Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Sanja Fidler je protestnica, aktivna državljanka, borka za dobro. Je članica skupine Protestival, ki na protestih skrbi za scenografijo v obliki lutk, transparentov, plakatov, pogosto s kritično in hudomušno noto. Je redna udeleženka protestov proti škodljivim odločitvam oblasti, opozarja tudi na krivice, ki se godijo marginaliziranim skupinam doma in po svetu, trenutno s somišjeniki prevprašuje in opozarja na prekomerno sečnjo dreves na ljubljanskem Rožniku. Izziv, kako ljudi spodbuditi k razmišljanju, prevpraševanju družbenih pojavov in aktivaciji pa je, kot pravi, večplasten.
Dolinškov kozolec na Šmarčni je danes med bolj obiskanimi destinacijami v sevniški občini. V letu 2009 se je družina odločila, da kozolec toplar obnovil skupaj s spomeničarji. V njem so leta 2014 odprli etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja, več kot 750 predmetov je zbranih iz obdobja med 1800 do 1960. Ciril Dolinšek, ki deluje kot samozaposlen v kulturi, je pripravil programe, v katere je vključil lokalne znamenitosti in društva, otroke pa kot turistični vodič rad popelje tudi na okoliške znamenitosti. Če vas ob ogledu zbirke povabi na 'kavsanje', je to čisto spodobno povabilo, saj gre za običaj lovljenja lesa s kavsi na reki Savi. Do leta 2018 je z vaščani Šmarčne pripravljal 20 let izredno dobro obiskan prikaz živih jaslic. Ciril Dolinšek je predsednik društva Sevniški graščaki in s člani društva pripravlja poučne interpretacije grajskega življenja, zlasti priljubljene med otroki... V zadnjih letih se je podal v književne vode, sodeloval je pri pisanju monografije »Ukročena lepotica – Sava in njene zgodbe«. Njegovo samostojno knjižno delo »Sveti Jurij in Jurjevi pevci na Sevniškem« pa je pomemben prispevek k ohranjanju dragocene dediščine tako sevniške občine kot tudi celotnega Posavja in Slovenije. 22 skupin poje na sevniškem, knjigo je nadgradil s CD-jem s temi pesmimi in skupaj z Zavodom KŠTM Sevnica se prizadevajo za vpis v register nesnovne kulturne dediščine. In če vam bo med poslušanjem znan sogovornikov glas, ja, verjetno ste ga slišali pri vodenju številnih prireditev. Obstaja še ena možnost, da ste ga prepoznali kot pevca, saj se je do leta 2003 Ciril Dolinšek poklicno več kot desetletje ukvarjal tudi z glasbo. Kot pevec je ustvarjal v skupinah Melanie, Vikend in Patrol, nastopil je tudi na Melodijah morja in sonca in nadaljeval kot solist pod imenom Cili Patrol.
Lokalni junak Anže Albreht je zdravstveni reševalec, zaposlen v Zdravstvenem domu Logatec, prostovoljni gasilec in ustanovitelj zavoda Reševalni pas. Z akcijami ozaveščanja o pomenu ustvarjanja reševalnega pasu ob zastojih na avtocestah in hitrih cestah je občutno pripomogel k izboljšanju kulture voznikov. Je tudi med zaslužnimi za spremembo 30-ega člena Zakona o pravilih cestnega prometa, po katerem se nepravilno razvrščanje ob zastojih lahko kaznuje z 200 evri globe. Letos mineva 10 let od začetka načrtnih akcij ozaveščanja o pomenu reševalnega pasu. Anžeta Albrehta je pred mikrofon povabila Nina Brus.
