Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Ob osmih Marta Kos: Če ne z Vučićem, s kom naj se v Srbiji pogovarjamo?

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je te dni v Sloveniji, v enem od tvitov iz domovine je poudarila vrednote demokracije, solidarnosti in pravne države. Da je vse troje v Vučićevi Srbiji razpadlo, že od novembra tam kriči na sto tisoče protestnikov. Zato je številne razočaralo dejstvo, da je komisarka sprejela Vučića kmalu po tisti razgreti soboti, ko naj bi na demonstracijah zapel tudi zloglasni zvočni top, in na istem omrežju X pisala celo o konstruktivnem pogovoru - o protestih pa nič. Zakaj je tako, kako v Bruslju gledajo na napetosti na Zahodnem Balkanu in kakšni izzivi so pred Evropsko unijo, v prvem intervjuju z Marto Kos za slovenske medije po prevzetju komisarskega položaja.

Ultrazvok Dr. Urška Janžič: Krivulje preživetja bolnikov so krasne, obdobja brez bolezni so daljša!

Zdravnica Urška Janžič v Kliniki na Golniku zdravi bolnice in bolnike s pljučnim rakom. Tokrat ima več dobrih novic! Zadnji podatki namreč kažejo, da je zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji primerljivo z zdravljenjem v najboljših evropskih centrih. Na nekaterih področjih smo, kot je povedala za oddajo Ultrazvok, v sami špici stroke. Sodobni pristopi zdravljenja pljučnega raka so podaljšali obdobje remisije in pomembno izboljšali preživetje bolnikov. Z asist. dr. Urško Janžič se je srečal Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Storž "Tečem zato, da lažje dohajam tempo življenja."

Berlin, New York, Chicago, Boston, London, Tokio, Sidney. Mesta, ki si jih lahko ogledamo kot turisti, ali pa - s tekaškimi čevlji. Skoznja potekajo maratoni, sanje mnogih tekačev, in ko je gospa Marija Brumen ob letu, ko je dopolnila 50 let, pri sebi sprejela odločitev, da bo spet začela aktivneje teči - tek je bil vse življenje njena ljubezen - si seveda ni predstavljala, da bo čez 13 let postala prva Slovenka, ki je pretekla sedem največjih maratonov na svetu. Po poklicu računovodkinja se je delno upokojila in startno mesto je bilo tako pripravljeno. "Tek je lek," se zasmeji. Gospo Marijo Brumen je v Zgornji Koreni v občini Duplek obiskala Lucija Fatur.

Studio ob 17.00 Ukinitev obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici ali drugačen prag za vstop?

Ideja o ukinitvi obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici je znova aktualna. Predlog novele zakona s to vsebino je v parlamentarnem postopku, pred kratkim sta ga vložila koalicijska poslanca Gibanja Svoboda in SD. Prostovoljno članstvo pomeni začetek konca zbornice, pa svarijo nasprotniki tega predloga. Je razlog za reorganizacijo članstva v tej zbornici samo politične narave; ali prostovoljno članstvo koristi kmetom? O argumentih za in proti uvedbi prostovoljnega članstva v zbornici v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Robert Janev, poslanec Svobode v Državnem zboru; dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Stane Kavčič, kmet in agrarni ekonomist, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS.

Aktualna tema Kaj prinašajo evropski ukrepi za zaščito jeklarske industrije

Evropska komisija je sprejela akcijski načrt s katerim naj bi okrepila konkurenčnost ter pohitrila razogljičenje evropske jeklarske in kovinske industrije. Gre za panogi, ki se soočata z visokimi stroški energentov in nelojalno svetovno konkurenco, hkrati pa sta v Evropski uniji ključni v luči povečevanja izdatkov za obrabno industrijo. Kakšne so konkretne rešitve načrta, od kod denar in kako naj bi potekala časovnica - direktor za marketing in razvoj poslovanja v skupini SIJ Aleš Falatov v pogovoru z Urško Jereb

Intervju - Radio Prof. dr. Dominic Abrams: Mislim, da se iz pandemije nismo naučili toliko, kot bi se lahko

Profesor Dominic Abrams je eden najbolj uveljavljenih britanskih socialnih psihologov sodobnega časa. Njegove raziskave se osredotočajo na odnose med različnimi družbenimi skupinami in njihovo vedenje, od povezanosti in vodenja do predsodkov, diskriminacije ter človekovih pravic. Na univerzi v Kentu je direktor Centra za študije skupinskih procesov in član različnih znanstvenih skupin in združenj. Profesor Abrams je kot član Britanske akademije, ki povezuje najuglednejše humaniste in družboslovce na Otoku, vodil tudi skupino, ki je preučevala dolgoročni vpliv pandemije covida 19 na britansko družbo. O izsledkih, družbenih spremembah, vlogi lokalnih skupnosti in o tem, kako je obdobje pandemije ukrojilo družbene odnose, je prof. dr. Dominic Abrams govoril v Intervjuju v sredo po 10-ih na Prvem.

Jutro na Prvem

Radiosfera Avstralec več kot 100 dni živel z umetnim srcem

Pred dvema tednoma je v svetovnih medijih odmevala novica, da je 40-letni Avstralec več kot 100 dni preživel z umetnim srcem, preden so mu kirurgi presadili srce darovalca. Gre za novo tehnologijo, je navdušen kirurg prof. dr. Ivan Kneževič iz Kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjak ob tem dodaja, da so umetna srca začeli razvijati že pred 40 leti in da tovrstne posege izvajajo tudi v ljubljanskem Kliničnem centru. Eden od naših bolnikov je tako z umetnim srcem živel kar 270 dni. Več o osupljivem razvoju medicine na področju umetnih src pa v tokratni Radiosferi. Foto: BiVACOR

Svetovalni servis Akne niso le kozmetična težava

Akne so ena najpogostejših bolezni kože, predvsem pri mladostnikih, pa tudi v odrasli dobi niso redke. Marsikdo misli, da se ne da pomagati in da bodo z leti težave minile. Vendar je dermatološko zdravljenje danes zelo učinkovito in lahko odpravi prenekatero stisko posameznika. V četrtkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal Borut Žgavec. dr. med., specialist dermatovenerolog. Pokličite ali nam pišite.

Lokalni čas Raznovrstnost in slikovitost Regijskega parka Pohorje

O kakih 50 kilometrov dolgi planoti, ki velja za pravo zeleno oazo na vzhodnem delu Alp smo govorili v tokratnem Lokalnem času. Tam kraljujejo mogočni gozdovi, barja, soteske, najvišji vrhovi segajo do 1500 metrov nadmorske višine. Kmalu pa bo eno leto od kar so ovršni del te planote uspeli zaščititi. Je hkrati dom štirih večjih smučišč, lani pa so na tem območju opazili volčji par. Metka Pirc je razkrila tudi, kako se je razpletla njuna ljubezenska zgodba.

