Sledi časa Izbrana poglavja iz konca vojne: o zaključnih bojih na Koroškem

Ob osemdeset letnici konca druge svetovne vojne se je tudi v Sloveniji zvrstilo kar nekaj prireditev, seminarjev in simpozijev. Tudi medijskih zapisov je bilo kar nekaj, na našem radiu posebno pozornost obletnici posvečajo v dokumentarno feljtonskem programu. O obdobju, ki je bilo v času po letu 1945 intenzivno preiskano, dokumentirano in tudi publicirano, vemo danes več kot kadarkoli, a še vedno se med dogajanje prikradejo sive lise. Sploh dogodki na Koroškem po kapitulaciji Nemčije 8.maja 1945 so bili tako kaotični in hkrati tudi tragični, da se raziskovalci vedno znova vračajo k tistim majskim dnevom. Majhen, neznaten prispevek k tem prizadevanjem oddajamo tudi v tokratni oddaji Sledi časa. Marko Radmilovič je dodal zrno ali dve k boljšemu razumevanju dogodkov na slovenski severni meji.

Nedeljska reportaža Čebele oprašijo 80 odstotkov gojenih rastlin

Pred svetovnim dnevom čebel, ki ga na pobudo Slovenije obeležujemo 20. maja, smo tudi v Nedeljski reportaži govorili o čebelah. V Sloveniji je sicer več kot 11 tisoč čebelarjev, ki skrbijo za okoli 213.000 čebeljih panjev, nekaj izmed jih deluje tudi v Ljubljani. Da bi se spomnili na pomen čebel in tudi drugih opraševalcev ter izvedeli več o teh žuželkah, se zato ne bomo odpravili daleč. Špela Šebenik je odšla v Botanični vrt Univerze v Ljubljani, kjer stoji urbani učni čebelnjak in ki je tudi del ljubljanske Čebelje poti. Ta letos praznuje 10. obletnico.

Razkošje v glavi "Drža javne intelektualke je v tem, da se ne predaš"

»Pravičnost in enakopravnost sta bili vedno moji vodilni načeli,« pravi sociologinja profesorica doktorica Maca Jogan, nekdanja redna profesorica Fakultete za družbene vede, ki je svoje življenje posvetila sociologiji. Zadnjih štirideset let raziskuje različne vidike družbene konstrukcije hierarhije med spoloma. Je avtorica devetih knjig, številnih znanstvenih in strokovnih člankov kot tudi poljudnih publicističnih besedil. Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je neomajna zagovornica pravic žensk in velja za pionirko slovenskega feminizma. Pred mikrofon jo je povabila Tita Mayer.

Sobotno branje Liu Cixin: Doba supernove

V romanu Doba supernove si kitajski pisatelj Liu Cixin zamisli usodni dogodek, ki obsodi na smrt vse, ki so starejši od 13 let.

Hudo! Glasujte za najboljši novinarski razred

Poslušajte vseh 9 tekmovalnih posnetkov in se odločite, katera skupina novinark in novinarjev vas je najbolj navdušila. Katera šola, ki je to šolsko leto sodelovala v projektu radijskih novinarskih delavnic, je pripravila najbolj zanimiv, izviren in poučen prispevek o svojem domačem kraju? Če se ne morete odločiti, prisluhnite predstavitvam krajev še enkrat, nato pa glasujete!

Kulturni fokus Srčev as »PRINTED BY KOBE BORIS NO 142841 KZ-ALLACH« ter Jurček in trije razbojniki

Slutnja bližajočega se konca vojne in vonj po svobodi sta v času upora proti okupatorju in odpora proti fašizmu in nacizmu, še podžgala ustvarjalno nujo, kulturno dejavnost in umetnost, nastajajočo v nevsakdanjih in težkih razmerah, v zamreženih in zastraženih krajih, v zasilnih bivališčih, v strahu pred sovražnikovimi napadi.

naPOTki Razgledni stolp na Rašici

V aktualni sezoni NaPOTkov se vsako nedeljo zjutraj dotaknemo neba. Obiskujemo in spoznavamo razgledne stolpe po Sloveniji, vsak piše svojo zgodbo, vsem pa je skupno, da očarajo z osupljivimi razgledi. Tokrat se odpravljamo v zaledje Ljubljane, manj kot 350 višinskih metrov v primerjavi s prestolnico bomo »pridelali« z vzponom na Rašico ali Vrh Staneta Kosca. Tam stoji tudi razgledni stolp, ki je skupaj s planinskim domom priljubljena izletniška točka, za vse dni v letu.

Jutro Novinarske delavnice dobivajo svoj epilog!

Mojci Delač sta se v Jutru na Prvem pridružila Špela Šebenik in Aleš Ogrin in delila z nami izkušnje in vtise z letošnjih novinarskih delavnic. Sobota prinaša začetek tekmovanja za najboljši novinarski razred! Držimo pesti za vseh devet sodelujočih.

KiKs Portal Govorjena slovenščina – Zapiši z glasom svojo sled

Kratka informativna koristna slovenščina

Lokalni junak Keti Blažič in Larisa Štoka

Tokrat bomo spoznali dve lokalni junakinji: Keti Blažič in Lariso Štoka, prijateljici že vse življenje, humanitarki majhnega društva z velikim srcem, društva Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. Leta 2019 je to majhno društvo po le nekaj mesecih delovanja postalo znano, ko so pomagali bolnemu fantku Krisu in za gensko zdravilo s pomočjo dobrih ljudi zelo hitro zbrali 4 milijone evrov. Pozneje so pomagali še številnim bolnim otrokom, nazadnje fantku Urbanu. In mnogim še bodo, kajti vse se da, povesta Keti Blažič in Larisa Štoka v pogovoru z Natašo Benčič.