Izbira poklica ni lahka stvar, kljub temu, da v današnjem času največkrat to ni enkrat za vselej, današnji tempo življenja, hiter razvoj tehnologij in nenazadnje novi in novi poklici nas vse bolj silijo, ne le v nenehno učenje in dopolnjevanje znanja, velikokrat tudi v čisto drugo smer, v čisto drug poklic. Je pa zagotovo pečat šole in njenih učiteljev v tistih prvih korakih na poklicni poti zelo pomembe. Večinoma si želimo izbrati šolo, ki se lahko pohvali z nekaj več od predpisanega. In ena takih šol je danes zagotovo Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, ki se lahko pohvali s svojo inovativnostjo tako med dijaki kot učitelji…….in poklici, ki jih danes naša družba več kot potrebuje. Nenazadnje so tako dijaki kot učitelji prejemniki številnih priznanj, tudi na državni ravni. Levji delež pri današnjem ugledu šole in njeni usmerjenosti v inovativnost ima zagotovo tudi njena dolgoletna, danes že upokojena ravnateljica Marjetka Bizjak, med drugim častna občanka Trbovelj in prejemnica državnega priznanja za življenjsko delo na področju srednjega šolstva. Pred mikrofon jo je povabila Karmen Štrancar Rajevec
Po dveh letih premora zaradi epidemioloških razmer so pred dobrim tednom k bolnikom v oddelek za invalidno mladino v Stari Gori na Goriškem znova prihrumeli in jih obdarovali božički na motorjih. Začeli so pred 16-imi leti pod okriljem Moto-kluba Rihemberk, ki pa je pred sedmimi leti ugasnil. Od takrat je zbiranje v božičkova oblačila odetih motoristov za dober namen prepuščeno posameznikom in moto klubom iz vse države, prihajajo tudi iz sosedstva v Italiji. Nad predbožično akcijo obdarovanja invalidnih otrok v starogorskem oddelku, ki je del šempetrske bolnišnice, od vsega začetka bdi pobudnik Erik Breščak z Vogrskega na Goriškem. Lokalni junak ni samo zaradi božičkov na motorjih, ampak predvsem zaradi premagovanja posledic hude prometne nesreče, ki jo je imel s težkim motorjem pred dvajsetimi leti. Goriškega lokalnega junaka je obiskal Valter Pregelj.
Lokalnega junaka smo pred božičnim večerom tokrat našli v Gorjah na Gorenjskem. Mateja Pavliča je duhovniški poklic tja pripeljal pred tremi leti neposredno iz Vatikana. Ko je doktoriral iz cerkvenega prava, pa so se oglasile, kot pravi njegove gorenjske korenine in začutil je klic narave. Boljše izbire, kot so Gorje, na robu Triglavskega narodnega parka, kjer živijo pristni in z naravo povezani ljudje, si ne bi mogel želeti, pravi. Dali so mu tisto po čemer je hrepenel v Rimu, on pa njim vpogled od zunaj, nov zagon in veter v jadra, tudi gorjanski dobrodelnosti . Matej Pavlič zase pravi, da je človek, ki ima izredno rad življenje in ga še raje polno živi. Tudi tako, da je župnijska kuhinja, za katero skrbi sam, postala prostor za druženje faranov in kraj , kjer se rojevajo ideje, ki povezujejo v iskanju skupnega dobrega.Tam ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Milana Ninića, 29-letnega inženirja radiologije iz Celja, odlikuje neverjetna energija in skrb za sočloveka. Pred osmimi leti je ustanovil Humanitarno društvo Enostavno pomagam. Ta skrbi za številne dobrodelne projekte, od zbiranja denarja za otroke z redkimi neozdravljivimi boleznimi, zbiranja hrane in drugih potrebščin za prebivalce Afrike ter slovenske družine s socialnega roba, decembra je najbolj aktualna Božičkova tovarna daril. Ninić letno opravi več kot 1600 ur prostovoljnega dela, leta 2019 je postal naj prostovoljec javne uprave, Občina Celje mu je podelila bronasti znak. Veliko ur preživi v avtomobilu, razpet je med službo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, študijem v Kranju, domom v Celju in dobrodelnimi potmi po širši celjski regiji. Tokratni lokalni junak spregovori tudi o mačehovskemu odnosu države do ljudi v stiskah, svoji družini in otroštvu.
Vojko Kocjančič je doma iz Krogelj v Dolini pri Trstu. Je dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, aktivno vpet v društveno življenje v vasi in čezmejno povezovanje. Pred leti je začel raziskovati preteklost srenj, jusov. Številne dokumente, zapise, razsodbe je zbiral v različnih arhivih in te je ob zgodbah, ki pričajo o solidarnosti agrarnih skupnosti zbral v delu Poznane neznanke. V oddaji Lokalni junak se je z njim pogovarjala Tjaša Lotrič:
Stanko Cerar iz Novega mesta ima pri 88ih letih pester življenjepis, je človek številnih znanj, ljubiteljski literat in pesnik, predvsem pa že vse življenje prostovoljec, ki še vedno rad priskoči na pomoč. V poklicnem življenju je bil zapisan prevozništvu in tovornjakom, zdaj pa je nepogrešljiv pri varovanju otrok v križiščih ob prvih dneh šole, predvsem pa je velik ljubitelj življenja in kamor pride prinaša pozitivno energijo. Prispevek je pripravil Jože Žura.