Možgani na dlani Skozi leta, 4.del: Znamo podpreti in razumeti mlade nadarjene ljudi? (Bonus - o seriji Adolescenca)

Kakšen marec se je zarisal med vijuge! Upamo, da ste tako kot mi ob oblikovanju vsebin, uživali tudi vi, če ste jim že namenili svoja slušna omrežja. In če smo na poti skozi leta začeli pri jeseni, zaključujemo s pomladjo in nadarjenimi mladimi ljudmi. Z nami bodo dijakinje in dijak Gimnazije Vič ter psiholog prof. dr. Valentin Bucik.Kaj je nadarjenost? Kako lahko bolje podpremo mlade ljudi, ki so nadarjeni? Zakaj je najstništvo tudi nevropsihološko zanimivo obdobje? Sodelujejo: - Dijakinje in dijak z Gimnazije Vič Hana, Nej, Kim, Tisa in Lea, z njimi se je pogovarjala Neža Borkovič - Psiholog, prof. dr. Valentin Bucik, Oddelek za psihologijo, FF Univerze v Ljubljana

Svetovalni servis Vzgoja otrok

Kaj storiti, ko se nam otrok sredi trgovine vrže na tla in začne kričati? Kako se odzvati, ko nam vzgojiteljica pove, da naš otrok grize druge v vrtcu? Kako, če udari nas? O vzgoji otrok, pomenu reda in rutine, postavljanju meja ter kaznih in nagradah bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo specialna pedagoginja Jasna Trapečar Pavšič.

Radiosfera “Ni vsak športnik Luka Dončič, ni vsak podjetnik milijonar!”

Gost tokratne podjetniške Radiosfere je Matija Goljar, podjetniški mentor in predavatelj, ki poudarja, da obstaja več vrst podjetništva, najbolj primarno in pristno obliko pa predstavlja domače, lokalno podjetništvo. “Ker ima vsaka vas vsaj eno kmetijo, na kateri lahko kupimo domačo marmelado, in ker ima vsako mesto vsaj enega avtomehanika, ki skrbi za naše avtomobile - in tudi to je podjetništvo.”

Pod pokrovko Miti in resnice o zajtrku

Poznate pregovor zajtrkuj kot kralj in večerjaj kot berač? Ste eden tistih, ki redno uživate zajtrk ali ga raje zamenjate za še nekaj dodatnih minut spanca? O zajtrku slišimo veliko mitov in tudi resnic. O njih bo govora tudi v današnji epizodi oddaje Pod pokrovko. Pred mikrofon smo povabili Živa Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja iz Inštituta za nutricionistiko, in Mojco Cepuš, certificirano nutricitsko ter svetovalko za prehrano in hujšanje. Kaj pa imate vi najraje za zajtrk? Morda sadje, jajca, kosmiče? Kaj o tem pravijo strokovnjaki? Več o primernih živilih, mitih in resnicah ter o pomenu zajtrka v odnosu do ostalih obrokov pa v današnji oddaji, ki jo je pripravila Kaja Čelan. Bere Tadeja Bizilj.

Svetovalni servis Strešni kovčki

Strešni avtomobilski kovčki sodijo med najuporabnejše pripomočke za zagotavljanje dodatnega prostora v avtomobilu, saj omogočajo prevoz smuči, snežnih desk in druge športne opreme, za katero v prtljažniku pogosto zmanjka prostora. Vedno več avtomobilskih izdelovalcev ponuja strešne kovčke pod svojo lastno blagovno znamko oziroma kot del dodatne opreme, ki jo lahko dokupimo ob nakupu avtomobila, cenovni razpon pa je zelo velik. Na kaj je treba biti pozoren pred nakupom avtomobilskega kovčka in na kaj ob njegovi namestitvi in pri uporabi, bo v torkovem Svetovalnem servisu povedal odgovorni urednik AMZS Motorevije Blaž Poženel. Svoje vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega ali na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, lahko pa nas tudi pokličete po deveti.

Radiosfera Odprti ramazanski večer

Ramadan oz. ramazan je deveti mesec muslimanskega leta oz. čas, ko se muslimani držijo strogega posta od zore do mraka. Letošnji se je začel 1. marca, končal se bo konec tega tedna. Po sončnem zahodu v tem času za muslimane nastopi »iftar« – beseda je arabskega izvora, dobeseden prevod v slovenščino ustreza glagolu »prekiniti« in označuje tradicionalno navado prekinitve dnevnega posta, nastopi čas druženja ob hrani oz. večerji. Kaj je iftar oz. kako poteka, je Darja Pograjc preverila pred dobrim tednom, ko je sprejela vabilo na odprt ramazanski oz. ramadanski večer.

Drugi pogled Elzana Odjoska, Severna Makedonija

Predvsem zelo komunikativna je, kot boste slišali, ženska, ki jo bomo spoznali tokrat v oddaji Drugi pogled. To bo Elzana Odjoska iz Severne Makedonije, ki v Sloveniji živi od leta 2010 naprej. Kako je zaradi svoje trdne volje premagala nekatere ovire, najprej jezik, potem iskanje službe ter ne nazadnje obsodbe, ker kot muslimanka nosi naglavno ruto – o vsem tem se je pogovarjala z Natašo Rašl. Foto: M.M., arhiv DRPD

Torkov kviz Vraže, šege in navade ob prehodu v materinstvo nekoč

Kakšne vraže, šege in običaji so v času pred 2. svetovno vojno ob vstopu v materinstvo spremljale mater in otroka? Radijski sodelavec Ambrož Kvartič je etnolog in kulturni antropolog, ki je napisal monografijo z naslovom Od imena do spomina (delo posvečeno šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja), zato je Darja Pograjc z njegovo pomočjo ob materinskem dnevu pripravila Torkov kviz.

Intelekta

Intelekta

511 epizod

Paradoksi ameriške državnosti

49 min

Nove uganke iz časa mladega vesolja

49 min

Mihail Gorbačov, križanec med Machiavellijem in don Kihotom

54 min

Se lahko upremo ekonomiji pozornosti in tehnofevdalizmu?

46 min

Kakšna je kitajska vizija za 21. stoletje?