Svetovalni servis Jagodičje – okusna košarica zdravja

Jagodičje sodi med najbolj zdrava živila, primerno je tudi za tiste, ki vestno štejete zaužite kalorije. Je ribez in borovnice pred zaužitjem treba oprati? Lahko gozdne jagode uspevajo tudi na domačem vrtu? In predvsem, kako pravilno skrbeti za jagodičje ter katere so letošnje novosti v tej zelo raznoliki množici plodov? Na vaša vprašanja o oskrbi jagodičja, ki jih lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si, bo odgovarjala dr. Nika Cvelbar Weber s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Jutranja vremenska fronta Vemo, kakšno je bilo vreme leta 1850!

Mateja Nadbath se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja z arhivi meteoroloških poročil. Medtem ko najstarejši popis vremena s področja današnje Slovenije sega vse v leto 1785, jih sistematizirano zbiramo od leta 1850. Ker so takrat uporabljali druge merske enote, uporabljali drugačno pisavo, tudi druge jezike, je za razumevanje starih meteoroloških poročil potrebno širše zgodovinsko znanje. V Jutranji vremenski fronti tokrat prebrskamo po najstarejših zapisih, se dotaknemo zanimivih vidikov tovrstnih meritev in izvemo več o zdaj zastarelih merskih enotah.

Petek brez pravila Kolesarji v izzivu skupaj že obkrožili ekvator

Kako spremeniti pri Slovencih močno ukoreninjeno navado, da tudi za manjše razdalje večinoma uporabljamo avto? Morda z iniciativami kot je Polni zagona kolesarimo v službo. Gre za nacionalno pobudo Inštituta za politike prostora (IPOP), Ministrstva za okolje in Urbanističnega inštituta. Prek zabavnega beleženja prekolesarjenih kilometrov v osem tedenskem izzivu tekmujejo posamezniki, timi in delodajalci. Sogovornica: Nela Halilović, IPOP.

Radiosfera Jezik ne le odraža, temveč tudi vpliva na družbo

Kako bi bilo pravilno, da rečemo ali zapišemo: gospa direktor Horvat, gospa direktor Horvatova, gospa direktorica Horvatova ali gospa direktorica Horvat? Čeprav je od prvih pobud za odpravo seksistične rabe jezika preteklo že več kot trideset let, smo pri vprašanju spola v jeziku pogosto še vedno v zadregi. No, odgovor na podobne jezikovne dileme nam je razkrila prof. dr. Monika Kalin - Golob s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede. V današnji Radiosferi sva namreč govorili o tem, zakaj jezik ne le odraža, temveč tudi vpliva na družbo, in zakaj je pomembna vključujoča raba jezika, predvsem v medijih, v šolstvu in v sferi javnega. Z gostjo se je pogovarjala Tita Mayer.

Svetovalni servis Slikopleskarski mojster odgovarja

V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo tokrat v roke vzeli mačka. Tako v pogovornem jeziku rečemo valčku za pleskanje sten. Naš gost bo slikopleskarski mojster Dušan Presetnik. Zanimalo nas bo, katero vrsto barve izbrati in kakšen odtenek ter kaj narediti z odpadajočim ometom, starimi nanosi barv, različnimi madeži in tudi s črno zidno plesnijo.

Lokalni čas Na kostelski grad odprta nova pot

V tokratnem Lokalnem času smo se najprej odpravili do Kolpe oziroma do gradu Kostel, kjer so odprli prenovljeno pot do tega srednjeveškega arhitekturnega bisera. Nato smo obiskali občino Dobrepolje, kjer v vasi Kompolje urejajo kanalizacijski sistem, vreden več kot dva milijona evrov, ob koncu pa je na dan, ko goduje polulana Zofka, v nebo in vreme pogledal še ljubiteljski vremenar Dušan Kaplan z Runarskega.

Možgani na dlani Družinske zgodbe: Možgani in prenos stresa med generacijami

Tokrat o najnovejših raziskavah s področja epigenetike, prenosa stresa med generacijami in vplivu travme. Pa tudi o tem, da učinki stresa v možgane niso vklesani v kamen. Zavili pa bomo tudi v "možgansko porodnišnico"! Mojca Delač gosti raziskovalko dr. Mašo Čater, sodelavko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki nas je odpeljala v svet predkliničnih raziskav. Priporočamo v posluh!

Več

Jutranja kronika Bo telefonski pogovor med Trumpom in Putinom korak bližje koncu vojne v Ukrajini?

O prekinitvi ognja v Ukrajini naj bi po napovedih po telefonu danes govorila ruski in ameriški predsednik Vladimir Putin in Donald Trump. Slednji je odločen o napredku, zatrjujeje njegov odposlanec Steve Witkoff, slišati se namerava tudi z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Drugi poudarki oddaje: Z vprašanji premierju Robertu Golobu se začenja redna majska seja državnega zbora. Izrael bo omogočil dobavo človekoljubne pomoči v Gazo. Na romunskih predsedniških volitvah slavil prozahodni župan Bukarešte.