Čeprav je želela postati zdravnica, je bila Majda Sinreih kot drugorojena med tremi sestrami določena za prevzemnico visokogorske kmetije na Kozjaku v občini Mislinja na Koroškem. Zdaj so jo izbrali za kmetico leta. Opozarja na vlogo kmečkih žensk pri razvoju in ohranjanju podeželja. Pa tudi sicer se s humorjem loteva izzivov. In teh ni malo. Poleg vseh ostalih vsakdanjih je pred časom izgubila moža in v istem mesecu postala invalidka. Pri tem pravi, je največji izziv naučiti se upočasniti življenje. To ji kljub invalidnosti še ne gre najbolje. S kmetico leta se je pogovarjala Metka Pirc.
Janko Slavič iz Središča ob Dravi je 29 let vodil Kasaški klub Ljutomer, ki bo če nekaj manj kot dve leti sklenil poldrugo stoletje delovanja. Ker je desetletja posvetil kasaški dejavnosti ter z vztrajnostjo in povezovanjem dosegel, da je v Ljutomeru zrasel tudi muzej tamkajšnjega kasača, ga bomo spoznali kot tokratnega lokalnega junaka. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.
Tokratni lokalni junak je Ptujčan Andrej Klasinc, predsednik Poetovio LXIC (69) - Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, ki je avgusta letos pripravilo že 15. Rimske igre. Ptuj si namreč že poldrugo desetletje poleti nadane antično podobo in predstavlja dogodke in običaje rimske Poetovióne iz leta 69. V leto 69 namreč sega prva pisna omemba Petovione izpod peresa rimskega zgodovinarja Tacita. Po smrti cesarja Nerona leta 68 so v rimskem imperiju divjale državljanske vojne, na oblasti pa so se v (tem) enem letu izmenjali 4 cesarji. Eden od njih je bil Vespazijan, ki so ga podprle vzhodne legije na srečanju v Poetovioni. Štiri legije so prav iz današnjega Ptuja krenile na zmagoslaven pohod v Rim, ga osvojile in za cesarja ustoličile Vespazijana, ki je nato rimskemu imperiju vladal desetletje. Z Rimskimi igrami, ki so prava paša za oči, obujajo spomin na izjemno pomembno obdobje ptujske zgodovine. S predsednikom društva Andrejem Klasincem se je pogovarjala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Pred dnevi, natančneje 27. oktobra, smo zaznamovali svetovni dan delovne terapije, tokrat s sloganom "Priložnost + Izbira = Pravičnost". Delovna terapija je že več kot 60 let pomemben del zdravljenja tudi za paciente v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodja delovne terapije v tej ustanovi je Mateja Kavčič. Predstavila bo poklic, ki ga opravlja že 19 let in ki pomembno prispeva k izboljšanju kvalitete življenja pacientov. Pa ne le v psihiatričnih ustanovah, delovni terapevti so pomembni tudi pri rehabilitaciji, v socialno-varstvenih zavodih ali centrih za krepitev zdravja.
V Sloveniji živi le nekaj oseb, ki se približujejo 110. letu starosti, prav včeraj pa ga je dopolnila Julijana Zakrajšek iz vasice Podulaka pri Velikih Laščah. Za svojo starost je še povsem čila in zdrava, brez očal redno plete, rada tudi bere, precej opravil po hiši še vedno postori sama, seveda pa ji na pomoč z veseljem priskočijo njeni pra ter pra-pra nečaki in nečakinje. Jemlje le nekaj zdravil, kakršna morajo tudi pol stoletja mlajši od nje, veliko se smeje; no, ja, ima sicer slušni aparat, le sem ter tja pa jo na njena leta opozori blaga bolečina v kolenu. Z gospo Julijano, rojeno celo pred 1. svetovno vojno, se je pogovarjal Marko Škrlj.
Številna društva prijateljev mladine širom po Sloveniji že več desetletij skrbijo za kakovostno preživljanje prostega, predvsem počitniškega, časa šolskih otrok. V veliko veselje marsikaterega šolarja, pa tudi v olajšanje staršem, saj zagotoviti varstvo, in še kakovostno, je v kar lepem številu šolskih počitniških dni za starše izziv in velikokrat tudi težava. V Trbovljah društvo prijateljev mladine že skoraj 7 desetletij stopa naproti enim in drugim. Že dve desetletji, nevladno organizacijo uspešno vodi Lavra Izgoršek. Da gre za pravo, dobro stvar kaže, iz leta v leto, naraščajoče število otrok, ki se udeležujejo njihovih dejavnosti. Zagotovo pa take ponudbe in odziva nanjo ne bi bilo brez srčnega in tankočutnega dela Lavre Izgoršek, tako s prostovoljci, ki pomagajo pri dejavnostih in varstvu otrok, kot z otroki.