48 min

Tvegani kapital - ekstremni šport sodobnega kapitalizma

58 min

Informativne vsebine

Po Sloveniji Iz ormoške bioplinarne včeraj iztekla onesnažena tekočina, domačini že dolgo opozarjajo tudi na smrad

V oddaji tudi o naslednjih temah: - Civilna iniciativa iz Vrtojbe že šest let zahteva umik asfaltne baze iz naselja, zdaj pripravlja pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice. - V Mestni občini Ljubljana nadaljujejo boj proti nezakonitim reklamnim objektom. Do zdaj so jih odstranili skoraj 600. - Mariborčanom se obetajo podražitve, prebivalce občine Log-Dragomer pa so te že doletele. - Rdeča nit letošnje bralne značne za odrasle na Ptuju je narava.

Danes do 13:00 V ospredju razprav poslancev glede razmejitve zdravstva neprofitnost za koncesionarje.

Poslanke in poslanci obravnavajo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Razprava se vrti okoli koalicijskega amandmaja, ki za koncesionarje predvideva neprofitnost pri opravljanju javnih zdravstvenih storitev. Na popravek tega dela sta poslance opozorila tudi ministra za zdravje in finance Valentina Prevolnik Rupel in Klemen Boštjančič, na morebitne negativne posledice zakona opozarjajo zdravniške organizacije. V oddaji tudi o tem: - Po Trumpovi napovedi višjih carin na uvoz avtomobilov nekatere države napovedujejo protiukrepe. - Na srečanju voditeljev o končanju rusko-ukrajinske vojne v Parizu tudi premier Golob. - Začel se je planiški praznik, Prevc za tremi Nemci četrti v kvalifikacijah

Jutranja kronika Poslanci v drugo branje novele o zdravstveni dejavnosti. Člen o dobičkih koncesionarjev naj bi ostal

Poslanke in poslanci bodo danes začeli drugo branje predloga novele o zdravstveni dejavnosti kot temelja zdravstvene reforme, s katero želi vlada okrepiti javno zdravstvo z ostrejšim rezom med javnim in zasebnim zdravstvom. S tem je močno trčila ob interese zdravništva, ki že napovedujejo ustavno presojo novele. Razprava pa bo verjetno potekala tudi pod bremenom pisma dveh ministrov, ki poslance koalicije prosita za vnovičen razmislek o tem, ali lahko koncesionarji prosto razpolagajo s presežki ali ne. V oddaji tudi o tem: - Trump podpisal ukaz o uvedbi 25-odstotnih dodatnih carin na uvoz avtomobilov - Na svetovni dan gledališča v Kranju vrata odpira Teden slovenske drame - V Planici se s kvalifikacijami začenja finale svetovnega pokala v smučarskih skokih

Ob osmih Marta Kos: Če ne z Vučićem, s kom naj se v Srbiji pogovarjamo?

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je te dni v Sloveniji, v enem od tvitov iz domovine je poudarila vrednote demokracije, solidarnosti in pravne države. Da je vse troje v Vučićevi Srbiji razpadlo, že od novembra tam kriči na sto tisoče protestnikov. Zato je številne razočaralo dejstvo, da je komisarka sprejela Vučića kmalu po tisti razgreti soboti, ko naj bi na demonstracijah zapel tudi zloglasni zvočni top, in na istem omrežju X pisala celo o konstruktivnem pogovoru - o protestih pa nič. Zakaj je tako, kako v Bruslju gledajo na napetosti na Zahodnem Balkanu in kakšni izzivi so pred Evropsko unijo, v prvem intervjuju z Marto Kos za slovenske medije po prevzetju komisarskega položaja.

Jutranja kronika Trump z uvedbo carin na tuje avtomobile pretresel trge in zaveznike

Ameriški predsednik Donald Trump je uresničil grožnje in z uvedbo novih carin vnovič pretresel trge in zahodne zaveznice. Dodatne 25-odstotne dajatve na uvoz vseh tujih avtomobilov predstavljajo novo poglavje v trgovinski vojni, ki jo je odprl ameriški predsednik. Druge teme: - Poslanci danes o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva - V Parizu novo srečanje skupine držav za pomoč Ukrajini - V Posočju za zdaj še brez rešitve za nujno medicinsko pomoč

Zrcalo dneva Gradnja drugega tira se ob blokiranih računih gradbenih podjetij turškega Yapi Markezija vse bolj zapleta.

Gradnja drugega tira se vse bolj zapleta. Gradbeni podjetji v lasti turškega Yapi Markezija, ki gradita ključni infrastrukturni projekt pri nas, imata namreč blokirane račune. Več turških delavcev ob neizplačilu plač razmišlja o vrnitvi domov, podizvajalci so nepoplačani. Z njimi in dobavitelji naj bi Turki v nekaj tednih sklenili dogovore o reprogramiranju finančnih obveznosti, s Kolektorjem CPG so se že dogovorili o spremembi razdelitve del.

Radijski dnevnik Dokumenti o trgovini z orožjem ob osamosvojitvi naj bi postali javni

Državni zbor bo po predvidevanjih podprl zakon, ki bo iz dokumentov o nakupih orožja med osamosvojitveno vojno umaknil stopnjo zaupnosti, tako pa bi le-ti postali dokumentarno gradivo, ki ga bodo morala ministrstva v 18-ih mesecih po sprejetju zakona izročiti Arhivu Republike Slovenije. Tudi v opoziciji se strinjajo, da bi morali biti vsi tovrstni dokumenti dostopni javnosti, zato predlagajo, da se odprejo tudi vsa gradiva od leta 1945, ki so za javnost še nedostopna. Preostale novice: Finančni zapleti za drugi tir, pristojni mirijo, da se projekt ne bo še podaljšal. - Unija odpravo sankcij proti Rusiji pogojuje z umikom ruskih sil iz Ukrajine. - Fajon z manjšino v Avstriji za oživitev slovenskega jezika.

Studio ob 17.00 Ukinitev obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici ali drugačen prag za vstop?

Ideja o ukinitvi obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici je znova aktualna. Predlog novele zakona s to vsebino je v parlamentarnem postopku, pred kratkim sta ga vložila koalicijska poslanca Gibanja Svoboda in SD. Prostovoljno članstvo pomeni začetek konca zbornice, pa svarijo nasprotniki tega predloga. Je razlog za reorganizacijo članstva v tej zbornici samo politične narave; ali prostovoljno članstvo koristi kmetom? O argumentih za in proti uvedbi prostovoljnega članstva v zbornici v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Robert Janev, poslanec Svobode v Državnem zboru; dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Stane Kavčič, kmet in agrarni ekonomist, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS.