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Izrael po več dneh silovitega obstreljevanja začel še obsežno kopensko operacijo v Gazi.

Pogajanja o premierju med Izraelom in Hamasom se ne premaknejo z mrtve točke, izraelska vojska pa je po več dneh silovitega bombardiranja začela tudi novo obsežno kopensko ofenzivo v Gazi. Izraelski premier Netanjahu je že pred dnevi dejal, da njihove sile tokrat ne bodo napadle in se nato umaknile, kar bi lahko pomenilo vojaško okupacijo enklave za nedoločen čas. Drugi poudarki oddaje: - Novi papež ob uradnem začetku pontifikata obsodil izkoriščanje narave in revnih -16 odstotkov delovno aktivnih pri nas je tujcev. Njihovo tveganje revščine kar dvakrat večje od domačih državljanov. - Po padcu in smoli z okvaro kolesa Primož Roglič na dirki po Italiji za vodilnim zaostaja več kot 2 minuti

Dogodki in odmevi Papež Leon XIV. ob današnji slovesnosti in uradnem začetku pontifikata pozval k pravičnemu in trajnemu miru.

Papež Leon XIV. je pred zbrano množico na Trgu svetega Petra prejel papeške insignije in uradno začel pontifikat. Novi vodja katoličanov se je v nagovoru zavzel za enotno cerkev, ki bi delovala za svetovni mir. Pudaril je, da je še vedno preveč razdora in ran, ki jih povzročajo sovraštvo, nasilje, predsodki in strah pred drugačnostjo. V Vatikanu se je zbralo več sto tisoč vernikov ter številni tuji voditelji. Med njimi je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki ga je papež sprejel na avdienci. Ostali poudarki oddaje: Ukrajina Rusiji očita najobsežnejši napad z droni od začetka vojne; v Gazi danes ubitih že več kot 100 Palestincev. V Romuniji in na Poljskem volijo predsednika. Na Hrvaškem potekajo lokalne volitve, ki bi sodeč po anketah ponekod lahko prinesle spremembe. 15 slovenskih podjetij bo na Kitajskem, ki ima vse večje težnje po vlaganju v Uniji, skušalo našo državo predstaviti kot privlačno investicijsko destinacijo

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Izraelska vojska od jutra v Gazi ubila več deset Palestincev

Izraelska vojska dan po napovedi o širitvi vojaške ofenzive v Gazi nadaljuje napade v enklavi. Tam je bilo ponoči in zjutraj ubitih najmanj 78 ljudi, najmanj 36 smrtnih žrtev je terjal zračni napad na zatočišča razseljenih Palestincev v al-Mawasiju na jugu enklave. Več evropskih držav je izrazilo zaskrbljenost nad najnovejšo širitvijo izraelske ofenzive, h končanju napadov na palestinsko enklavo so v sklepni izjavi pozvali tudi voditelji na včerajšnjem zasedanju Arabske lige v Bagdadu. Drugi poudarki oddaje: - Papež Leon Štirinajsti z današnjo umestitveno mašo uradno začenja pontifikat. - V Mariboru zaznamovali 34-to obletnico pekrskih dogodkov. - Zmagovalka letošnje Evrovizije je Avstrija.

Zrcalo dneva Okrepljeni napadi v Gazi pomenili novo izraelsko ofenzivo

Izraelska vojska je potrdila, da je začela novo ofenzivo na območju Gaze. Samo danes je bilo ubitih najmanj 66 Palestincev, od četrtka pa skupno več kot 300. Kljub okrepitvi spopadov sta Izrael in Hamas danes v Katarju prek posrednikov začela nov krog pogajanj.

Radijski dnevnik Ob začetku novega kroga pogajanja za končanje vojne v Gazi Izrael sprožil novo ofenzivo v enklavi

Ob začetku novega kroga pogajanj za končanje vojne v Gazi je Izrael potrdil novo ofenzivo v enklavi. Samo danes je bilo ubitih najmanj 66 Palestincev, od četrtka pa skupno več kot 300. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutteres je izrazil zaskrbljenost nad širitvijo izraelske ofenzive, obregnil se je tudi ob sporni izraelski načrt razdeljevanja pomoči v Gazi. Poudaril je, da Združeni narodi ne bodo sodelovali v nobeni operaciji, ki ne spoštuje mednarodnega prava in načel človečnosti, nepristranskosti, neodvisnosti in nevtralnosti. Ostali poudarki oddaje: Trump v ponedeljek po telefonu ločeno s Putinom in Zelenskim o končanju vojne v Ukrajini Zakon o psihoterapevtski dejavnosti še naprej razdvaja. Zdravstvo poziva k umiku predloga, psihoterapevti in pacienti so za Kanuist Žiga Lin Hočevar na evropskem prvenstvu v Parizu bronast, nogometaši Olimpije novi državni prvaki

Dogodki in odmevi Izraelska vojska potrdila začetek velike ofenzive za zavzetje in nadzor več območij Gaze

