Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
V Pesmi v žepu se bomo danes ozrli čez mejo, v sosednjo Italijo, kjer je od konca petdesetih let pa vse do preloma tisočletja ustvarjal Giorgio Gaber, sin tržaškega Slovenca, ki je kariero začel kot popevkar in zaslovel na San Remu, nadaljeval na televiziji in se skozi leta prelevil v izrazito družbenokritičnega kantavtorja, avtorja konceptualnih glasbenogledaliških predstav. Njegov opus nam bosta v slovenščini približala Jani Kovačič in Miran Košuta, avtorja nove knjigozvočnice »Giorgio Gaber(ščik): od popevk do teatrskih pesmi«.
V Pesmi v žepu predstavljamo novo ploščo »Neon srce« klavirskega kantavtorja Balladera, ki se po dobrem desetletju ustvarjanja pretežno v angleščini zdaj vrača k slovenskem jeziku. Dominik Bagola - Balladero se na albumu loteva predvsem ljubezenske tematike, dopolnjene z različnimi življenjskimi spoznanji, njegove pesmi pa bogatijo številna sodelovanja domačih in tujih glasbenikov. Skupaj z njimi v enajstih pesmih splete zvrstno pisano glasbeno zgodbo, v kateri pa po iskrenosti in neposrednosti vendarle najbolj izstopajo prav balade.
Zadnje tedne smo v Pesmi v žepu posvetili slovenskim šansonom, ki ste jih lahko slišali na devetih Festivalih slovenskega šansona med letoma 2001 in 2013. Raziskovali smo, kakšen je lahko slovenski šanson in katere lastnosti ga lahko delajo izstopajočega, unikatnega. V zadnji od štirih oddaj iz cikla se nekoliko odmaknemo od analiz in primerjav ter vam v poslušanje ponudimo nekaj šansonov, ki nam iz različnih razlogov lahko vsak po svoje obogatijo naš vsakdan. Izvajajo jih Katja Šulc, Tomaž Domicelj, Franc Vezela, Jana Kvas in Uglašena Riba, Marko Boh in Skupina samo za to priložnost ter Ezl Ek.
V zadnjih tednih se v Pesmi v žepu posvečamo slovenskemu šansonu. Natančneje, skladbam z devetih Festivalov slovenskega šansona, ki so se odvijali med letoma 2001 in 2013. V današnjem izboru naše raziskovanje nadaljujemo v smeri iskanja posebnosti, drznosti in inovativnosti, še posebej po jezikovni in interpretativni plati. Med tokratnimi izvajalci se znajdejo Same babe, Žabjak trio, Andraž Hribar, Anina Trobec, Jure Ivanušič in zasedba Davany.
V Pesmi v žepu brskamo po radijskem arhivu, kjer se nahaja malo več kot sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. V prejšnji oddaji smo se spraševali, kako lahko zveni slovenski šanson, danes pa bomo pogledali, s katerih perspektiv je mogoče pogledati na neko tematiko. Pa vzemimo za primer kar tisto najpogostejšo temo, ki kraljuje v popularni glasbi: ljubezen. Kako se je loti slovenski šanson?
V današnji in prihodnjih Pesmih v žepu bomo pozorno osvetlili delček radijskega arhiva, v katerem se nahaja dobrih sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. Njihovi avtorji oziroma izvajalci so se spopadli z izzivom, da glasbeno zvrst šansona, ki izvira iz srednjeveške Francije, preslikajo v slovensko okolje in ji dodajo svoj individualni pečat. Današnja prva arhivska oddaja bo nakazala razpon od klasičnih šansonov po francoskem zgledu, pa vse do zvrstno precej sodobnejših skladb.
V Pesmi v žepu se odpravljamo v Rogaško Slatino, v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je tam odvijal Festival jugoslovanskega šansona. Revijski večeri, na katerih so se družili in predstavljali avtorji in izvajalci iz vse Jugoslavije, so med letoma 1984 in 1990 v naš prostor vnesli obilo novih pesmi s kakovostnimi besedili, podprtimi z izvrstno glasbeno zasnovo in izvedbo. Sprehodili se bomo med snovalci festivala in na uho ujeli nekaj pesmi, ki jih je radio iz Kristalne dvorane zdravilišča v Rogaški Slatini ponesel do poslušalcev.
Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj Bojan Adamič in glasbena urednica Meri Avsenak. Drugo je v začetku novega tisočletja odprla Vita Mavrič, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. V glasbenem uredništvu Prvega pa zdaj odpiramo novo, tretje poglavje: Festival slovenskega šansona 2023, ki se bo s sklepnim dejanjem 28. oktobra 2023 vrnil tja, kjer se je vse začelo: v Rogaško Slatino.
V Pesmi v žepu poslušamo zadnji del cikla, posvečenega Janiju Kovačiču. Upornik z razlogom, kantavtor in avtor popularnih hitov je obenem literat, raziskovalec, filozof, pedagog s širokim znanstvenim razgledom in globino človeškega razumevanja. Svoje poglede nanj in na njegovo ustvarjanje z nami delijo Milena Mileva Blažič, Vita Mavrič, Boris A. Novak, Drago Mislej Mef, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.
V Pesmi v žepu je z nami kantavtor Jani Kovačič, ki ga javnost pozna predvsem po hitih, kot so Delam, Revolucija in Jaz grem gor na Škofljico. Za stereotipom junaka uporniške mladine se skriva izjemno razgledan literat in glasbenik, ki je v skoraj pol stoletja ustvarjalne poti posegel po raznovrstnih glasbenih žanrih, raziskoval in prirejal je pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij od srednjega veka do danes, obenem pa nenehno razvijal svoj lasten umetniški izraz. V tretjem delu cikla odkrivamo skrite plati njegovih pesmi, z nami pa se poleg Janija pogovarjajo še Milena Mileva Blažić, Vita Mavrič in Drago Mislej - Mef.
V Pesmi v žepu je z nami kantavtor Jani Kovačič, ki ga javnost pozna predvsem po hitih, kot so Delam, Revolucija in Jaz grem gor na Škofljico. Za stereotipom junaka uporniške mladine se skriva izjemno razgledan literat in glasbenik, ki je v skoraj pol stoletja ustvarjalne poti posegel po raznovrstnih glasbenih žanrih, raziskoval in prirejal je pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij od srednjega veka do danes, obenem pa nenehno razvijal svoj lasten umetniški izraz. V drugem delu cikla razgrnemo časovni in prostorski zemljevid najrazličnejših glasbenih zvrsti, ki so se do zdaj znašle na Janijevem repertoarju, vsebinski okvir pa nam tokrat pomagajo postaviti Milena Mileva Blažić, Boris A. Novak, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.
V Pesem v žepu prihaja kantavtor Jani Kovačič, ki ga javnost pozna predvsem po hitih, kot so Delam, Revolucija in Jaz grem gor na Škofljico. Za stereotipom junaka uporniške mladine se skriva izjemno razgledan literat in glasbenik, ki je v skoraj pol stoletja ustvarjalne poti posegel po raznovrstnih glasbenih žanrih, raziskoval in prirejal je pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij od srednjega veka do danes, obenem pa nenehno razvijal svoj lasten umetniški izraz. Njegove skrite ustvarjalne plati nam v štirih oddajah pomagajo razkrivati še Milena Mileva Blažić, Boris A. Novak, Drago Mislej Mef, Vita Mavrič, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.
V Pesmi v žepu poslušamo pivške rokerje Ana Pupedan z novim albumom »Naši u kantini«, ki so v preteklem letu proslavili trideset let skupne glasbene poti. Po vsem tem času si ne delajo več iluzij, da bodo z glasbo spremenili svet, vseeno pa si ob pesmih s tematikami nostalgije, minevanja ter povsem preproste zabave še vedno privoščijo tudi nekaj družbene kritike. O nastajanju albuma nam spregovori eden od članov zasedbe Marko Doles.