Aktualna tema Kaj prinašajo evropski ukrepi za zaščito jeklarske industrije

Evropska komisija je sprejela akcijski načrt s katerim naj bi okrepila konkurenčnost ter pohitrila razogljičenje evropske jeklarske in kovinske industrije. Gre za panogi, ki se soočata z visokimi stroški energentov in nelojalno svetovno konkurenco, hkrati pa sta v Evropski uniji ključni v luči povečevanja izdatkov za obrabno industrijo. Kakšne so konkretne rešitve načrta, od kod denar in kako naj bi potekala časovnica - direktor za marketing in razvoj poslovanja v skupini SIJ Aleš Falatov v pogovoru z Urško Jereb

Dogodki in odmevi Turški gradbinec na drugem tiru Yapi Merkezi ima blokirane račune; podjetje dolguje denar podizvajalcem in delavcem

Turško gradbeno podjetje Yapi Merkezi, ki opravlja večino del na drugem tiru, ima blokirane račune, plače delavcem zamujajo, prav tako plačila podizvajalcem. To je le še ena v nizu težav, s katerimi se soočajo tako delavci kot podizvajalci pri ključnem infrastrukturnem projektu pri nas. Bo zato prišlo do še enega podaljšanja rokov? Ostali poudarki oddaje: Slovenske železnice prevzemajo tudi drugo polovico avtobusnega prevoznika Nomago Kmetijske organizacije prekinjajo sodelovanje v delovnih skupinah o novi zakonodaji; ministrica Čalušić presenečena Rusija in Ukrajina druga drugi očitata napade na civilne cilje; Kijev ob tem zavrača obtožbe o napadih na energetsko infrastrukturo.

Aktualna tema Karmen Švegl: Erdogan je res islamist, a prej prebere raziskave javnega mnenja kot Koran

Turčijo pretresajo protesti opozicije, ki se tako odziva na aretacijo opozicijskega politika Ekrema Imamogluja. Lahko bi rekli, da gre za enega največjih protestov proti vladavini predsednika Erdogana, ki je na oblasti že 22 let. Dogajanje v Turčiji spremlja naša dopisnica Karmen Švegl.

Podkasti

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Umetnost možnega Fronte na levi, iskanje alternative na desni – Metka Majer (POP TV) in Miha Orešnik (N1 Slovenija)

Aktivnosti in ravnanja političnih strank kažejo, da vstopamo v leto pred volitvami, ki se lahko kljub majhni verjetnosti zgodijo tudi predčasno. V koaliciji so frontne linije med Svobodo in SD vse bolj ostre. Stranko ministra Matjaža Hana bremeni afera Spirit. Čeprav največja vladna stranka Svoboda afero Spirit izkorišča za povečevanje stiske koalicijske partnerice, istočasno pričakuje pomoč obeh partneric za obračun z nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom preko vmesnega poročila preiskovalne komisije. Medtem spremljamo zanimive procese tudi na desni; srečevanje SLS in NSi ter namigu Logarjevim Demokratom in Lotričevemu Fokusu: je to poskus oblikovanja zavezništva na desni sredini kot alternativo Janši? O vsem tem se pogovarjamo z Metko Majer, novinarko in urednico na POP TV, ter Miho Orešnikom, novinarjem in urednikom na N1 Slovenija.

Srce bije za posel Janez Škrabec, Riko

Gost 33. epizode Srce bije za posel je ustanovitelj in direktor podjetja Riko. V Sovjetsko zvezo je odšel zato, ker je želel postati posrednik med vzhodom in zahodom, danes pa pravi, da si želi posredovati med Kitajsko ter Evropo. Po njegovem je ključ do uspešnega poslovanja diverzifikacija. Z gostom tudi o aktualnem dogajanju v svetu, o tem ali se bodo po koncu vojne vrnili v Rusijo in kako jim kaže s projektom na Jesenicah.

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Umetnost možnega Interpelacije, igra prestolov in še TIK TOK – Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V zadnji letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod leto 2024. To je bilo leto »odhajajočih ministrov«, saj so v vladi od začetka mandata zamenjali že osem ministrov, največ prav v letu 2024. Novinar in analitik na STA Jernej Šmajdek in urednik na portalu Siol Gašper Lubej se strinjata, da tudi ministru Boštjanu Poklukarju, ki bo prvi »interpelirani« minister v letu 2025, ne kaže dobro. Sploh zato, ker v svojih javnih nastopih ne daje prepričljivih odgovorov. Golobova podpora je sicer dvoumna: na eni strani pritrjuje tožilki, da se dogajajo zlorabe v CVZ, na drugi še vedno podpira ministra. Oba kolega menita, da ta hip ne kaže, da bi bile predčasne volitve blizu. To pomeni še dobro leto neusmiljenih predvolilnih spopadov. Na desnem političnem polu sicer preurejajo sile, vendar oba analitika poudarjata, da spopad s tako močnim tekmecem, kot je Janez Janša, zahteva pogum in odločnost, tega pa niti pri NSi niti pri Logarju za zdaj ni videti. In še: ali vplivnica Tina Golob škoduje politični podobi predsednika vlade? Ali pa morda v določenem delu volilnega telesa niti ne? Na poslušanje in SREČNO!

Iz glasbenega uredništva

Godbe z zgodbo Uspešnice , ki jih je napisal Danilo Kocjančič

V Godbah z zgodbo se spominjamo enega najbolj ustvarjalnih in najuspešnejših primorskih glasbenikov: Danila Kocjančiča. Slišali bomo nekaj njegovih največjih avtorskih uspešnic.

41 stopinj vročine From Way Back

V oddaji poslušamo skladbe: Janez Gregorc: Drive-D - solista kitarist Milan Ferlež, pianist Silvo Stingl Duško Gojković: From Way Back - solist trobentač Duško Gojković Emil Spruk: Vision in White - solist trobentač Petar Ugrin Kristijan Krajnčan/Lojze Krajnčan: Icarus - solista violončelist in bobnar Kristijan Krajnčan, kitarist Jani Moder

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije (2. del)

Slavnostni koncert ob srebrnem jubileju Citrarskega društva Slovenije se je odvil 30. novembra leta 2024 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj je nastopil Slovenski orkester učiteljev citer. V drugem delu koncerta bo najprej zazvenela legendarna skladba Urbana Kodra Cvetje v jeseni v priredbi Petra Napreta, sledile bodo: Pozdrav slovenskim citrarjem Josipa Mešička, Tako zvene citre v Sloveniji Slavka in Vilka Avsenika in slovenska ljudska Fantje po polj' gredo. Zadnje tri priredbe je za orkester citer pripravil Tomaž Plahutnik. Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije bosta, kot dodatek, zaokrožili še: In the mood Glenna Millerja in ponovitev legendarne skladbe Urbana Kodra Cvetje v jeseni.

Etnofonija Frigg: Dreamscapes

Frigg: Dreamscapes. Iskriv, dinamičen in zelo radiofoničen sodoben instrumentalni folk album z obilico privlačnih skladb.https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/03/05/frigg-dreamscapes/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 23. 3. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 23. 3. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Tinkara Kovač: koncert ob dvajsetletnici albuma O*Range

V Sobotnem glasbenem večeru se odpravljamo na koncert Tinkare Kovač. 26. oktobra lani je praznovala obletnico izida albuma O*Range, s katerim je pred dvajsetimi leti našla svoj pravi zvok in je zato močno zaznamoval njeno nadaljnjo glasbeno pot. Na odru v Kinu Šiška so ob Tinkari zaigrali tudi nekateri glasbeniki, s katerimi je sodelovala pred dvajsetimi leti: kitarista Peter Dekleva in Daniel Matič ter baskitarist Anže Langus Dagi, poleg njih pa še klaviaturist Erik Marenče, bobnar David Morgan in spremljevalni vokalistki Julija Fajhtinger in Nina Bauman. V nekaj pesmih sta s Tinkaro zapela še posebna gosta: Lara Baruca in Uroš Cingesar. Glasbenike na odru je s svojim petjem spodbujalo tudi občinstvo.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Septet Andreja Topliška - posnetek koncerta iz Rogaške Slatine

V tokratnem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov vse ljubiteljice in ljubitelje narodno-zabavne glasbe čaka prava glasbena poslastica. Poslušate posnetke lanskega koncerta Septeta Andreja Topliška, ki so nastali na njegovem Festivalu narodno-zabavne glasbe 14. in 15. maja v Kulturnem domu v Rogaški Slatini. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot sedem desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Ameriška igralka in pevka Liza Minnelli je praznovala 79. rojstni dan

Godbe z godbo so posvečene ameriški pevki in igralki Lizi Minnelli, ki je 12. marca praznovala 79. rojstni dan. Njeno življenje so zaznamovali umetniški geni, bleščeča kariera, pa tudi odvisnosti od alkohola in tablet ter nesrečne ljubezenske zveze. Liza, ki je svoj talent podedovala od mame igralke in pevke Judy Garland in očeta režiserja Vincenta Minnellija, je odlična igralka, pevka ter ena zadnjih ikonskih hollywoodskih zvezdnic.

41 stopinj vročine Jože Privšek

Poslušamo del Radijskega portreta Jožeta Privška, ki ga je septembra 1986 pripravil Rado Časl. Jože Privšek se je rodil 19. marca 1937. Že kmalu je začel kazati zanimanje za glasbo – note je znal brati prej kot črke. Njegov prvi instrument je bila harmonika, pozneje pa se je vpisal na grafično šolo in pri dvajsetih delal tudi kot grafik v tiskarni. Privšek je z radijskim, takrat Plesnim orkestrom, začel sodelovati leta 1954, in to kot 2. pianist. Plesni orkester Radia Ljubljana je prvič javno vodil leta 1961 na koncertu v Slovenski filharmoniji, pred tem je seveda orkester vodil na snemanjih. Privšek je študiral na Berkleeju v Bostonu in bil takrat šele 3. gojenec iz bivše Jugoslavije na tej šoli. Še danes pa nekaj njegovih del in aranžmajev služi kot študijsko gradivo. Njegovo ime se ali kot glasbenik, skladatelj, aranžer ali dirigent pojavi pri več tisoč skladbah. Jože Privšek je Plesni orkester, pozneje Big Band Radia Ljubljana, kot umetniški vodja in dirigent vodil v letih od 1964 do 1992, zapustil pa nas je 11. junija 1998.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije (1. del)

Citrarsko društvo Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1999 v Grižah in še danes bogati slovenski glasbeni prostor. Društvo združuje vse, ki jih zanimajo citre: aktivne citrarje, učence, dijake, učitelje, izdelovalce in zbiralce citer, ljudske godce, organizatorje citrarskih prireditev in tudi tiste, ki ta instrument samo radi poslušajo. Slavnostni koncert ob srebrnem jubileju Citrarskega društva Slovenije je bil 30. novembra leta 2024 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj je nastopil Slovenski orkester učiteljev citer. V prvem delu koncerta bomo slišali pester izbor skladb v priredbah za citrarski orkester, vse od renesanse do sodobne glasbene literature. Koncert bo odprla skladba Il est bel et bon Pierra Passereauja; sledili bosta Sweet music Tobiasa Huma in Drei schöne Dinge fein Danieleja Federicija. Program se bo nadaljeval s skladbo Wolfganga Amadeusa Mozarta Contredanse en rondeau in Festliche Musik, op. 165 Hansa Ludwiga. Sledili bosta Rapsodija za orkester citer, op. 54 Willija Schäfllerja in Sonata classique za orkester citer s stavki: 1. Andante, 2. Andante cantabile in 3. Rondo: Allegro moderato Freddyja Goldna. Prvi del koncerta bo sklenila skladba iz obdobja sodobne glasbene zgodovine La batalla, op. 67b za orkester citer Petra Kiesewetterja s stavkoma Don Kihot in Sančo pansa.

Za otroke in mlade

Gymnasium Kaj ti je deklica?

Nocoj gostimo igralsko, ustvarjalno zasedbo filma Kaj ti je deklica reziserke in soscenaristke Urške Djukić, ki se je februarja z uglednega Mednarodnega filmskega festivala Berlinale vrnila z nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film v tekmovalnem programu Perspektive. Celovečercu je pravzaprav pripadla čast, da je otvoril ta novi festivalski tekmovalni program, posvečen celovečernim debitantskim filmom. Glavne igralke filma ("ki raziskuje kalejdoskop prebujanj, ki jih poganja sugestivna čutna izkušnja in pooseblja izjemen uvodni prizor, režiserka pa z odličnim filmskim izrazom čudovito prikaže težave najstnice, ki vstopa v obdobje odraščanja in se spoprijema s privlačnostjo spolnosti na eni in pritiski družbenih omejitev na drugi strani") Jaro Sofijo Ostan, Mino Švajger, Stašo Popović in direktorja fotografije Leva Predana Kowalskega je za debato o ustvarjalnem žaru in izzivih kreiranja filmske resničnosti gostila avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič.