Izrael je danes potrdil, da je z okrepljenimi napadi, ki so od četrtka terjali več kot 300 žrtev, začel novo ofenzivo v Gazi. Cilj ofenzive je dolgoročno zavzetje skoraj celotne enklave. Kljub silovitim napadom in stradanju civilistov je palestinsko gibanje Hamas sporočilo, da v Dohi potekajo pogovori med stranema o pogojih za premirje. Medtem pa naj bi Washington, po poročanju ameriških medijev, pripravljal načrt za trajno preselitev milijona Palestincev iz Gaze v Libijo. Na vrhu Arabske lige v Bagdadu pozivajo h koncu vojne in rešitvi konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Rusija na pogajanjih o premirju od Kijeva zahtevala umik sil iz štirih ukrajinskih regij. - Začenjajo se tedni ljubiteljske kulture, ki do začetka junija ponujajo več kot 100 dogodkov. - Kajakaš Martin Srabotnik bronast na evropskem prvenstvu v slalomu na na divjih vodah v Parizu.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Ameriški predsednik Trump prepričan, da lahko z ruskim predsednikom Putinom doseže dogovor glede vojne v Ukrajini

Včerajšnja neposredna pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo v Carigradu niso prinesla napredka pri sklenitvi prekinitve ognja - ruske sile po ukrajinskih navedbah nadaljujejo napade. Ameriški predsednik Donald Trump pa je za ameriške medije napovedal, da se bo po vsej verjetnosti dogovoril za srečanje z ruskim voditeljem. Drugi poudarki oddaje: - Izrael napovedal začetek nove vojaške operacije v Gazi. - Socialni partnerji bodo pogajanja glede urejanja trga dela nadaljevali prihodnji teden. - V Radencih 43-ič Maraton treh src.

Več

Evolucija užitka »Morva sam it stran. K to tuki … to je pa res bolnica«

Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.

Umetnost možnega Poreferendumska seštevanka in odštevanka - Gašper Lubej (Siol.net) in Žiga Bonča (POP TV)

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Več

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer ANGELICA GARCIA V KONCERTU Z DRUGE GODBE (Urednik: Jane Weber)

V sobotnem koncertu, ki sta ga za vas pripravila zvokovni mojster Matjaž Mastnak in Jane Weber, nastopa Angelica Garcia iz Združenih držav Amerike. Koncert smo posneli na lanski Drugi godbi. Angélica Garcia je ameriška kantavtorica mehiško-salvadorskih korenin, pozornost je vzbudila s pesmijo "Jicama", ki se je znašla na NPR Tiny Desk, lestvicah New York Timesa in celo na seznamu Baracka Obame. A v kontekstu drugih godb je zanimiv njen prehod v elektronske vode, pri katerih pa ne zanika svojih latinskih genov, kar je še posebej poudarjeno v njeni samosvoji vokalni izvedbi. To sovpada z njeno selitvijo v New York in s podpisom pogodbe z založbo Partisan (med drugim je to založba PJ Harvey), ki je očitno prepoznala njen potencial in nadarjenost. Prijetno poslušanje koncerta z Druge godbe! Refl exiones Color de dolor Carma the knife(remix) Bryn Bliska Malaguena/juanita Angel Mira me El cue Y grito Intuicion Vampira Gemini Paloma

Pesem v žepu Salamander: Salamander

Skupina dvanajstih mladih, navdušenih nad raziskovanjem zvoka, je v 70. letih v Ljubljani ustvarjala v danes kultni zasedbi Salamander. Pol stoletja pozneje nam znova združena zasedba predstavlja svoj prvenec s povsem novimi skladbami: album »Salamander«. Pripoved o skupinskem ustvarjalnem druženju nam v Pesem v žepu prinašajo avtor glasbe in besedil ter pianist Milan Dekleva, kitarist in avtor aranžmajev Jerko Novak, vokalistka Bogdana Herman, violinist Božo Ogorevc, klarinetist Lado Jakša ter flavtist Aleš Kacjan.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Vse rože sveta

Tokrat vas znova vabimo v družbo cvetja. Z glasbo, seveda! Zveni nekaj zimzelenih, vmes pa se najde tudi kakšna novejša viža, nikakor pa naslova oddaje ne vzemite preveč zares ... Vseh rož sveta se v eno oddajo ne da spraviti. Prav gotovo vam na to temo ponudimo nadaljevanje! Prav vse (rože namreč). Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Evrovizijske zmagovalke

Ta teden je v znamenju 69. tekmovanja za Pesem Evrovizije, ki ga po zaslugi lanskega zmagovalca Nema in njegove zmagovalne skladbe The Code prirejajo v Švici, v Baslu. V Godbah z zgodbo pa smo šli v preteklost tekmovanja, ko je glavno vlogo še imela glasba, in se spomnili nekaterih starejših zmagovalnih skladb in njihovih izvajalcev.

41 stopinj vročine Miha Gunzek

V oddaji poslušamo odlomek oddaje Svet glasbe, svet umetnosti, ki jo je za naš 3. program leta 1997 pripravil Pavel Mihelčič. Njegovo sogovornik je klarinetist Miha Gunzek. Gunzek je študiral v Ljubljani in Beogradu. Po osvoboditvi se je zaposlil na beograjskem radiu, leta 1946 pa se je v Ljubljani kot prvi klarinetist pridružil radijskemu orkestru. Pozneje se je posvetil solistični in pedagoški karieri, bil je prvi dekan ljubljanske glasbene akademije. Čeprav je bil klasično izobražen, ga je ves čas zanimala tudi zabavna oziroma džezovska glasba. Tako je tri leta igral saksofon v Plesnem oziroma Zabavnem orkestru Radia Ljubljana, ki ga je občasno tudi vodil.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Medenje, 2. del

V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali drugi del koncerta Medenje, skladatelja in violončelista Kristijana Krajnčana, ki so ga z zborom Slovenske Filharmonije, pod taktirko Jerice Bukovec in Slovenskim tolkalnim projektom - STOP premierno izvedli 12. decembra 2024 v Slovenski filharmoniji. Avtor besedila je Milan Dekleva. Prisluhnimo drugemu delu pogovora s skladateljem in violončelistom Kristijanom Krajnčanom, ki ga je pripravila glasbena urednica Tina Žun.