Ob koncu leta se v Pesmi v žepu oziramo po izstopajočih slovenskih kantavtorskih in drugih avtorskih glasbenih dosežkih iz zadnjega leta dni. Prejšnji teden smo pod smrečico postavili nekaj albumov in dogodkov, povezanih z znanimi, uveljavljenimi avtorji. Danes so na vrsti ustvarjalci mlajše generacije: duo 3:RMA, Blaž Mencinger, Urška Bančič, Primož Vidovič ter Leopold I., pridruži se jim še Severa Gjurin z novo kantavtorsko pesmijo.
Zadnja dva decembrska tedna v Pesmi v žepu namenjamo sprehodu med nekaterimi izstopajočimi albumi, obletnicami in dogodki, ki so zaznamovali področje slovenske kantavtorske in druge avtorske glasbe v zadnjem letu dni. Tokrat so na vrsti naslednji prepoznavni ustvarjalci: Tinkara Kovač, Andrej Šifrer, Bossa de Novo, Neisha, Vlado Kreslin in Drago Mislej Mef.
Vlado Kreslin v Pesem v žepu prinaša novi album »Živo«, na katerem se mu pridružijo mojstri gipsy swinga Teo Collori in njegova zasedba Momento Cigano. Spomladi so se odpravili na kratko skupno turnejo po Sloveniji, posnetke s koncertov pa so nato oblikovali v koncertno zvočno izdajo, ki jo bodo predstavili na letošnjem Kreslinovanju v Cankarjevem domu. Kreslinove pesmi, ki se jim na plošči pridružita še dve skladbi zasedbe Teo Collori in Momento Cigano ter ena priredba, zaživijo skozi virtuozno in doživeto interpretacijo ter nam dokažejo, da lahko še tako poznana pesem pod prsti izvrstnih glasbenikov zazveni sveže, kot bi jo poslušali prvič.
Drago Mislej Mef je po poklicu novinar, že več kot štiri desetletja pa tudi glasbenik in eden najplodovitejših slovenskih tekstopiscev. Njegova hiša v Izoli je bila vedno zbirališče najrazličnejših ustvarjalcev in je zdaj navdihnila tudi glasbeno-literarni projekt: album s knjigo, pravzaprav knjigozvočnico z naslovom »Ljubljanska 45«, o kateri se pogovarjamo v Pesmi v žepu.
Po zvoku deluje kot alternativna rokerska skupina – a Kühlschrank je v svojem bistvu kantavtorski projekt, pod katerega se podpisuje Simon Fugina. V zadnjem desetletju je svoje intimne glasbene utrinke postopoma objavljal v obliki posameznih singlov, ki jih je zdaj združil v album s pripadajočo knjižico »Konec nekega obdobja«. Prepletanje ljubezenske in družbene tematike v pesmih z močnim melanholičnim podtonom zveni kot odmev dvojine v temačnem svetu.
Kam naj se obrnejo mladi neuveljavljeni (kant)avtorji, ki želijo javnosti predstaviti svoje nove pesmi? Enega od odgovorov na to vprašanje že dve desetletji ponuja kantavtorski festival Kantfest. Ta nekomercialno zasnovan, a za slovensko glasbeno ustvarjalnost izredno pomemben festival poteka v Rušah vse od leta 2003, ko je kantavtor Peter Andrej na pobudo svojih glasbenih kolegov povabil mlade in manj mlade kantavtorice in kantavtorje, da predstavijo svoje pesmi, za večjo atraktivnost festivala pa so si izmislili tudi posrečene nagrade: zlato, srebrno in bronasto kanto za smeti. O pomenu in namenu festivala Kantfest spregovorijo dolgoletni organizator Peter Andrej ter člana festivalske žirije, kantavtorja Adi Smolar in Jani Kovačič.
Novogoriška zasedba Avtomobili letos praznuje štirideset let. Vse od začetka jo vodi ustvarjalni tandem bratov Vuksanović: Marko kot pevec in avtor besedil ter Mirko kot klaviaturist in avtor glasbe. Avtomobili so te dni pri založbi ZKP RTV Slovenija izdali že svojo enajsto studijsko ploščo »Sijaj«, s katero se ozirajo v preteklost in ji dodajajo spoznanja sedanjosti. V pogovoru z Markom Vuksanovićem se posvetimo vsebini nove plošče in poskušamo odkriti navodila za srečno vožnjo v prihodnost.
