogo bolj resno in velikopotezno zastavile svoje načrte za osvajanje eksotičnih lokacij, kot sta Luna in Mars. Vse več se govori o vesoljski tekmi 2.0. Kitajski vesoljski program in odnos do vesolja in vesoljskega sektorja na Kitajskem širše sva Aljoša in Nina tokrat pretresla v družbi s sinologinjo dr. Majo Veselič, docentko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Evolucija užitka Pač ne seksava, ampak jst sm čist zadovoljna

Teorija navezanosti je šele v zadnjih letih vstopila na polje seksologije.

Na pravi strani Ko imajo besedo ženske na pozicijah moči

Ob mednarodnem dnevu žensk je avtorica in voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila poslanke. Spregovorile so o najbolj perečih problemih s katerimi se soočajo ženske v Sloveniji. Več o tem kje se njihova mnenja razhajajo, kje se strinjajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj svojih ideologij, v novi epizodi podkasta Na pravi strani.

Umetnost možnega Zajc v Planici, ne (še) na ražnju – Jure Trampuš in Igor Kršinar

SDS je v petek ne preveč spektakularno napovedala interpelacijo celotni vladi pred tekmovanjem v skokih v Planici, ne pa, denimo, na dopoldanski strankarski tiskovni konferenci. »Zajec tisti dan ni bil na ražnju, je pa Zajc daleč skočil,« pravi novinar tednika Reporter Igor Kršinar v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Jure Trampuš, novinar tednika Mladina ugotovi, da interpelacija sloni na večinoma ideoloških očitkih vladi in je v številnih elementih podobna tisti, ki jo je zoper Cerarjevo vlado prav tako vložila SDS. Kaj pravzaprav načrtuje največja opozicijska stranka, poleg tega da odpira vse fronte v spopadu z vlado? Ali pripravlja nastanek ene ali celo dveh novih strank? Bodo protesti, interpelacije in druga orodja opozicije znova združili koalicijske vrste? In še: ali lastništvo medija res zagotavlja zmago na volitvah in zakaj to ne drži?

Srce bije za posel Dušan Šešok, Iskra

Gost sedemnajste epizode podkasta Srce bije za posel je Dušan Šešok, (so)lastnik in generalni direktor Iskre, ki je že nekaj let v celoti v lasti družine Šešok. Prevzemne tarče in investicije išče na bližnjih južnih trgih, kjer so nižji davki in stroški. Pa tudi do dovoljenj pridejo mnogo hitreje. V Sloveniji bodo poleg razvoja slej ko prej ostale avtomatizirane in robotizirane operacije. V oddaji govori o dejavnosti, širitvi na jug, kritično pa gleda na napovedi davčne, pokojninske reforme in dvig plač v javnem sektorju.

Na pravi strani »Pri spolnem nasilju gre za zlorabo moči. Meja je jasna, vse ostalo je izgovor«

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani smo spregovorile o položaju ustvarjalk v kulturi in umetnosti. Avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer je gostila gledališki igralki Ivo Babić in Niko Rozman, ki sta odprto spregovorili o spolnem nasilju, diskriminaciji in stereotipnih vlogah, ki jih igrajo ženske v gledališču ter na filmskem platnu in o patriarhatu, ki tako kot od vseh tudi od žensk, ki delujejo na področju kulture zahteva nenehno prilagajanje in podrejenost.