Prva vrsta Otroški pevski zbor RTV Slovenija

V studiu 26 je živo nastopil Otroški pevski zbor RTV Slovenija pod vostvom Martine Burger in ob klavirski spremljavi Klemna Golnerja.

Etnofonija Erlend Apneseth: Song over støv

Erlend Apneseth: Song over støv. Prvokategorniški album sodobnega nordijskega avantgardnega fuzijskega folka. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/05/08/erlend-apneseth-song-over-stov/

Koncerti Pet let pozneje - Poklon glasbenicam in glasbenikom

Projekt Pet let pozneje se je na RTV Slovenija začel januarja letos, od takrat smo pripravili že veliko oddaj, prispevkov, reportaž, pogovorov, člankov in epizod o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti in čez noč postavila naš svet na glavo. Zakaj? Ker je o tem treba govoriti. Kako so to obdobje doživljali glasbenice in glasbeniki, smo se prek glasbe in zgodb preizpraševali na radijskem koncertu 5. maja skupaj s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Davorina Morija in Tadeja Tomšiča. Glasbena gosta sta bila Karin Zemljič in Vlado Kreslin.

Več

Lahko noč, otroci! Spoznanje

Majhna bela kosmata kepica … Pripoveduje: Maja Končar. Napisala: Neža Maurer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Zverinice Losos: Športnik z dobrim spominom

Plavati proti toku reke mimo največjih plenilcev? To je poslanstvo lososa, športnega zvezdnika med ribami. Losos je nenavadna riba, ena redkih, ki se odloči spremeniti svoje življenje, ko odraste. Odpove se mirnemu življenju v slanih in hladnih vodah Atlantskega in Tihega oceana. Zdaj je dovolj zrel, da lahko z močnimi mišicami začne veliko potovanje: plavanje po reki navzgor! To dejstvo je znano, vendar ga ne razumemo povsem, zakaj bi plavali proti toku reke? Ali ne bi bilo enostavneje plavati s tokom, po reki navzdol? Toda losos mora izpolniti posebno nalogo. Poslušajmo – katero! Avtorji literarnih del: Thibault Marthi Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorici: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan

RIO radijska igra za otroke Igor Likar: Če bi čebele pele

V zgodbi spoznamo čebelico Pelo, ki bi najraje samo prepevala, medu pa ne bi nabirala – kar pa ni všeč drugim čebelam. Radijsko igro za otroke na program uvrščamo ob bližajočem se svetovnem dnevu čebel, ki ga obeležujemo 20. maja. Čebela Pela – Jožica Avbelj Čebele – Jana Osojnik, Jerica Mrzel, Mojca Ribič, Polona Vetrih, Nada Bavdaž, Marinka Štern, Majda Kohek Kmet Rozman – Boris Cavazza Sraka Spiker – Alja Tkačev Medved Stane – Dare Valič Čmrlji – Marko Okorn, Zvone Hribar, Katja Levstik in Srečo Špik Nastopili so še – Berta Bojetu Boeta, Damjana Černe, Olga Grad, Jože Valentič, Elda Stanič, Milka Potočnik, Elza Rituper, Daša Dovžan, Mojca Cavazza, Damir Meglič, Filipina Jerman Režiser: Igor Likar Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Tonski mojster: Miro Marinšek Snemalec in montažer glasbe: Matevž Plevnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1985.

Lahko noč, otroci! O prevzetni spalni srajci

Ko muca psičku pripoveduje zgodbo. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisal: Josef Čapek. Prevedel: Boris Urbančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.

Hudo! Predstavitev tekmovalnih posnetkov novinarskih delavnic

V oddaji Hudo smo predstavili devet tekmovalnih posnetkov, v okviru novinarskih delavnic, ki jih izvajamo na slovenskih osnovnih šolah, so jih pripravili mladi novinarke in novinarji. Njihova naloga je bila, da v dobrih treh minutah predstavijo svoj domači kraj. Najboljši posnetek nam boste pomagali izbrati tudi poslušalke in poslušalci, glasovanje se je na spletni strani Prvega začelo v soboto ob 11. uri, trajalo bo do 31. maja do 11. ure. Zmagovalca razglasimo na finalni prireditvi, ki bo na sporedu 7. junija.

Kulturomat Folkloristka Hana Biličič

V današnjem Kulturomatu spoznavamo dekle, ki že od malega združuje dediščino svojega domačega kraja z glasbo, plesom in medosebnim povezovanjem. Hana Biličič je dijakinja ekonomske gimnazije Novo mesto, doma iz Vinice. Velik del svojega prostega časa posveča kulturnemu udejstvovanju. Že od malih nog je članica KUD Vinica, kjer pleše pri folklori, igra tamburico in poje v vokalni skupini. Zraven tega je aktivna v gasilskem društvu, sodeluje pri organizaciji dogodkov in še bi lahko naštevali. Pred mikrofon jo je povabila Kaja Čelan. Bere Tadeja Bizilj.