Številna društva prijateljev mladine širom po Sloveniji že več desetletij skrbijo za kakovostno preživljanje prostega, predvsem počitniškega, časa šolskih otrok. V veliko veselje marsikaterega šolarja, pa tudi v olajšanje staršem, saj zagotoviti varstvo, in še kakovostno, je v kar lepem številu šolskih počitniških dni za starše izziv in velikokrat tudi težava. V Trbovljah društvo prijateljev mladine že skoraj 7 desetletij stopa naproti enim in drugim. Že dve desetletji, nevladno organizacijo uspešno vodi Lavra Izgoršek. Da gre za pravo, dobro stvar kaže, iz leta v leto, naraščajoče število otrok, ki se udeležujejo njihovih dejavnosti. Zagotovo pa take ponudbe in odziva nanjo ne bi bilo brez srčnega in tankočutnega dela Lavre Izgoršek, tako s prostovoljci, ki pomagajo pri dejavnostih in varstvu otrok, kot z otroki.
V oddaji Lokalni junak tokrat gostimo mojstrico ročne izdelave papirja slikarko Majo Pučl, ki izdeluje papir iz invazivnih rastlin, predvsem iz japonskega dresnika. Deluje v mojstrski delavnici PAPLAB pod okriljem JP VOKA SNAGA, v njej pa za ročno izdelavo papirja uporabljajo več kot sto let stare stroje, ki so jih odkupili od podjetja Vevče d.o.o.. S tem so ponovno obudili več kot 400 let staro obrtno znanje in ga nadgradili z oblikovanjem inovativnih izdelkov. Znanje je Maji Pučl predal mojster ročne izdelave papirja, gospod Jože Valant. Mojstrska delavnica je bila zasnovana v sklopu evropskega projekta APPLAUSE, za kar so pridobili tudi finančna sredstva. Projekt APPLAUSE je naslavljal nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami po načelih krožnega gospodarstva in filozofije »nič odpadkov«.
Nataša Solomun že enajst let predseduje Društvu Sonček Posavje, ki združuje več kot 300 članov iz Posavja in širše, med njimi je okoli 110 otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo in drugimi motnjami v razvoju. Nataša je gonilna sila široko zastavljenega programa, ki ga izvajajo v društvu, saj za člane in njihove družinske člane izvajajo številne aktivnosti in zdravstveno terapevtske kolonije, v katerih poudarjajo gibanje; pohodništvo, smučanje, plavanje, supanje, potapljanje, druge vodne aktivnosti, in hipoterapije, kar je vse za člane, poudarja, terapevtskega pomena. Poleg tega se je s cerebralno paralizo soočila tudi v svoji družini in kot lokalno junakinjo jo predstavlja Suzana Vahtarič.
Valentina Golob je pediatrinja, ki je skupaj s še 4. strokovnjakinjami različnih profilov v Dokležovju blizu Murske Sobote ustanovila razvojni center, v katerem imajo vsi otroci možnosti krepiti svoje danosti. Potem ko je vodila razvojno ambulanto s centrom za zgodnjo obravnavo v murskosoboški bolnišnici, je spomladi stopila na novo pot, na kateri želijo v centru Papilio zlasti s preventivnimi dejavnostmi podpreti področja, kjer se v javnem zdravstvu in šolstvu porajajo vrzeli, ki pa jih tako otroci kot njihovi starši sami ne zmorejo zapolniti. Sodobni način življenja otroke vse prevečkrat prikrajša za primarno pridobivanje izkušenj, starši pa od njih pričakujejo več, kot zmorejo oziroma s svojimi pričakovanji prehitevajo običajni razvoj otroka. Na vse to je pred prihajajočim Tednom otroka v pogovoru s tokratno Lokalno junakinjo, pediatrinjo Valentino Golob, opozorila naša pomurska dopisnica Lidija Kosi.
Mihov dom je priznanje za Naj planinsko kočo prej drugič. »Ko planinec vidi Knafeljčevo markacijo, ve, da je na pravi poti, ponovno priznanje potrjuje našo izbrano pot«, pravi Aleš Štefe, ki je že desetletje oskrbnik. Najprej na Valvazorjevem domu, tri leta pa sta s partnerico Petro Bratuša v Mihovem domu pod Vršičem. » Oskrbništvo ni služba, je način življenja, odpovedovanja, to poletje smo delali tudi po osemnajst ur. Vsaka občasna pomoč, ki jo težko dobijo, je dobrodošla. »Deset let nisva imela dopusta, poskušala bova najti še en par, da bi se izmenjavali, in bi bil tudi za naju kdaj čas za oddih«, si želi Aleš Štefe. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.