Umetnost možnega Zamrznjena RTV in politični zajec na ražnju

V tednu, ko je ustavno sodišče (deloma) zadržalo izvajanje zakona o RTV, smo avtorji podkasta o politika Umetnost možnega veseli, ponosni, malo pa tudi presenečeni. Dobili smo namreč eno od letošnjih nagrad RTV za »izjemne in nadpovprečne dosežke«. Voditelja se zato na začetku tokratne epizode zahvaljujeva radijskim »očetom in mamam« našega podkasta, komisiji, ki nas je izbrala, vsem, ki nas poslušate, pohvalite in kritizirate, najbolj pa seveda gostom, poznavalcem političnega zakulisja. Tokrat sta to novinarka časopisa Delo Barbara Eržen in Blaž Petkovič, novinar in urednik časopisa Večer. Izvemo ozadja dramatičnega odločanja ustavnega sodišča o zakonu o RTV, združevanja SDS in NLS, ki bo premešalo karte zlasti v mariborskem mestnem svetu, Logarjevih načrtov o novi desno sredinski »politični platformi«, dilemah SD in NSi, kako dvigniti odstotke volilne podpore in, ja, govorimo tudi o slovenskih medijih in prihodnosti profesionalnega, verodostojnega novinarstva. Skupna ugotovitev tokratne novinarske druščine: časi so težki, ampak predaje ne bo!

Evolucija užitka Ne bom varal. Nočem bit tak, kot je bil moj fotr.

Seks je senzacionaliziran, resnična človeška seksualnost pa je tabu.

Umetnost možnega Vohuni, policisti, politiki in spremljevalke – Mihael Šuštaršič

Kmalu bosta minila dva tedna od razkritja aretacije dveh ruskih vohunov v Ljubljani. Zgodbo sta razkrila časopis Delo in spletni portal Siol.net, ki ga dobre tri mesece kot odgovorni urednik vodi Mihael Šuštaršič, pred tem dolgoletni novinar Slovenske tiskovne agencije, tokratni gost podkasta o politiki Umetnost možnega. Seveda ga vprašava, kako so prišli do zgodbe, ki je odjeknila v javnosti. Virov Miha seveda ne razkrije, pove pa, kako so se zgodbe lotili, kakšne dvome so imeli pri pripravi člankov, kako so informacijo preverjali in namigne, da preiskovanje še ni končano. Pravi tudi, da slovenska politika skoraj zagotovo ni želela, da se zgodba razkrije, čeprav se je po tem pohvalila z »največjim uspehom slovenskih obveščevalnih služb doslej«. Govorimo tudi o zadnji kadrovski odločitvi predsednika vlade – kandidatu za ministra za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju, ki so jo v koaliciji in javnosti sprejeli z nelagodjem. In še o postranskem dogodku minulih dni – Prešernovi proslavi, ki jo je poleg Svetlane Makarovič zaznamovala tudi Golobova predstavitev nove partnerice. Zagotovo se ljudje ob nedeljskem kosilu več pogovarjajo o novi spremljevalki predsednika vlade kot, na primer, o sporočilih fiskalnega sveta, smo se strinjali.

Huda muska Huda muska - o vplivu glasbe na telo s psihologinjo dr. Katarino Habe

V Hudi muski bomo z glasbenico, pevko in psihologinjo Katarino Habe raziskali, kako glasba vpliva na naše telo, naše možgane in počutje. Ste vedeli, da zvok in glasba vplivata na otroka že v maternici? Odgovore boste našli v tokratni Hudi muski.

Pesem v žepu Giorgio Gaberščik: od popevk do teatrskih pesmi

V Pesmi v žepu se bomo danes ozrli čez mejo, v sosednjo Italijo, kjer je od konca petdesetih let pa vse do preloma tisočletja ustvarjal Giorgio Gaber, sin tržaškega Slovenca, ki je kariero začel kot popevkar in zaslovel na San Remu, nadaljeval na televiziji in se skozi leta prelevil v izrazito družbenokritičnega kantavtorja, avtorja konceptualnih glasbenogledaliških predstav. Njegov opus nam bosta v slovenščini približala Jani Kovačič in Miran Košuta, avtorja nove knjigozvočnice »Giorgio Gaber(ščik): od popevk do teatrskih pesmi«.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Ansambel Štrk živo iz studia 13

Če velja, da s pomladjo priletijo štorkjle, potem smo jih veseli tudi v prvem spomladanskem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov. Gostimo namreč prleški Ansambel Štrk s pevko Evo Šolinc. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

V oddaji Godbe z zgodbo voditeljica Anja Rupel z glasbo in zgodbo predstavlja tujo in domačo popularno glasbo in njene izvajalce, avtorje in glasbenike. Vsako sredo ob 23.15 na Prvem programu.

41 stopinj vročine Jože Privšek – Berklee

Jože Privšek: cikel oddaj, 2. oddaja. Oddaja je namenjena Privškovemu šolanju v Ameriki.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Dr. Valens Vodušek

Pravnik, etnomuzikolog, vodja Glasbenonarodopisnega inštituta in umetniški vodja slovenskega okteta. Kdo združuje vse te vloge v eni osebi? To je znameniti dr. Valens Vodušek. V oddaji predstavljamo dr. Valensa Voduška (1912–1989), ki je bil po svoji osnovni izobrazbi pravnik, a ga je ljubezen do glasbe (in to vseh zvrsti) že zelo zgodaj zapeljala v raziskovanje slovenskega ljudskega glasbenega izročila, ki mu je ostal zvest vse do upokojitve. Kar 27 let je vodil Glasbenonarodopisni inštitut, ki se je v njegovih časih najprej imenoval Folklorni inštitut, potem pa Sekcija za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZU. V njegovem času je inštitut pridobil veljavo raziskovalne ustanove, tudi s tem, da je v delo uvedel terenska snemanja in priskrbel potrebno tehnično opremo. Pravniško natančen etnomuzikolog se je temeljito poglabljal v strukturo ljudske pesmi in glasbe, to so občudovali in z zanimanjem poslušali številni znanstveniki v tujini. Imel je izjemen spomin, a svoje ideje je le redko spravil na papir in to je za vse nas velika škoda. Vso njegovo zapuščino v pisni obliki sta v knjigi Etnomuzikološki članki in razprave združila dr. Marko Terseglav in mag. Robert Vrčon. V oddaji spoznamo njegovo delo in življenje s pomočjo dveh sogovornikov, njegovih nekdanjih sodelavcev: g. Mirka Ramovša in dr. Marka Terseglava.

Prva vrsta Pine Tree

V Prvi vrsti nastopa fusion zasedba Pine Tree, ki jo vodi saksofonist Tibor Pernarčič, skupaj z njim pa so v studiu 13 bili še pevka Patricija Škof, kitarist Tilen Beigot, pianist Arsenije Krstić, basist Jaka Krušič, bobnar Lan Vračun.

Etnofonija Lucas Santtana: O Paraíso

Lucas Santtana: O Paraíso. Album ostrih svaril pred samouničenjem človeštva in precej mehkejših glasbenih izzivov.

Pop panorama Nedelja, 26. 3. 2023

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 26. 3. 2023

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 26. 3. 2023

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Kulturomat Leyre Legarda Ventura

Leyre Legarda Ventura je na odrske deske stopila v prvem razredu in od njih se ni nikdar več ločila. Pritegnili so jo nastopi, recitacije in predvsem občinstvo, ki jo opazuje. Glasbi se je resneje posvetila z vstopom v srednjo šolo, danes pa ji namenja vso pozornost. Ustvarja v mešanici žanrov, v glasbi prepleta španščino, angleščino in slovenščino.

Hudo! Disleksija: ne primanjkljaj, temveč drugačen način razmišljanja

V tokratni oddaji bomo spregovorili o disleksiji. Kako se z njo soočajo otroci, ki jo imajo, katere so najpogostejše težave pri učenju in kako uspešno premagati ovire, ki jih ta prinaša. Več o tem pa z otroki Osnovne šole Vide Pregarc in s specialno pedagoginjo Sonjo Salajko.

Radijski ringaraja Dan norcev je prvi april

Prvi april ali dan norcev sega daleč v zgodovino. Ta neuradni praznik je v mnogih državah sveta dan, ki ga zaznamujejo šale in potegavščine. Francoski sončni kralj Ludvik XIV. je leta 1713 prvi april uradno razglasil za »dan norcev in lažnivcev«. Dvorni norec naj bi ga na ta dan tako potegnil za nos, da bi skoraj izgubil krono. In ta šaljivi dan poteka še danes. To je dan, ko si lahko privoščimo marsikaj, se s tem nasmejimo in si dovolimo malo razgrajati. Pred mikrofonom so se nam pridružili četrtošolci iz osnovne šole Prule, ki so z nami raziskovali prvi april ter ugotavljali, kako se opravičiti ter oprostiti, če gremo s šalo predaleč in s tem koga užalimo. Za konec pa so z nami delili tudi svoje najboljše šale.

Dobro jutro, otroci Humor

Ste danes že koga potegnili za nos? Danes je namreč prvi april, dan smeha in humorja. Kako se najraje pošalijo otroci, zakaj je smeh sploh pomemben in ali bi se morali smejati še več? Odgovore na vsa ta vprašanja so Sari Medved pomagali poiskati tretješolci z OŠ Stična.

Lahko noč, otroci! Kako je Zofka vrnila Maši Lori veselje do življenja

veselje do življenja ... in naredila red v živalskem vrtu … Pripovedujeta: Zvezdana Mlakar in Vojko Zidar. Napisal: Miloš Macourek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Lahko noč, otroci! V deželi tisočerih želja; Kaj je videl Mižek Figa

Tudi v deželi, kjer se izpolnijo vse želje, lahko postane dolgočasno … Pripoveduje: Zvone Hribar. Avtorja: Andre Maurois; Ljudmila Prunk Utva. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.

Hudo športni Smučarski skakalec in nordijski kombinatorec Jošt Trtnik

Eden najbolj perspektivnih smučarskih skakalcev in nordijskih kombinatorcev pri nas je 13-letni Jošt Trtnik iz Smučarskega skakalnega kluba Ilirija. Skoke trenira že 7 let, nabral je že veliko naslovov državnega prvaka, tako v skokih kot kombinaciji. Kmalu ga čaka odločitev, v katero disciplino se bo usmeril, vse pa kaže na to, da ga bomo čez 5 ali več let videli leteti na planiški letalnici.

Gymnasium Ustvarjalnost je povezana z lepimi občutki

Poslikave športnih copat za zvezdnike lige NBA, risanje stripov za Stripburger, lastne kolekcije oblačil in njihova predelava, to je le nekaj stvari, ki jih ustvarjajo naši gostje, dijakinje in dijaka Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. O njihovem delu, razpetim med šolskim okoljem in prostim časom, smo govorili v oddaji Gymnasium.

Lahko noč, otroci! O jokavem jazbecu

Prihajale so nove in nove živali, ki so poskušale potolažiti jazbeca, toda vse zaman … Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Lahko noč, otroci! Spanček Zaspanček

…vsak večer ugaša luči in raznaša sanje … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Lahko noč, otroci! Pujs princ

Tudi princem lahko postane dolgčas. Pripoveduje: Robert Waltl. Napisala: Staša Košak. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Slovencem po svetu "V New Yorku lahko kupiš vse, od zobotrebca do jedrske bombe"

V tokratni oddaji boste slišali utrinke s seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v državah Evrope. Spoznali boste Štajerca, ki je v 60-ih letih odšel na začasno delo v Nemčijo in tam ostal. Iz Združenih držav Amerike pa zgodba o tem, da bo pristojna škofija prodala slovensko cerkev v Betlehemu, ki so jo gradili Prekmurci. Slovenski pater, ki je že 30 let župnik v New Yorku, se boji, da se tudi slovenska cerkev na Manhattnu ne bo mogla izogniti usodi zaprtja.

Sami naši Diskriminacija v slovenski družbi

V oddaji Sami naši poslušajte pogovor o monografiji Veronike Bajt »Etnična diskriminacija: strategije raziskovanja in merjenja«. Lahko rečemo, da je to najcelovitejša, v metodološkem smislu pa zagotovo najbolj sofisticirana sodobna raziskava v Sloveniji o diskriminaciji na osnovi etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije. Monografija slovenski družbi nastavlja ogledalo, v njem pa vidimo ne prav prijetno podobo nas samih. Kot družba se bomo morali soočiti z dejstvom, da na ulicah v Sloveniji še vedno ustavljajo osebe samo zato, ker so videti kot tujci, in da policijo kličejo v bare, ker nekdo želi preveriti, ali ni gost za sosednjo mizo morda nezakoniti migrant. Pogovorili smo se tudi s črnogorskim umetnikom z zanimivim imenom: Dante BUU. Razstavo njegovih tapiserij do konca aprila lahko obiščete tudi v Ljubljani. Obiskali pa smo tudi Teden srbske kulture, ki ga organizira Mestna knjižnica Ljubljana.

Sotočja Vse je učinek in vse je rezultat. Vse je rezultat in vse je učinek.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici

Naše poti V Mariboru deluje koordinatorka za romska vprašanja

Nocoj smo za vas pripravili dva zanimiva pogovora, najprej se bomo pogovarjali s koordinatorko za romska vprašanja s Centra za socialno delo Maribor, Ljulje Grivec Beriša, ob koncu pa še z Rahelo Hojnik Kelenc, ki v svoji doktorski disertaciji raziskuje pojmovanje življenjske uspešnosti Romov.

Slovencem po svetu Timothyja Pogačarja sta k prevodu Visoške kronike pritegnila slog in ljubezenska zgodba

Tokrat prek radijskih valov najprej potujemo v Združene države Amerike, kjer deluje ameriško slovenski literarni zgodovinar, urednik in prevajalec , rojen v Clevelandu, Thimoty Pogačar, ki je pred časom v angleščino prevedel Tavčarjevo Visoško kroniko. Prisluhnete lahko zgodbi farmacevtke Irene Gros, ki je pred sedmimi leti novi dom našla v Nemčiji, ustavljamo se tudi v Avstraliji, kjer so pred nedavnim zaznamovali 20.letnico delovanja Zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev - Hasa, pozornost pa namenjamo tudi slovenskim ljudskim in narodnim pesmim, ki so zdaj dostopne tudi prek aplikacije Venec slovenskih, pripravili pa so jo koroški Slovenci.

Sami naši Aleksander Vujović, avtor spomenika izbrisanim

V oddaji Sami naši na Prvem se tokrat spominjamo Dubravke Ugrešić, ene izmed najbolj znanih hrvaških pisateljic. Bila je nominirana za Nobelovo nagrado, ter nagrajenka slovenske literarne nagrade Vilenica. V oddaji pa se pogovarjamo tudi s pisateljico, dramatičarko in fotografinjo Miomiro Šegina, ter z Aleksandrom Vujovićem, avtorjem novega spomenika izbrisanim.

Naše poti Naše poti: Koncert romskega pihalnega orkestra Fanfare Ciocărlia – Romani Kafenava, Maribor, 23. 7. 2017

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Sotočja Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.

Slovencem po svetu "Podelitev grammyev je en velik živ žav"

V tokratni oddaji nas pot vodi v Združene države Amerike, v Združene arabske emirate in v Belgijo. Kako je bilo na podelitvi ameriških glasbenih nagrad grammy? Svoje vtise o dogodku strne Slovenec, ki se je sprehodil po rdeči preprogi, saj je bil že drugič nominiran za to prestižno nagrado. Razvija tudi aplikacijo za glasbeno učenje. Ste že slišali za piknik v puščavi? Pripravljajo ga Slovenci v Združenih arabskih emiratih. Na pravljičnih uricah v bližini Bruslja pa v nedeljo pričakujejo gostjo, ki jo sicer poznamo s političnega parketa.

Sami naši Goran Lukić o zakonu o tujcih in sliki priseljencev v medijih

V oddaji Sami naši vam bomo tudi nocoj predstavili tri zgodbe: pogovarjali smo se z Damirjem Urbanom o njegovem novem albumu. Raziskali smo razvoj in pomene kletvic in žaljivk držav nekdanje Jugoslavije. Na začetku smo se osredotočili na problematiko negativne obravnave priseljencev v slovenskih medijih ter na zakon o tujcih, ki bo v veljavo stopil aprila.

Sotočja Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.

Sobotno branje László Krasznahorkai: Satanov tango

Romaneskni prvenec kultnega madžarskega pisatelja sicer slika zagatno družbeno stvarnost pri naših vzhodnih sosedih v času socializma, a to počne tako, da presega kontekst, sredi katerega je nastal, in navsezadnje izreka temeljne oziroma univerzalne resnice o človeku in njegovem položaju v svetu

Novice Radia Slovenija Novice ob 14h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Huda muska Huda muska - o vplivu glasbe na telo s psihologinjo dr. Katarino Habe

V Hudi muski bomo z glasbenico, pevko in psihologinjo Katarino Habe raziskali, kako glasba vpliva na naše telo, naše možgane in počutje. Ste vedeli, da zvok in glasba vplivata na otroka že v maternici? Odgovore boste našli v tokratni Hudi muski.

Kulturomat Leyre Legarda Ventura

Leyre Legarda Ventura je na odrske deske stopila v prvem razredu in od njih se ni nikdar več ločila. Pritegnili so jo nastopi, recitacije in predvsem občinstvo, ki jo opazuje. Glasbi se je resneje posvetila z vstopom v srednjo šolo, danes pa ji namenja vso pozornost. Ustvarja v mešanici žanrov, v glasbi prepleta španščino, angleščino in slovenščino.

Hudo! Disleksija: ne primanjkljaj, temveč drugačen način razmišljanja

V tokratni oddaji bomo spregovorili o disleksiji. Kako se z njo soočajo otroci, ki jo imajo, katere so najpogostejše težave pri učenju in kako uspešno premagati ovire, ki jih ta prinaša. Več o tem pa z otroki Osnovne šole Vide Pregarc in s specialno pedagoginjo Sonjo Salajko.

Radijski ringaraja Dan norcev je prvi april

Prvi april ali dan norcev sega daleč v zgodovino. Ta neuradni praznik je v mnogih državah sveta dan, ki ga zaznamujejo šale in potegavščine. Francoski sončni kralj Ludvik XIV. je leta 1713 prvi april uradno razglasil za »dan norcev in lažnivcev«. Dvorni norec naj bi ga na ta dan tako potegnil za nos, da bi skoraj izgubil krono. In ta šaljivi dan poteka še danes. To je dan, ko si lahko privoščimo marsikaj, se s tem nasmejimo in si dovolimo malo razgrajati. Pred mikrofonom so se nam pridružili četrtošolci iz osnovne šole Prule, ki so z nami raziskovali prvi april ter ugotavljali, kako se opravičiti ter oprostiti, če gremo s šalo predaleč in s tem koga užalimo. Za konec pa so z nami delili tudi svoje najboljše šale.

KiKs To "namembno" zemljišče je v lasti države

V KiKsu se je Darja Pograjc 1. aprila lotila besed, ki "zavajajo". Kljub temu da dvojnice zvenijo podobno, namreč nimajo enakega pomena. Recimo: delaven ali deloven, namenski ali namembni, bivanjski ali bivalni. Kje tiči vzrok za zmedo in kako si lahko pomagamo pri izbiri primernejše besede, razloži prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Jutranja kronika V Planico z veliko strpnosti, še najbolje z javnim prevozom

Veter je včeraj v Planici preprečil posamično preizkušnjo, a obeti za danes so spodbudnejši. Danes naj bi bilo v dolini pod poncami še več obisovalcev. Policija opozarja, da utegnejo zastoji nastajati že na izvozu z avtoceste. Obeta se sicer dvojni program - tako posdamična kot moštvena tekma. Drugi poudarki oddaje: - Zdravniška stavka, kot kaže, neizogibna - Od danes dražji domovi za starejše - Papeža Frančiška naj bi odpustili iz bolnišnice

Jutro Skok čez kožo v Ljubljani: Dobrodošli "novodobni" rudarji!

Študentje rudarstva, geotehnologije, metalurgije, materialov in geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani bodo danes, tako kot prvič pred 100 leti, skočili čez kožo. Gre za običaj, ki ga seveda dobro poznajo tudi v Velenju, kjer je edini še delujoči premogovnik pri nas, izhaja pa celo iz 16. stoletja. Prav ta stanovska prireditev v Ljubljani pa je najstarejša med vsemi pod okriljem naše najstarejše in največje univerze. Sogovornik: izr. prof. dr. Željko Vukelić.