Hudo športni Atlet Matic Selak: "Pri mnogoboju mi ni dolgčas."

Na OŠ Trebnje smo spoznali odličnega atleta. Matic Selak, ki obiskuje 8. razred, trenira mnogoboj v Atletskem klubu Krka. V katerih atletskih disciplinah nastopa in kako uspešen je na tekmovanjih, izvemo v rubriki Hudo športni.

Zakajček Kaj je cheescake?

Danes smo se v oddaji Radijski ringaraja pogovarjali jutrih, zajtrkih in varnosti v prometu - za konec pa se bomo še posladkali. Ste že slišali za cheescake? Kaj je to in kako se pripravi – o tem v današnjem Zakajčku …

Radijski ringaraja Dobro jutro s Ptički iz Vrtca pd Gradom

Z radijskim mikrofonom smo tokrat obiskali otroke skupine Ptički iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom. Povedali so, kakšna so njihova jutra in kdo jih zbudi, kaj imajo na krožniku za zajtrk in kdo jim doma pripravi najbolj okusno govejo juho in najboljše palačinke. V teh lepih majskih dneh se je marsikdo med vami že podal tudi na kolo, skiro, rolarje, tisti manjši pa na poganjalčka. Ste med njimi tudi vi? Kako poskrbite za varnost? Imate vedno na glavi čelado? In kako se obnašate na cesti, v prometu? Tudi o tem bomo povedali besedo ali dve v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Bodite z nami!

Lahko noč, otroci! Zaljubljeni zajček

Namesto v najlepšo se zaljubi v najprijaznejšo zajkljo. Pripoveduje: Nina Valič. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Hudo! Glasujte za najboljši novinarski razred

Poslušajte vseh 9 tekmovalnih posnetkov in se odločite, katera skupina novinark in novinarjev vas je najbolj navdušila. Katera šola, ki je to šolsko leto sodelovala v projektu radijskih novinarskih delavnic, je pripravila najbolj zanimiv, izviren in poučen prispevek o svojem domačem kraju? Če se ne morete odločiti, prisluhnite predstavitvam krajev še enkrat, nato pa glasujete!

Več

Slovencem po svetu Slovenski mendoški oktet gostoval v Sloveniji

Slovenska zborovska dejavnost je zelo priljubljena tudi pri slovenskih rojakih v Argentini. O tem pričajo številne pevske skupine, ki delujejo v okviru slovenske skupnosti v tej južnoameriški državi. Tudi Slovenci v Mendozi radi prepevajo, to pa dokazuje tudi Slovenski mendoški oktet, ki tam deluje že več kot četrt stoletja. Te dni se je predstavil tudi v Sloveniji, gostovanje pa je sklenil z nastopom v Slovenski filharmoniji. Slovenski mendoški oktet predstavljamo v oddaji, v kateri gostimo tudi slovensko rojakinjo iz Kanade Marijo Ahačič Pollak, glasbenico, zborovodkinjo, radijsko voditeljico in urednico, predvsem pa neutrudno članico slovenske skupnosti v Torontu. Podajamo pa se tudi k našim rojakom v Tuzlo, kjer so pripravili že tradicionalno 24. Srečanje učencev slovenskega jezika in kulture v Bosni in Hercegovini.

Sami naši Topli obroki za vse, plesna povezanost Balkana in Frljićev Inkubator

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zgodbe o angažmaju, umetnosti in kritičnem mišljenju. Najprej bomo poslušali o pobudi za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke v slovenskih šolah in vrtcih – ker lakota ne sme biti sprejemljiva resničnost. Nato se bomo odpravili na plesno popotovanje z mrežo Moving Balkans, ki je v Ljubljani, Zagrebu in na Reki povezala najvidnejše sodobne plesalce regije in ponudila novo platformo sodelovanja in skupnosti. Za konec pa še gledališki režiser Oliver Frljić, ki se v Slovensko mladinsko gledališče vrača s predstavo Inkubator – z ostrim pogledom na umetnost, družbo in ideološke meje Evrope.

Naše poti Slaba komunikacija med občino Lendava in Romi omejuje napredek naselja v Dolgi vasi

V občini Lendava živi nekaj več kot 270 Romov, pribl. 150 v edinem romskem naselju v Dolgi Vasi, ki ni še popolnoma legalizirano. Občina bo letos za urejanje razmer v romski skupnosti iz državnega proračuna dobila slabih 573 tisoč evrov. V zadnjih letih je uresničila kar nekaj infrastrukturnih naložb, a pobud in idej za urejanje naselja je še kar nekaj. Storilo bi se lahko še več, če bi bila komunikacija z občino boljša, opozarja predstavnica Romov v občinskem svetu občine Lendava. Na slabo komunikacijo z županom in dodatne izzive in težave opozarjajo tudi krajani naselja. V oddaji tudi o 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Bergen-Belsen v Nemčiji.

Sotočja Za večjezičnost in raznolikost!

70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe se vrstijo pozivi Avstriji, naj izpolni določbe 7. člena pogodbe in zagotovi ohranitev in krepitev slovenske narodne skupnosti, tudi z razširitvijo dvojezičnega pouka v urbanih središčih.

Slovencem po svetu V Bruslju deluje tudi slovenski bralni klub

Podajamo se v Bruselj in prek radijskih valov gostimo učiteljico slovenskega jezika in kulture Petro Jan Likar, ki v belgijski prestolnici vodi tudi bralni klub in je zelo dobro povezana tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Nekaj več izveste tudi o tem, kako negujejo slovenski jezik rojaki v Vojvodini, na kratko se ustavljamo na 11. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, seznanjamo pa vas tudi z živahnim dogajanjem v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer so pred kratkim pripravili tradicionalni Festival diatonične harmonike.

Sami naši Upor v gledališču, telesa v gibanju in razmislek o ljubezni

V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte pogovor z enim najprodornejših evropskih režiserjev Oliverjem Frljićem, ki z umetnostjo izziva nacionalizem, fašizem in revizionizem ter se vrača na oder Slovenskega mladinskega gledališča. Nato vas povabimo k razmisleku o sodobni ženski poeziji z Dubravko Đurić, avtorico antologije Telesa in jeziki v gibanju. Za konec pa še predstava O ljubavi, čustveno in estetsko raziskovanje ljubezni danes v izvedbi mladih umetnikov z območja nekdanje Jugoslavije.

Naše poti S humanitarno akcijo obnovili hišo romski družini v Doliču

V občini Kuzma so uspešno končali humanitarno akcijo, s katero so invalidu z desetletnim otrokom pomagali pri obnovi hiše. Družina Šarkezi iz romskega naselja Dolič se je namreč po izgubi žene in mame znašla v izjemno težki situaciji, na robu dostojnega bivanja. Največji del denarja za 30 tisoč evrov vreden projekt so prispevali člani Lions kluba iz Murske Sobote. Znani so tudi letošnji nagrajenci evropske romske mreže, ki so prejeli nagrade za delo na področju izobraževanja Romov na zahodnem Balkanu in v Turčiji. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Arbel Avdula s skladbo Sar te dav tut arman keda mangav tut ter zasedba Prašnati s skladbo Stara slika. V tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bella sei zasedbe Mascarimiri ter skladbo The Devil's Tale, ki jo prispevajo Fanfare Ciocarlia in Adrian Raso.

Slovencem po svetu Rok Fink:« Ko sem prvič stopil na slovenska tla, sem se počutil kot doma«

Rok Fink:« Ko sem prvič stopil na slovenska tla, sem se počutil kot doma« Tokrat predstavljamo rojaka iz Argentine Roka Finka. Rojen je v Buenos Airesu slovenskim staršem, ki so se v argentinsko prestolnico preselili po drugi svetovni vojni. Odraščal je v večmilijonskem in multikulturnem argentinskem glavnem mestu, prežet s slovenstvom in slovensko kulturo ter glasbo, ki jo z vso zavzetostjo ohranja še danes. Človek z vrsto poklicev, nekoč zaposlen v zavarovalništvu, odgovoren za storitve v potniški asistenci, finančni direktor v podjetju za zdravstvene storitve, taksist, ki tudi danes, kot upokojenec ne počiva. Še posebej blizu sta mu glasba in petje, v Argentini je sodeloval v številnih pevskih in instrumentalnih zasedbah. Čeprav rojen v južni Ameriki, je tesno povezan s Slovenijo, ki jo že vrsto let redno obiskuje in pravi, da se v deželi pod Alpami počuti kot doma.

Naše poti Zasedba Šukar nadaljuje glasbeno pot pod novim imenom Etno karavana

Nocoj prinašamo kar tri zanimive pogovore z romskimi ustvarjalci. Najprej bomo prisluhnili pogovoru s člani madžarske romske skupine Karavan Familia, nato pa še pogovoru s člani mednarodne zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra. Zasedba Šukar nadaljuje glasbeno pot pod novim imenom Etno karavana. V romskem jeziku pa tokrat raziskujemo izvor besede ogenj oziroma ják.

Sotočja Za ideje o svobodi in miru se je treba vedno boriti

Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne se tudi po zamejstvu vrstijo različne prireditve. Ženska pevska skupina Stu ledi se je poklonila ženskam, ki so pred, med in po drugi svetovni vojno odigrale pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in boju za svobodo.

Sami naši Tehnosocializem, literarni medprostori in pomladni okusi Balkana

V oddaji Sami naši na Prvem razmišljamo o svetu, v katerem delo ni več breme in v katerem tehnologija služi dobremu življenju za vse. Zamisli o tehnosocializmu odpirajo prostor za domišljijo, pa tudi za kritiko sodobnega sveta. Oglasimo se tudi iz Cankarjevega doma, kjer so se Adriana Kuči, Alena Begić, Snježana Vračar Mihelač in Selma Skenderović pogovarjale o večjezičnosti, nevidnosti in literarni pripadnosti. Za konec pa – pogled v pomladne navade: koprive in regrat, dve rastlini, dve tradiciji – in številni okusi, ki razkrivajo, kako nas hrana povezuje z dediščino.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 6h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Jutranja kronika Bo telefonski pogovor med Trumpom in Putinom korak bližje koncu vojne v Ukrajini?

O prekinitvi ognja v Ukrajini naj bi po napovedih po telefonu danes govorila ruski in ameriški predsednik Vladimir Putin in Donald Trump. Slednji je odločen o napredku, zatrjujeje njegov odposlanec Steve Witkoff, slišati se namerava tudi z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Drugi poudarki oddaje: Z vprašanji premierju Robertu Golobu se začenja redna majska seja državnega zbora. Izrael bo omogočil dobavo človekoljubne pomoči v Gazo. Na romunskih predsedniških volitvah slavil prozahodni župan Bukarešte.

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Lahko noč, otroci! Spoznanje

Majhna bela kosmata kepica … Pripoveduje: Maja Končar. Napisala: Neža Maurer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Radijski dnevnik Izrael po več dneh silovitega obstreljevanja začel še obsežno kopensko operacijo v Gazi.

Pogajanja o premierju med Izraelom in Hamasom se ne premaknejo z mrtve točke, izraelska vojska pa je po več dneh silovitega bombardiranja začela tudi novo obsežno kopensko ofenzivo v Gazi. Izraelski premier Netanjahu je že pred dnevi dejal, da njihove sile tokrat ne bodo napadle in se nato umaknile, kar bi lahko pomenilo vojaško okupacijo enklave za nedoločen čas. Drugi poudarki oddaje: - Novi papež ob uradnem začetku pontifikata obsodil izkoriščanje narave in revnih -16 odstotkov delovno aktivnih pri nas je tujcev. Njihovo tveganje revščine kar dvakrat večje od domačih državljanov. - Po padcu in smoli z okvaro kolesa Primož Roglič na dirki po Italiji za vodilnim zaostaja več kot 2 minuti

Sledi časa Izbrana poglavja iz konca vojne: o zaključnih bojih na Koroškem

Ob osemdeset letnici konca druge svetovne vojne se je tudi v Sloveniji zvrstilo kar nekaj prireditev, seminarjev in simpozijev. Tudi medijskih zapisov je bilo kar nekaj, na našem radiu posebno pozornost obletnici posvečajo v dokumentarno feljtonskem programu. O obdobju, ki je bilo v času po letu 1945 intenzivno preiskano, dokumentirano in tudi publicirano, vemo danes več kot kadarkoli, a še vedno se med dogajanje prikradejo sive lise. Sploh dogodki na Koroškem po kapitulaciji Nemčije 8.maja 1945 so bili tako kaotični in hkrati tudi tragični, da se raziskovalci vedno znova vračajo k tistim majskim dnevom. Majhen, neznaten prispevek k tem prizadevanjem oddajamo tudi v tokratni oddaji Sledi časa. Marko Radmilovič je dodal zrno ali dve k boljšemu razumevanju dogodkov na slovenski severni meji.

Zverinice Losos: Športnik z dobrim spominom

Plavati proti toku reke mimo največjih plenilcev? To je poslanstvo lososa, športnega zvezdnika med ribami. Losos je nenavadna riba, ena redkih, ki se odloči spremeniti svoje življenje, ko odraste. Odpove se mirnemu življenju v slanih in hladnih vodah Atlantskega in Tihega oceana. Zdaj je dovolj zrel, da lahko z močnimi mišicami začne veliko potovanje: plavanje po reki navzgor! To dejstvo je znano, vendar ga ne razumemo povsem, zakaj bi plavali proti toku reke? Ali ne bi bilo enostavneje plavati s tokom, po reki navzdol? Toda losos mora izpolniti posebno nalogo. Poslušajmo – katero! Avtorji literarnih del: Thibault Marthi Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorici: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan

Dogodki in odmevi Papež Leon XIV. ob današnji slovesnosti in uradnem začetku pontifikata pozval k pravičnemu in trajnemu miru.

Papež Leon XIV. je pred zbrano množico na Trgu svetega Petra prejel papeške insignije in uradno začel pontifikat. Novi vodja katoličanov se je v nagovoru zavzel za enotno cerkev, ki bi delovala za svetovni mir. Pudaril je, da je še vedno preveč razdora in ran, ki jih povzročajo sovraštvo, nasilje, predsodki in strah pred drugačnostjo. V Vatikanu se je zbralo več sto tisoč vernikov ter številni tuji voditelji. Med njimi je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki ga je papež sprejel na avdienci. Ostali poudarki oddaje: Ukrajina Rusiji očita najobsežnejši napad z droni od začetka vojne; v Gazi danes ubitih že več kot 100 Palestincev. V Romuniji in na Poljskem volijo predsednika. Na Hrvaškem potekajo lokalne volitve, ki bi sodeč po anketah ponekod lahko prinesle spremembe. 15 slovenskih podjetij bo na Kitajskem, ki ima vse večje težnje po vlaganju v Uniji, skušalo našo državo predstaviti kot privlačno investicijsko destinacijo

Nedeljska reportaža Čebele oprašijo 80 odstotkov gojenih rastlin

Pred svetovnim dnevom čebel, ki ga na pobudo Slovenije obeležujemo 20. maja, smo tudi v Nedeljski reportaži govorili o čebelah. V Sloveniji je sicer več kot 11 tisoč čebelarjev, ki skrbijo za okoli 213.000 čebeljih panjev, nekaj izmed jih deluje tudi v Ljubljani. Da bi se spomnili na pomen čebel in tudi drugih opraševalcev ter izvedeli več o teh žuželkah, se zato ne bomo odpravili daleč. Špela Šebenik je odšla v Botanični vrt Univerze v Ljubljani, kjer stoji urbani učni čebelnjak in ki je tudi del ljubljanske Čebelje poti. Ta letos praznuje 10. obletnico.