Lahko noč, otroci! Stava

Kdo teče hitreje, kdo skoči dlje, kdo je najpametnejši in kdo izvirnejši? Pripoveduje: Blaž Valič. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Lahko noč, otroci! Ježek Ježek in materinski dan

Na poti do najlepšega zvončka se Ježek zaigra s prijatelji … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Zdenka Kokotec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Lahko noč, otroci! Ljubljanski zmaj

Smejmo se. Pa ne le na Zmajskem mostu. Zato, da nam bo lepše. Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Polona Škrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Lahko noč, otroci! Kovček popotovček

K živalim na Severni tečaj priplava darilo iz Afrike. Pripoveduje: Jernej Kuntner. Napisala: Veronika Simoniti. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

RIO radijska igra za otroke Jerneja Pavček: Čarobna voda

Vsi veste, da brez vode ni življenja. Ampak ni vseeno, kakšno vodo pijemo: čisto in zdravo ali umazano in onesnaženo. Pravljica na preprost in razumljiv način predstavi lastnosti vode, kroženje v naravi in nevarnost onesnaženosti. Eko vila skupaj s škratom Vodom pomaga naravi ustvarjati čim boljše pogoje za čisto vodo. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Dušan Mamut Badovinac Zupanjič Pripovedovalec - Uroš Smolej Eko vila - Martina Maurič Lazar Škrat Vodo - Blaž Šef Šoja - Asja Kahrimanović Pradedek Slapec - Brane Grubar Čebulici - Ana Urbanc, Liza Marijina Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2013 .

Lahko noč, otroci! Beli in črni svet

Mala miška izdolbe luknjo med obema svetovoma. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Sonja Rostan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Hudo! Novinarji z OŠ Dutovlje: Obdelava kamna je doma na Krasu!

Obdelava kamna je ena najstarejših obrti človeka. Na Krasu ima tudi danes zelo pomembno vlogo. Skupaj s suho gradnjo namreč oblikuje kraško pokrajino in je del tamkajšnje kulturne dediščine. Kako dobro kamnoseštvo in suho gradnjo poznajo mladi? Učenci OŠ Dutovlje, kjer smo izpeljali radijske novinarske delavnice, zelo! Na šoli namreč deluje krožek kamnoseštvo, blizu šole pa so obnovili tudi suhi zid.

Kulturomat 17. festival Bobri

V drugi polovici marca je naša prestolnica znova prizorišče že dobro poznanega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki letos dogajanje širi tudi v Domžale in Sežano. Osrednja nit festivala je tema Na krilih radovednosti, programski izbor pa je oblikovan z namenom, da otrokom in mladim omogoči trenutke sproščenega raziskovanja sveta okoli sebe. Kaja Čelan je v sklopu festivala obiskala Lutkovno gledališče Ljubljana in si ogledala predstavo Mali nauki o čudenju. Več o predstavi, vtisih in novostih letošnje edicije Bobrov pa v Kulturomatu!

UI faktor Algoritmi in družbena omrežja

Ob besedi algoritem hitro pomislimo na družbena omrežja. Da so algoritmi tisti, ki nam priporočajo različne vsebine na Tiktoku, Instagramu ali Youtubu, izpostavijo tudi mladi v tokratnem podkastu. To sicer drži, je pa le del zgodbe. Algoritmov je veliko različnih vrst. Če nas družbena omrežja tako uspešno zasipavajo z vsebinami, ki nas priklenejo na zaslone, to niti ni v prvi vrsti zasluga priporočilnih algoritmov kot takih, ampak je trik nekje drugje. Kje, v tretji epizodi podkasta UI faktor pojasnita Janez Demšar in Blaž Zupan, prav tako pa tudi to, zakaj ponudijo tudi marsikaj, česar sploh nočemo videti.

Zakajček Kako nastane dež?

Kako pogosto pogledate v nebo, otroci? Ali pa prisluhnete vremenski napovedi … Ste dobre ali slabe volje, ko slišite in izveste, da bo deževalo …? Sploh veste, kako nastane dež? In od kod pridejo dežne kaplje, kako nastanejo, kako velike so in kako hitro potujejo proti tlem? O tem več v današnjemu Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.

Naše skupnosti

Sami naši Poklon žrtvam tragedije v Kočanih, medkulturni iftar in otroštvo v knjigi

V makedonskem mestu Kočani je požar v nočnem klubu vzel številna življenja in pustil za seboj val bolečine in pretresenosti. V znamenje solidarnosti in sočutja so se v Ljubljani zbrali člani Makedonske skupnosti ter študentje, ki živijo in študirajo v Sloveniji. Na Kongresnem trgu so prižgali svečke in z molkom izrazili svojo povezanost z žrtvami in njihovimi družinami. V oddaji obiščemo poseben medkulturni dogodek iftar, ki združuje ljudi različnih ver in narodnosti v organizaciji društva Medkulturni dialog. Za konec pa slišite razmišljanje pisateljice Olivere Zulović o otroštvu, prijateljstvu in pomembnosti pogleda skozi otroške oči.

Naše poti Andrej Kavšek: Slabe izkušnje ne pomenijo, da so vsi Romi enaki

V občini Črnomelj po zadnjih ocenah živi okoli 1000 Romov v dveh večjih naseljih, ki nista še povsem legalno urejeni. Kljub temu ima večina zaselkov že urejeno infrastrukturo. Letos bo občina iz državnega proračuna za urejanje razmer v romski skupnosti prejela dobrih 420 tisoč evrov. Preverjamo, kako bo porabila namenska sredstva in kateri so največji izzivi romske skupnosti. Obiskali smo še zaposlitveno in invalidsko podjetje Ozara v Murski Soboti, ki v svoj program uspešno vključuje devetnajst pripadnikov romske skupnosti. Svet romske skupnosti RS pa je objavil javne razpise za romska društva ter medijske programe.

Sotočja "Iskati moramo s srcem"

Predstava Mali princ v izvedbi mladinske gledališke skupine Bilka je letošnje odprla Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Znana zgodba je bila izziv za mlade igralke in igralce iz Bilčovsa, kjer tudi z gledališkimi skupinami skrbijo za ohranitev slovenskega jezika.

Slovencem po svetu Društvo VTIS v Švici pripravilo srečanje Predstavi svojo znanost

V oddaji vas podrobneje seznanjamo z letošnjim srečanjem Dobrodošli doma, ki bo potekalo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v pogovoru z Valensom Frangežem iz Züricha beseda teče o dogodku društva VTIS v Švici - Predstavi svojo znanost, predstavljamo tudi prevajalca, esejista in lektorja slovenskega jezika v nemškem Regensburgu Slava Šerca, v Celju pa smo se srečali s slovenskim rojakom iz Argentine Rokom Finkom.

Sami naši Marko Vidojković, Ahmed Burić in zapuščina Dušana Jovanovića

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri izjemne zgodbe iz sveta književnosti, glasbe in gledališča. Najprej bomo poslušali Marka Vidojkovića, srbskega pisatelja, ki zaradi svojega neizprosnega kritičnega glasu do oblasti velja za enega izmed 100 najbolj ogroženih avtorjev na svetu. Nato bomo raziskali glasbeni svet Ahmeda Burića. Njegov novi album Valceri iz Translajtanije, Valčki iz Translajtanije, združuje poezijo, džez, folk in rok ter odpira nova umetniška obzorja. Za konec se bomo spomnili Dušana Jovanovića, enega najpomembnejših jugoslovanskih dramatikov in režiserjev.

Naše poti Kako bo metliška občina z nekaj več kot 220 tisoč evri rešila izzive tamkajšnjih Romov?

Tokrat se odpravljamo v občino Metlika. Tam v petih romskih naseljih živi pribl. 450 Romov, občina pa bo letos iz državnega proračuna prejela nekaj več kot 220 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Obiskali smo tamkajšnje največje romsko naselje Boriha - Rosalnice, katerega prebivalci opozarjajo na to, da še vedno ni popolnoma legalizirano, kljub urejeni infrastrukturi priključki na električno omrežje do nekaterih hiš še niso možni. Prinašamo tudi novico o novem programu Romski vzor ministrstva za delo, ki bi delodajalcem ponudil subvencije za zaposlovanje Romov.

Sotočja Od izzivov slovenskega šolstva v Italiji in na avstrijskem Koroškem do porabskih Slovencev in krepitve čezmejnih stikov

Demografski padec vpliva tudi na vpise otrok v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in vse se glasnejša so opozorila, da so nujne spremembe. Kakšne? Dvojezični vrtci in šole na avstrijskem Koroškem imajo težave s pomanjkanjem usposobljenih pedagogov. Celovška Mohorjeva, ki ima med drugim tudi dvojezične jasli, rešitve išče s čezmejnim evropskim projektom Lingua prek večmesečnih praks in izmenjav vzgojiteljic iz Slovenije. Aljaž Pestotnik, glavni urednik literarne revije Rastje, spregovori o najnovejši številki, ki bo posvečena svobodni družbi 80 let po koncu druge svetovne vojne. Z upokojeno novinarko Silvo Eöry, ki je vrsto let tudi za Sotočja poročala iz Porabja, pa obujamo spomine na njene prve poti k Slovencem na Madžarskem.

Slovencem po svetu Slovenska učilnica na lektoratu v Banja Luki pomembna pridobitev za študente in slovensko skupnost

V oddaji potujemo v Banja Luko, kjer so na slovenskem lektoratu, ki deluje na tamkajšnji Filološki fakulteti, slovesno odprli tako imenovano Slovensko učilnico. Ustavljamo se na slovenskem radiu v Sydneyu, kjer so minuli konec tedna s slavnostno prireditvijo in odprtjem novega radijskega studia zaznamovali prvo obletnico slovenske radijske oddaje, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom v Berlin, ki obujajo slovenski običaj spuščanja lučk po reki ob Gregorjevem.

Sami naši Ženske v črnem, mednarodni dan žena in nova knjiga Svetlane Slapšak

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri edinstvene zgodbe. Najprej bomo prisluhnili Ženskam v črnem, beograjski iniciativi, ki že več kot trideset let vztraja v boju proti vojnam, nacionalizmu in fašizmu. Potem se bomo ustavili na etnološki razstavi MKD Makedonija, kjer bomo raziskovali pomen tradicije in vloge žensk skozi zgodovino, ob tem pa prisluhnili njihovim osebnim pogledom na dan žena. Za konec bomo skupaj z dr. Svetlano Slapšak odkrivali literarno karto Ljubljane v njenem romanu Kje smo?, v katerem se prepletajo zgodovina, spomini in intelektualni dialogi.

Naše poti Romi v Orehovici na Hrvaškem čakajo na dvojezične napise na občinskih tablah

Nocoj se odpravljamo na Hrvaško, v občino Orehovica, kjer Romi predstavljajo več kot 34 odstotkov vseh občanov. Kot jim dovoljuje zakon, so sprožili zahtevo po dvojezičnih napisih na tablah krajev in javnih ustanov. Preverjamo, zakaj se to še ni zgodilo. Obiskali smo tudi tamkajšnjo osnovno šolo, ki kot prva šola na Hrvaškem izvaja predmet romske kulture in jezika. Preverjamo še, kako bodo slovenske občine porabile denar, ki ga od države dobijo za urejanje razmer romske skupnosti. Začeli bomo v občini Puconci, ki je lani ves denar porabila namensko. V oddaji tudi o nalezljivi bolezni noric.

Sotočja Iz Celovca in Šentjakoba prek Rezije in Benečije do Reke in naprej v Hišo sožitja

»Življenja ples« je bil naslov tokratne revije Koroška poje, ki v Celovec tradicionalno privabi občinstvo z avstrijske Koroške in iz Slovenije. V Šentjakobu v Rožu prisluhnemo ženskemu pevskemu zboru Rož. Peti stilski koncert so naslovili »Obrazi ljubezni« in ga posvetili ljubezni, uporu in miru. V Bili v Reziji pokopljemo njihovega pusta, v reški Bazovici preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo in gostimo Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki ima sedež v Benečiji. V Murski Soboti obiščemo Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju slovenske in madžarske skupnosti. Bi lahko kaj podobnega imeli tudi Slovenci na Madžarskem? Prisluhnite!

Radio GA - GA

Radio GA - GA

446 epizod

Dva opomina z ledom in en brezalkoholni odvzem besede, prosim

51 min

Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele, al lepši od Urške bilo ni nobene

51 min

Moj očka ima pa drona dva, oba sta mal predelana

52 min

Pusti tisoč dni in tisoč noči, ki jih več ni

52 min

Prepustite delo profesionalcem!

52 min

Prijazen, lep in fin je sveti Valentin

51 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 14h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Po Sloveniji Iz ormoške bioplinarne včeraj iztekla onesnažena tekočina, domačini že dolgo opozarjajo tudi na smrad

V oddaji tudi o naslednjih temah: - Civilna iniciativa iz Vrtojbe že šest let zahteva umik asfaltne baze iz naselja, zdaj pripravlja pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice. - V Mestni občini Ljubljana nadaljujejo boj proti nezakonitim reklamnim objektom. Do zdaj so jih odstranili skoraj 600. - Mariborčanom se obetajo podražitve, prebivalce občine Log-Dragomer pa so te že doletele. - Rdeča nit letošnje bralne značne za odrasle na Ptuju je narava.

Danes do 13:00 V ospredju razprav poslancev glede razmejitve zdravstva neprofitnost za koncesionarje.

Poslanke in poslanci obravnavajo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Razprava se vrti okoli koalicijskega amandmaja, ki za koncesionarje predvideva neprofitnost pri opravljanju javnih zdravstvenih storitev. Na popravek tega dela sta poslance opozorila tudi ministra za zdravje in finance Valentina Prevolnik Rupel in Klemen Boštjančič, na morebitne negativne posledice zakona opozarjajo zdravniške organizacije. V oddaji tudi o tem: - Po Trumpovi napovedi višjih carin na uvoz avtomobilov nekatere države napovedujejo protiukrepe. - Na srečanju voditeljev o končanju rusko-ukrajinske vojne v Parizu tudi premier Golob. - Začel se je planiški praznik, Prevc za tremi Nemci četrti v kvalifikacijah

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radiosfera Avstralec več kot 100 dni živel z umetnim srcem

Pred dvema tednoma je v svetovnih medijih odmevala novica, da je 40-letni Avstralec več kot 100 dni preživel z umetnim srcem, preden so mu kirurgi presadili srce darovalca. Gre za novo tehnologijo, je navdušen kirurg prof. dr. Ivan Kneževič iz Kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjak ob tem dodaja, da so umetna srca začeli razvijati že pred 40 leti in da tovrstne posege izvajajo tudi v ljubljanskem Kliničnem centru. Eden od naših bolnikov je tako z umetnim srcem živel kar 270 dni. Več o osupljivem razvoju medicine na področju umetnih src pa v tokratni Radiosferi. Foto: BiVACOR

Storž "Tečem zato, da lažje dohajam tempo življenja."

Berlin, New York, Chicago, Boston, London, Tokio, Sidney. Mesta, ki si jih lahko ogledamo kot turisti, ali pa - s tekaškimi čevlji. Skoznja potekajo maratoni, sanje mnogih tekačev, in ko je gospa Marija Brumen ob letu, ko je dopolnila 50 let, pri sebi sprejela odločitev, da bo spet začela aktivneje teči - tek je bil vse življenje njena ljubezen - si seveda ni predstavljala, da bo čez 13 let postala prva Slovenka, ki je pretekla sedem največjih maratonov na svetu. Po poklicu računovodkinja se je delno upokojila in startno mesto je bilo tako pripravljeno. "Tek je lek," se zasmeji. Gospo Marijo Brumen je v Zgornji Koreni v občini Duplek obiskala Lucija Fatur.

Svetovalni servis Akne niso le kozmetična težava

Akne so ena najpogostejših bolezni kože, predvsem pri mladostnikih, pa tudi v odrasli dobi niso redke. Marsikdo misli, da se ne da pomagati in da bodo z leti težave minile. Vendar je dermatološko zdravljenje danes zelo učinkovito in lahko odpravi prenekatero stisko posameznika. V četrtkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal Borut Žgavec. dr. med., specialist dermatovenerolog. Pokličite ali nam pišite.

Ultrazvok Dr. Urška Janžič: Krivulje preživetja bolnikov so krasne, obdobja brez bolezni so daljša!

Zdravnica Urška Janžič v Kliniki na Golniku zdravi bolnice in bolnike s pljučnim rakom. Tokrat ima več dobrih novic! Zadnji podatki namreč kažejo, da je zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji primerljivo z zdravljenjem v najboljših evropskih centrih. Na nekaterih področjih smo, kot je povedala za oddajo Ultrazvok, v sami špici stroke. Sodobni pristopi zdravljenja pljučnega raka so podaljšali obdobje remisije in pomembno izboljšali preživetje bolnikov. Z asist. dr. Urško Janžič se je srečal Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Lokalni čas Raznovrstnost in slikovitost Regijskega parka Pohorje

O kakih 50 kilometrov dolgi planoti, ki velja za pravo zeleno oazo na vzhodnem delu Alp smo govorili v tokratnem Lokalnem času. Tam kraljujejo mogočni gozdovi, barja, soteske, najvišji vrhovi segajo do 1500 metrov nadmorske višine. Kmalu pa bo eno leto od kar so ovršni del te planote uspeli zaščititi. Je hkrati dom štirih večjih smučišč, lani pa so na tem območju opazili volčji par. Metka Pirc je razkrila tudi, kako se je razpletla njuna ljubezenska zgodba.

Možgani na dlani Skozi leta, 4.del: Znamo podpreti in razumeti mlade nadarjene ljudi? (Bonus - o seriji Adolescenca)

Kakšen marec se je zarisal med vijuge! Upamo, da ste tako kot mi ob oblikovanju vsebin, uživali tudi vi, če ste jim že namenili svoja slušna omrežja. In če smo na poti skozi leta začeli pri jeseni, zaključujemo s pomladjo in nadarjenimi mladimi ljudmi. Z nami bodo dijakinje in dijak Gimnazije Vič ter psiholog prof. dr. Valentin Bucik.Kaj je nadarjenost? Kako lahko bolje podpremo mlade ljudi, ki so nadarjeni? Zakaj je najstništvo tudi nevropsihološko zanimivo obdobje? Sodelujejo: - Dijakinje in dijak z Gimnazije Vič Hana, Nej, Kim, Tisa in Lea, z njimi se je pogovarjala Neža Borkovič - Psiholog, prof. dr. Valentin Bucik, Oddelek za psihologijo, FF Univerze v Ljubljana

Jutranja kronika Poslanci v drugo branje novele o zdravstveni dejavnosti. Člen o dobičkih koncesionarjev naj bi ostal

Poslanke in poslanci bodo danes začeli drugo branje predloga novele o zdravstveni dejavnosti kot temelja zdravstvene reforme, s katero želi vlada okrepiti javno zdravstvo z ostrejšim rezom med javnim in zasebnim zdravstvom. S tem je močno trčila ob interese zdravništva, ki že napovedujejo ustavno presojo novele. Razprava pa bo verjetno potekala tudi pod bremenom pisma dveh ministrov, ki poslance koalicije prosita za vnovičen razmislek o tem, ali lahko koncesionarji prosto razpolagajo s presežki ali ne. V oddaji tudi o tem: - Trump podpisal ukaz o uvedbi 25-odstotnih dodatnih carin na uvoz avtomobilov - Na svetovni dan gledališča v Kranju vrata odpira Teden slovenske drame - V Planici se s kvalifikacijami začenja finale svetovnega pokala v smučarskih skokih

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt