Prvi

Razkošje v glavi Zoran Poznič

Akademski kiipar Zoran Poznič, ki je magistriral s področja videa in novih medijev na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, in se intenzivno ukvarja z novomedijskimi praksami, načini sodelovanja med, kot se zdi, vse bolj poneumljenim človekom in skoraj pametnim strojem, razmišlja, kako denimo v transhumanem svetu humanizirati tehnologijo.Umetno inteligenco, ki je preplavila vse sisteme našega sveta, bi bilo namreč treba tako kot ljudi, ki smo se utaborili v coni udobja, uporabljati za namene večje empatije. Družbo namreč vse bolj vodijo principi manipulacije, konformistične formule in kalkulativni um, človek pa postaja popredmeten. Država, celo galerijske in muzejske ustanove velikokrat ne prepoznavajo vrhunskih umetnic in umetnikov ter pomena sodobne umetnosti. V njegovem kiparskem opusu, spomnimo se le na njegovega robustnega Feniksa in posvetitev rudarjem vseh generacij v obliki ogromnega Prometeja, Zoran Poznič sam prepoznava svojo vpetost v težko temno zemljo Trbovelj. Tam je preživel svoja zgodnja leta, šel čez temo in svetlobo, se našel v gojišču mladih trboveljskih kulturnic in kulturnikov … Nekdanji minister za kulturo zdaj vodi krovno zvezo slovenskih likovnih umetnikov, ki pa ji država za tako številčno članstvo, dejavnosti in prizadevanja, primakne odločno premalo sredstev, kot bi šlo za kako manjše gasilsko društvo, je kritićen Poznič. Za njim je tudi postavitev največjega Majskega salona ZDSLU do zdaj, ki je letos nastala v sodelovanju z galerijo KIBLA PORTAL v Mariboru. Del razkošnih izkustev in spoznanj je delil tudi v pogovoru z Magdo Tušar. foto:Wikipedia

Sobotno branje Frederik Peeters: Oleg

Risoroman, v katerem je ustvarjalna kriza izhodišče za refleksije o sodobnem življenju.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik: mobilizacija v Rusiji in referendumi na vzhodu Ukrajine so zasenčili draginjo, plačna pogajanja in volitve

Zgodovinski pogreb britanske vladarice Elizabete Druge se zdi že zelo oddaljen, a se je zgodil v tem tednu. V njem se je zgostilo toliko težkih dogodkov, da je vse drugo potisnjeno v ozadje. Kako prelomen je začetek mobilizacije v Rusiji, kako sprevrženi so referendumi na vzhodu Ukrajine o priključitvi k Rusiji, kako nepremišljene prikrite grožnje z jedrskim orožjem? Ta vprašanja bodo prežemala oddajo, tako kot vojna in njene posledice grenijo naša življenja in kot so zaznamovala svetovni vrh diplomacije, gospodarske ukrepe slovenske vlade, usmeritve energetske politike in, nenazadnje, predsedniško kampanjo doma in parlamentarno v sosednji Italiji. O vsem tem v Kritičnem pregledu tedna z Eriko Štular in sodelavci.

Slovenija Pravila Radiotelevizije Slovenija za izrabo programskega časa za volitve predsednika Republike

Objavljena so pravila za izrabo programskega časa.

Razkošje v glavi Zoran Poznič

Akademski kiipar Zoran Poznič, ki je magistriral s področja videa in novih medijev na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, in se intenzivno ukvarja z novomedijskimi praksami, načini sodelovanja med, kot se zdi, vse bolj poneumljenim človekom in skoraj pametnim strojem, razmišlja, kako denimo v transhumanem svetu humanizirati tehnologijo.Umetno inteligenco, ki je preplavila vse sisteme našega sveta, bi bilo namreč treba tako kot ljudi, ki smo se utaborili v coni udobja, uporabljati za namene večje empatije. Družbo namreč vse bolj vodijo principi manipulacije, konformistične formule in kalkulativni um, človek pa postaja popredmeten. Država, celo galerijske in muzejske ustanove velikokrat ne prepoznavajo vrhunskih umetnic in umetnikov ter pomena sodobne umetnosti. V njegovem kiparskem opusu, spomnimo se le na njegovega robustnega Feniksa in posvetitev rudarjem vseh generacij v obliki ogromnega Prometeja, Zoran Poznič sam prepoznava svojo vpetost v težko temno zemljo Trbovelj. Tam je preživel svoja zgodnja leta, šel čez temo in svetlobo, se našel v gojišču mladih trboveljskih kulturnic in kulturnikov … Nekdanji minister za kulturo zdaj vodi krovno zvezo slovenskih likovnih umetnikov, ki pa ji država za tako številčno članstvo, dejavnosti in prizadevanja, primakne odločno premalo sredstev, kot bi šlo za kako manjše gasilsko društvo, je kritićen Poznič. Za njim je tudi postavitev največjega Majskega salona ZDSLU do zdaj, ki je letos nastala v sodelovanju z galerijo KIBLA PORTAL v Mariboru. Del razkošnih izkustev in spoznanj je delil tudi v pogovoru z Magdo Tušar. foto:Wikipedia

Sobotno branje Frederik Peeters: Oleg

Risoroman, v katerem je ustvarjalna kriza izhodišče za refleksije o sodobnem življenju.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik: mobilizacija v Rusiji in referendumi na vzhodu Ukrajine so zasenčili draginjo, plačna pogajanja in volitve

Zgodovinski pogreb britanske vladarice Elizabete Druge se zdi že zelo oddaljen, a se je zgodil v tem tednu. V njem se je zgostilo toliko težkih dogodkov, da je vse drugo potisnjeno v ozadje. Kako prelomen je začetek mobilizacije v Rusiji, kako sprevrženi so referendumi na vzhodu Ukrajine o priključitvi k Rusiji, kako nepremišljene prikrite grožnje z jedrskim orožjem? Ta vprašanja bodo prežemala oddajo, tako kot vojna in njene posledice grenijo naša življenja in kot so zaznamovala svetovni vrh diplomacije, gospodarske ukrepe slovenske vlade, usmeritve energetske politike in, nenazadnje, predsedniško kampanjo doma in parlamentarno v sosednji Italiji. O vsem tem v Kritičnem pregledu tedna z Eriko Štular in sodelavci.

Slovenija Pravila Radiotelevizije Slovenija za izrabo programskega časa za volitve predsednika Republike

Objavljena so pravila za izrabo programskega časa.

Dobro jutro, otroci Nacionalni mesec skupnega branja

Med 8. septembrom in 9. oktobrom poteka nacionalni mesec skupnega branja, ki povezuje branje in gibanje. Za izhodišče letošnjega meseca so organizatorji izbrali misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela, ki poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem: »Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.« Gašper Stražišar se je tokrat odpravil med tretješolce iz Osnovne šole Prežihovega Voranca in jih povprašal, kaj radi berejo, kdaj najdejo čas za branje in kaj zanje pomeni skupno branje.

Dobro jutro, otroci Vljudnost

Z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje, smo se ob našem obisku pogovarjali o vljudnosti. Otroci jo najbolj povezujejo s prijateljstvom in prijaznostjo. Kot so povedali, tudi sami skušajo biti taki, da so vljudni do prav vseh.

Lokalni junak Aleš Štefe

Mihov dom je priznanje za Naj planinsko kočo prej drugič. »Ko planinec vidi Knafeljčevo markacijo, ve, da je na pravi poti, ponovno priznanje potrjuje našo izbrano pot«, pravi Aleš Štefe, ki je že desetletje oskrbnik. Najprej na Valvazorjevem domu, tri leta pa sta s partnerico Petro Bratuša v Mihovem domu pod Vršičem. » Oskrbništvo ni služba, je način življenja, odpovedovanja, to poletje smo delali tudi po osemnajst ur. Vsaka občasna pomoč, ki jo težko dobijo, je dobrodošla. »Deset let nisva imela dopusta, poskušala bova najti še en par, da bi se izmenjavali, in bi bil tudi za naju kdaj čas za oddih«, si želi Aleš Štefe. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.

Svetovalni servis Permakulturni vrt

Naravno kmetovanje si lahko privošči vsak, pravi ddr. Ana Volk, ki kot znanstvenica preučuje in tudi v praksi uporablja permakulturni način pridelovanja hrane. Kako hrano pridelamo brez živalskega gnoja, fitofarmacevtskih sredstev in prekopavanja zemlje in kako s takim načinom pridelave izboljšamo rodovitnost zemlje tudi v visokih gredah, jo bomo spraševali v petkovem Svetovalnem servisu po 8-ih. Vprašanja sprejemamo že pred oddajo na e-naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Petek brez pravila "V arkadnih sobah je veljala posebna hierarhija"

V Petku brez pravila tokrat o zgodovini, razvoju in spominih na igranje t. i. arkadnih iger.

Lokalni čas Dan brez avtomobila in odprtje pumptracka v Idriji

Danes zaznamujemo Dan brez avtomobila in v Lokalnem času bomo zastavili vprašali, ali se v manjšem mestu da živeti brez avtomobila in ostati mobilen? Za promet si bomo vzeli (lokalni) čas ob 6.45 na Prvem! Pripravlja: Nina Brus.

Svetovalni servis Okužba s HPV in rak materničnega vratu

Rak materničnega vratu je spolno prenosljiva bolezen, je pa tudi eden redkih, ki ga je mogoče preprečiti. Predrakave spremembe so skoraj vedno posledica okužbe s HPV, da bi jih pravočasno odkrili, je pomembno, da se ženske redno udeležujejo odvzema brisa materničnega vratu. Pred okužbo s HPV se je moč zaščititi s cepljenjem. O vsem naštetem v četrtek po osmi uri, gostja bo doc. dr. Nina Jančar, dr. med., s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Možgani na dlani Dan brez avtomobila, a z možgani!

Dan brez avtomobila, a z možgani! Skupaj s prof. dr. Markom Poličem vijugamo med cestami psihologije prometa. Kaj ima s tem status in kaj razpršena pozornost? Kakšen izziv je pri raziskovanju prometa razumevane vedenja in kakšno vlogo ima psihologija prometa pri načrtovanju prometne infrastrukture? O vsem tem v tokratni epizodi, mimo katere bodo švigala kolesa in motorji ter se sprehajali pešci. Pripravlja: Mojca Delač.

Svetovalni servis Zoisove in deficitarne štipendije

Dijaki, ki bi želeli prejemati štipendijo za deficitarne poklice, morajo vlogo oddati do 23. septembra; študenti, ki bi radi prvič dobili Zoisovo štipendijo, do 30. ta mesec, tisti, ki jo podaljšujejo, do 10. oktobra. To so aktualni roki, na katere morajo biti pozorni potencialni prejemniki deficitarnih in Zoisovih štipendij. O obeh tudi v sredinem Svetovalnem servisu, ko bo z nami vodja Oddelka za štipendije in programe Ad futura Maja Gašparovič z Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.

Pod pokrovko Sistem HACCP na preizkušnji tudi v na prvi pogled čisti kuhinji

Besedno zvezo sistem HACCP dobro poznate vsi, ki ste kadar koli delali v podjetju, kuhinji ali gostinskem obratu. Gre za angleško kratico za tako imenovano analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk. To so lahko umazan umivalnik za umivanje rok, surovo meso na isti deski kot zelenjava ali neurejena in nezaščitena brada enega izmed kuharjev. Kako upoštevanje sistema čiste kuhinje izvajati v praksi?

Svetovalni servis Zaposlovanje

Na Zavodu za zaposlovanje je trenutno registriranih manj kot 54.000 brezposelnih oseb, to je najmanjše število v zgodovini naše samostojne države. Iskalci dela so na trgu priča različnim ponudbam delodajalcev. Kako je trenutno s programi, s katerimi si lahko brezposelni pridobijo izobrazbo, znanja in veščine za opravljanje določenih poklicev ali nalog na delovnem mestu? Na kaj vse biti pozoren pri pogovoru za zaposlitev? O vsem tem v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjala Barbara Vrtačnik z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Novice Radia Slovenija Novice ob 17h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Dogodki in odmevi S predlaganim rebalansom soglaša tudi parlamentarni odbor za finance

Parlamentarni odbor za finance je potrdil rebalans letošnjega proračuna, spremembo zakona o njegovem izvrševanju in odlok o zvišanju izdatkov za vse štiri javne blagajne. Zavrnili so vseh 15 opozicijskih dopolnil. Državni zbor bo rebalans potrjeval prihodnji teden. Minister za finance Klemen Boštjančič vztraja, da gre pretežno za tehnični rebalans, fiskalni svet pa, da je nerealističen. V oddaji tudi: - Ob obsodbah Kijeva in Zahoda se nadaljujejo referendumi za priključitev zasedenih ukrajinskih regij Rusiji - Italijani se pripravljajo na jutrišnje parlamentarne volitve; zmaga se obeta desnemu taboru - Ob dnevu miru na Cerju prireditev, namenjena spominu na pisatelja Borisa Pahorja

Novice Radia Slovenija Novice ob 14h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Dodatna denarna pomoč za upravičence do otroškega dodatka

Poslanke in poslanci v državnem zboru so sinoči soglasno sprejeli nov zakon o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje. Na podlagi zakona bodo upravičenci do otroškega dodatka, med njimi rejniki, novembra, decembra in januarja dobili draginjski dodatek v višini otroškega dodatka, ki ga prejmejo za prvega otroka. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor danes o predlogu rebalansa proračuna. - Združene države referendume o priključitvi Rusiji na zasedenih ozemljih v Ukrajini označile za lažne. - Beograjski gledališki festival Bitef tudi s slovensko udeležbo.

Zrcalo dneva Državni zbor potrdil začasno povečanje otroškega dodatka

Poslanke in poslanci so po pričakovanjih potrdil zakon, ki za november, december in januar prinaša dodatno denarno pomoč upravičencem otroškega dodatka, med njimi tudi rejnikom. Dodatki na otroka, določeni glede na dohodkovne razrede, bodo znašali od 21 do 123 evrov na mesec. Za izplačilo dodatkov ne bo treba vložiti vloge. Ukrep bo državo stal 60 milijonov evrov. V Zrcalu dneva tudi: - Na zasedenih ozemljih v Ukrajini začetek referendumov o priključitvi Rusiji. - Letošnja Večernica v roke Maši Ogrizek za zgodbo Lisičja luna - Veslač Rajko Hrvat tretji na svetu med lahkimi skifisti.

Radijski dnevnik Draginjski ukrepi delijo opozicijo in koalicijo

Poslanci na izredni seji so govorili o zakonskem predlogu SDS, s katerim želi ta opozicijska stranka zmanjšati vpliv inflacije in draginje na gospodarstvo in gospodinjstva. V SDS namreč poudarjajo, da vlada s svojimi ukrepi ne pomaga vsem podjetjem in ljudem. Nasprotno temu pa vladna koalicija predloge SDS ocenjuje kot populistične in brez širšega premisleka. V oddaji tudi. - Neodvisni preiskovalci: ruske sile zagrešile številne vojne zločine v Ukrajini - Japonska, Tajska in Hongkong sproščajo protikoronske ukrepe za tuje turiste - Ob dnevu športa poudarili pomen čim širšega sodelovanja vseh generacij v dejavnostih - Jutri dopoldne povečini še suho, popoldne dež

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik: mobilizacija v Rusiji in referendumi na vzhodu Ukrajine so zasenčili draginjo, plačna pogajanja in volitve

Zgodovinski pogreb britanske vladarice Elizabete Druge se zdi že zelo oddaljen, a se je zgodil v tem tednu. V njem se je zgostilo toliko težkih dogodkov, da je vse drugo potisnjeno v ozadje. Kako prelomen je začetek mobilizacije v Rusiji, kako sprevrženi so referendumi na vzhodu Ukrajine o priključitvi k Rusiji, kako nepremišljene prikrite grožnje z jedrskim orožjem? Ta vprašanja bodo prežemala oddajo, tako kot vojna in njene posledice grenijo naša življenja in kot so zaznamovala svetovni vrh diplomacije, gospodarske ukrepe slovenske vlade, usmeritve energetske politike in, nenazadnje, predsedniško kampanjo doma in parlamentarno v sosednji Italiji. O vsem tem v Kritičnem pregledu tedna z Eriko Štular in sodelavci.

Dogodki in odmevi Celjska bolnišnica ob napovedi o ovadbi zoper vodstvo obljublja sodelovanje

Dogajanje po zamenjavi bolnikov v celjski bolnišnici se zapleta. Ministrstvo za zdravje napoveduje kazensko ovadbo zoper vodstvo, katerega odstop je nedavno zavrnil svet zavoda. Medtem naj bi njegov predsednik Andrej Klasinc - po neuradnih informacijah - odstopil. V oddaji tudi: - Na seji ekonomsko-socialnega sveta pohvale hitremu sprejemanju ukrepov proti draginji, na področju davkov pa pričakovanja po celoviti reformi - Zamenjali nadzornike Darsa in 2TDK, a na čelu te družbe za graditev drugega tira - kot kaže - ostaja Pavle Hevka - Ob dnevu slovenskega športa se vrstijo rekreativne prireditve in pozivi k športnemu udejstvovanju

Po Sloveniji Nekatera podjetja ukinjajo dobavo zemeljskega plina

Drugi poudarki iz oddaje: -Krvni vzorci tudi v brezpilotnih letalnikih za Zdravstveni dom Radeče -V občini Miren Kostanjevica o sanacijskem načrtu po požaru na Krasu -Ob današnjem državnem prazniku v Slovenj Gradcu odprli največji park urbanih športov

Danes do 13:00 Celjska bolnišnica odgovarja na ovadbo: Pacient je bil ustrezno zdravljen

Zdravstveno ministrstvo je napovedalo ovadbo zoper vodstvo celjske bolnišnice zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti. Gre za enega od dveh pacientov, pri katerih so v bolnišnici zamenjali identiteto. V celjski bolnišnici so v odzivu ponovili, da je bil umrli bolnik zdravljen ustrezno, kar je pokazal tudi notranji nadzor. V oddaji tudi: - Ekonomsko-socialni svet podprl vladni interventni zakon o energentih - Na okupiranih ukrajinskih ozemljih potekajo referendumi o priključitvi Rusiji - Olimpionik Miro Cerar ob dnevu športa: Slovenija je športna velesila

ApolloLajka Artemis – preko Lune do Marsa (in nekaj težav z raketo)

Ambicije Nasinega programa Artemis so izjemne. V Lunini tirnici bomo gradili vesoljske ladje za pot proti Marsu, vir goriva zanje pa bo kar led z Lune. Ampak za zdaj še čakamo na Artemis 1, na prvi polet megarakete SLS (Space Launch System), ki bo na pot okoli Lune ponesla vesoljsko plovilo Orion. Načrtovano izstrelitev konec avgusta so odnesli tehnični zapleti, Nasa bo znova poskusila konec septembra. A SLS pravzaprav zamuja že dolga leta in marsikdo je mnenja, da tehnologija, na kateri temelji, ni optimalna in da jo bodo alternativni ponudniki raket kaj kmalu izrinili. A to je le prva ovira izmed mnogih. Ambiciozni načrti o začetku kolonizacije bližnjega osončja danes vsekakor vsebujejo še množico neznank in orjaških tehničnih in tehnoloških izzivov. Toda ne glede na vse, je dejstvo, da bo velik del sredstev za vesolje v prihodnjih desetletjih namenjen reševanju teh zagat in da dogajanje v vesoljskem sektorju prehaja v novo, višjo prestavo. O vsem tem in še marsičem sva Aljoša in Nina razpravljala s Tomažem Zwittrom s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Umetnost možnega Volitve in referendumi: zdaj ali nikoli!

Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj! Začenja se drugi deli super volilnega leta – spopad za mesto predsednika države, za občinske in mestne svetnike in župane, pa tudi za zmago na treh referendumih, ki jih je še pred iztekom stotih dni vlade vložila opozicija. Paradoks – bolj kot zmaga na volitvah SDS zanima uspeh na referendumih. Gost prve epizode, zgodovinar, esejist, prevajalec, publicist, pa tudi kolumnist časopisa Delo in urednik revije Razpotja, Luka Lisjak Gabrijelčič, opozarja, da bo ta jesen ključna. V prihodnjih mesecih se bodo stranke znova spopadle za volilne glasove, potem pa bo do naslednjih volitev minilo nekaj let. To je torej odločilna priložnost za SDS, ki je državnozborske volitve izgubila, da ublaži poraz, za Gibanje Svoboda pa, da potrdi nepričakovano zmago. Tu so še stranke, o katerih sogovornik pravi, da bi v primeru, če bi se na seji ožjega vodstva zgodila nesreča, lahko ostale brez članstva. Pa tiste, ki se ne morejo izviti iz sence velikih sester. Seveda analiziramo tudi predsedniško tekmo, ki dobiva nepričakovane zasuke in pospeške. Pred začetkom uradne volilne kampanje je jasno, da to zagotovo niso zadnja presenečenja letošnjih predsedniških volitev.

Srce bije za posel Nada Drobne Popović, Petrol

Nada Drobne Popović, predsednica uprave naše največje energetske družbe PETROL razloži, kako bomo energetsko prestali zimo, kaj se torej dogaja na strani dobave plina, zavzame se za nujno potrebno s strani EU uvedeno kapico na ceno plina in elektrike, odgovarja na vprašanja o vojnem dobičkarstvu energetskih družb, o posledicah zgornje omejitve cen naftnih derivatov v času prejšnje vlade in o trenutni regulaciji marž; zariše prihodnost Petrola, vlaganja v zeleni prehod, pove tudi nekaj o sebi, ko ni v vlogi vodenja uprave. Kapica oziroma zamejitev cen elektrike in plina je nujna, če želimo, da glavnina evropskega gospodarstva zimo preživi, je prepričana predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič. »Bom iskrena, to da bodo države same reševale krizo ne more biti ustrezen mehanizem znotraj EU.« Potrebna je skupna, odločna odločitev v zvezi s cenami energentov na ravni Evropske unije, predvidena za konec oktobra. »EU bo morala najti vso pamet, moč in soglasje da bo sprejela kapico na elektriko in plin.« V Petrolu ne nasprotujejo administrativni omejitvi marž v času aktualne vlade, a v isti sapi Drobne Popovičeva opozarja: »Kratkoročno je to lahko všečno, da so marže nizke, ampak dolgoročno je pametnejše slediti temu, kar energetske družbe moramo narediti.« To pa je pokrivanje stroškov, vzdrževanje infrastrukture in vlaganje v zeleni prehod. Kot posebej neugoden ukrep za Petrol predsednica uprave izpostavi dve regulaciji drobnoprodajnih cen naftnih derivatov v času prejšnje vlade, zaradi katerih je Petrol državi izstavil 110 milijonov evrov visok račun. Zdajšnji premier Robert Golob je že napovedal, da je Petrolov zahtevek neupravičen... in argument predsednice uprave: »To je bil pa ukrep, kjer smo mi 90 odstotkov časa delali minus. Ne le da nismo imeli dobička, vsak prodajni liter je bil prodan pod prodajno ceno goriva.« Na vprašanje ali zato zoper državo morebiti pripravljajo tožbo, pa spravljivo odgovarja: »Tako kot Petrol potrebuje državo, da sprejema pametne regulacije, potrebuje tudi država Petrol, da ima energetsko družbo, ki bo sposobna podpirati prebivalstvo in industrijo.«

Evolucija užitka Ženske v resnici zelo malo vemo o svojih telesih

"Grega je super, vem, da me ima noro rad. Razume, da imam odgovorno delo, da sem ful pod stresom. Doma pa itak vidi, kaj vse delam in kako urejeno živimo. Vem, da me spoštuje in ceni. In zato mi je še bolj grozno, da ne moreva skupaj uživati v postelji in sva ves čas pod pritiskom teh mojih vnetij. Zdravnici sem zadnjič prvič povedala, da imam vnetje vsakič po seksu. In da ne morem več, da tako ne gre več naprej. Da sem vedno bolj depresivna, da me je strah. Je bila čisto iz sebe, da to pa res ni v redu. Da bi seks moral sprostiti napetost, ne pa, da jo še povzroča. Pa zakaj ji nisem že prej povedala, da imam po vsakem seksu težave. Zdej grem na terapijo. Grega bo šel z mano, mi bo v oporo. Ker si tudi on želi, da se stvari izboljšajo."

Evolucija užitka Po vsakem seksu dobim vnetje mehurja

"Živijo, jaz sem Liljana, vsi me kličijo Lili. Stara sem 39 let, imam tri otroke. Ves čas sem v svoji glavi. Služba od mene zahteva nenehno prisotnost, vsak dan mam cel kup mejlov, včasih se mi zdi, da se utapljam. Ravno na enega odpisujem, že priletijo trije novi, na katere moram odgovoriti takoj. Tak občutek imam, kot da mi samo še nos gleda ven iz vode, da komaj še diham. Plavam in plavam, ampak sem vedno bolj utrujena, imam občutek, da se bom zdaj zdaj utopila. Grozno je! Ko pridem domov, imam seveda delo z otroki. Najstarejši trenira vaterpolo, ena je v glasbeni, tretji hodi na gimnastiko, zato je moj google koledar čist nabasan, eno samo usklajevanje. Spremljam, kako jim gre v šoli, jim težim, jih sprašujem. Pa potem pranje perila, nakupovanje, kuhanje, čiščenje. Saj ne pravim, da vse delam sama. Ampak nikol ne slišim »Očiii, kje so kakšne čiste hlačeee!« Še dobr, da so počitnice, da si lahko malo oddahnem. Pol pa še ta moja vnetja. Groza! Ko pomislim na seks, me kr zmrazi. Ampak kaj pa naj, ne morm Grega postavit pred dejstvo, da zarad mojga mehurja pač ne bova več seksala. Bo sam spakiral in šel."

Na pravi strani Sovraštvo do žensk v politiki

Ženske v politiki in mizoginija gredo v slovenskem prostoru z roko v roku. Več kot je političark, več je vulgarnih napadov nanje in seksizma. Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v novi vladi je štirideset odstotkov poslank in sedem ministric, znane so že tri kandidatke za predsednico države, kar pomeni prelom z dolgo tradicijo razumevanja politike kot moške domene, vendar je večje število žensk v politiki prineslo tudi porast mizoginije, seksizma, osebnih napadov in verbalnega nasilja v javni sferi. Ne mine dan, da ne bi v javnosti komentirali videza in pojavnosti političark. O mizoginiji, nizkotnih načinih diskreditacij političark in o odnosu medijev do žensk, v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila novinarko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.

ApolloLajka Natisni mi hišo na Luni

Kako bomo gradili naselbine na Luni in Marsu? Če verjamete ali ne, jih bomo kar natisnili. 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja je pristop, ki v vesolju edini res pride v poštev.

Umetnost možnega Konec prvega polčasa - Jernej Šmajdek (STA) in Borut Mekina (Mladina)

Prvi polčas super volilnega leta končujemo z analizo najpomembnejšega političnega dogodka zadnjih let – spremembo oblasti na državnozborskih volitvah. To, kar se je zgodilo v Sloveniji, je bilo bolj pomembno od izida francoskih volitev, pravi Borut Mekina, novinar in komentator Mladine. Kako se bo nova vlada soočila s (pre)visokimi pričakovanju ta hip seveda še ne vemo, bo pa zelo pomembno, opozarja Jernej Šmajdek, novinar in analitik Slovenske tiskovne agencije, kaj in kako bo sporočala javnosti. Zadnja tiskovna konferenca o regulaciji cen bencina je bil že tak primer, ko so morali novinarji počakati na sporočilo za javnost, da so lahko razbrali, kaj pravzaprav načrtuje vlada. Da o dveh ministrih, ki nista dobila besede, niti ne govorimo. Velik del epizode (žal) namenjamo tudi razmeram na RTV, na koncu pa vsi skupaj ugotavljamo, da bo očitno novi predsednik Slovenije – predsednica. To je zadnja epizoda te sezone, preden vsi skupaj odidemo na počitnice. Ampak nekaj je v teh negotovih časih gotovo – septembra, pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami, se podkast Umetnost možnega vrača!

Srce bije za posel Enzo Smrekar, Atlantic Droga Kolinska

Enzo Smrekar, glavni direktor podjetja Atlantic Droga Kolinska, podpredsednik za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo v Atlantic Grupi, odgovarja na vprašanja o prehranski in energetski draginji, inflaciji, izvozu, dodani vrednosti, zaposlenih, trajnosti, vodenju in avtentičnosti, o nekaj idejah iz koalicijske pogodbe in o športu (je tudi predsednik Smučarske zveze). O sebi pove, da je jutranji človek, zadostuje mu štiri do pet ur spanja, ob sedmih je na delovnem mestu, vendar nima rutinskega urnika. Ves čas je v življenjskem ritmu in miselnem toku, ki prepleta intenzivno poklicno in aktivno zasebno življenje. Zdajšnje poslovne pogoje v prehrambni panogi opiše kot popolno nevihto in pove, kako podjetje krmari skozi težke čase.

Evolucija užitka S punco se veliko pogovarjava, zato je seks boljši

V tretji sezoni podkasta posebna raziskovalca Eva in Luka raziskujeta spolne, seksualne in reproduktivne pravice žensk

Umetnost možnega Odkrito o politiki in medijih – Silvester Šurla

Dobili smo novo vlado, njene prve poteze pa so zamenjave kadrov. To je pričakovano in transparentno, pravi gost nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega odgovorni urednik tednika Reporter Silvester Šurla. Ivan Simič in Franci Matoz sta to razumela, Milan Krek pa ne, še dodaja. A do katere ravni naj sežejo politične menjave, da državna uprava še lahko strokovno deluje? Na to vprašanje politika nima odgovora. Silvester Šurla, ki je pred kratkim napisal knjigo Ozadje Reporterja in Maga, tudi natančno opiše, kako je nastal medijski imperij stranke SDS in s kakšnim namenom. Od blizu je spremljal, kako se je radikalizirala stranka, ki obvladuje desni politični prostor. Na tem političnem polu ostaja prostor za urbano konservativno stranko, neke vrste Državljansko listo 2.0. Kdaj bo nastala in kdo jo bo vodil, še ni znano, verjetno pa ni dvoma, da se bo to slej ko prej zgodilo.

Pesem v žepu Lamai: Stopinje

V Pesmi v žepu se tokrat odpravljamo po »Stopinjah«, ki jih ubira ustvarjalni dvojec Lara Poreber - Lamai in Borut Antončič - Bort Ross. Začelo se je pred petimi leti s prvencem »Tam«, njuna glasbena ljubezenska zgodba pa se zdaj nadaljuje v osmih skladbah s prepoznavnim Larinim vokalom, ki nadgrajujejo zasanjani pop prvenca, poslušalcem pa ponujajo prijeten odmik od tegob vsakdanjika.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov: Petindvajset let festivala Slovenska polka in valček – 2. del

Devetega septembra letos je v organizaciji 1. programa RTV Slovenija potekal že 25. festival Slovenska polka in valček. Poslušate drugi del zmagovalnih melodij festivala, začenši z letom 2001 in valčkom Ansambla Mladi Dolenjci z naslovom Brez otroških oči, oddajo pa tokrat z valčkom Edino upanje konča Ansambel Spev. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Pop rock glasbena zgodovina 21. septembra

Godbe z zgodbo, so v znamenju nekaterih glasbenih dogodkov, ki so se zgodili 21. septembra in se zapisali v glasbeno zgodovino. Svoje uspešnice prepevajo Barry White, Meat Loaf, Madonna, Dire Straits, Status Quo, The Fugees, Pink, Leonard Cohen in Oasis.

41 stopinj vročine Hot Kiss

V oddaji poslušamo skladbe Afrocubana (Jože Privšek), Poly – M (Igor Savin), Hot Kiss (Loča Stiplošek) in Cool (Joe Lovano).

Slovenska zemlja v pesmi in besedi N'mav čez izaro: koroške ljudske pesmi

Z glasbo med preteklostjo in sedanjostjo po gorati pokrajini mogočeni gozdov s širnimi planjami in rekami - dobrodošli na Koroškem. Glasbenonarodopisni inštitut je leta 1976 začel sistematično zbiranje, najprej v Zilji, potem so nadaljevali v smeri proti Podjuni. V oddaji bodo nastopili: družina Miklavž, Pevl Lausseger, Ljoba Jenče z Nino Volk, Rožančevi fantjiči, Pevci iz Sel na avstrijskem Koroškem, Zdovčeve dečve - sestre Potočnik, Katice, Slavko Vrabič, Silvester Mohar, bratje Smrtnik, vokalna skupina Nomos, Hedera vento, družina Piko, Trutamora Slovenica in domačini s Koroške.

Etnofonija Al-Qasar: Who Are We

Al-Qasar: Who Are We. Izzivalen preplet alternativnega roka zadnjih desetletij in sodobne etnofuzije.

Pop panorama Nedelja, 18. 9. 2022

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 18. 9. 2022

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjene v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 18. 9. 2022

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Gugutke v koncertu na Prvem

Pet mladih fantov in nadarjenih uspešnih glasbenikov je postkoronsko druženje izkoristilo za ustvarjanje in poglabljanje v ljudsko glasbo Slovenije in njene južne okolice (vse tja do Turčije). Nastala je povsem nova skupina Gugutke (ali turške grlice). Z omenjeno vrsto ptic si predstavljena ljudska in ciganska glasba deli tako življenjski prostor kot usodo – v svoji pristni obliki vse bolj izumira. Glasbeniki, ki izhajajo iz različnih glasbenih področij (džeza, klasike, folka), so si zadali cilj, da skladbe izvedejo na čim bolj prvinski način, nato pa vanje dodajajo elemente svojih lastnih individualnih stilov. V koncertu vam bodo zaigrali: Nejc Poljanec, harmonika Tomaž Zevnik, klarinet Benjamin Barbarič, kitara in violina Luka Poljanec, tolkala Gal Golob, bas

Huda muska Delo glasbenega producenta na Radiu Slovenija

V Hudi muski gostimo sodelavca naše radijske produkcije, Toneta Jurco. Tone Jurca že več kot 25 let opravlja delo glasbenega producenta na Radiu Slovenija. Če vas zanima, kdo glasbeni producent pravzaprav je in kakšno je njegovo delo, prisluhnite oddaji.

Predlogi

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja