Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Tokratna lokalna junakinja spominja na ljudi o katerih dandanes le še beremo v literaturi iz davno minulih dni. Je mecenka, podpornica umetnosti s katero povezuje ljudi. Nekoč je tudi pesnila in obožuje poezijo Karla Destovnika Kajuha. Ob njegovem letu je Mariboru podarila dva pesnikova kipa, ki sta delo akademskega kiparja Marijana Mirta.
Klemen Klinar je človek, za katerega brez dvoma lahko rečemo, da tisto, kar dela, dela s srcem. Mladi Jeseničan, ki zase ponosno pravi, da je Rovtar, saj prihaja iz Plavškega Rovta, in da je Šimnovčev, kot se po domače reče njihovi kmetiji, je predan raziskovalec naše preteklosti. In prav ljubezen do zgodovine in preteklosti, predvsem pa kulturne dediščine povezane z njo, ga je še kot študenta zapeljala v raziskovanje starih hišnih imen. Najprej samo v jeseniški občini, kasneje, ko se je zaposlil na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, pa je skupaj s sodelavci začel zbirati stara hišna imena tudi v ostalih občinah Gorenjske. Ta plemenita plesen, kot pravi sam, pa se zdaj že širi proti Ljubljani. V 14 letih je zdaj raziskanih že 25 občin, 500 naselij in več kot 15 tisoč imen. A kot pravi Klemen Klinar, to po vseh teh letih še vedno počne z dušo in srcem in priznava, ko steče pogovor o hišnih imenih, se le težko ustavi.
Dušan Kaplan, matematik po duši in izobrazbi, dolgoletni ravnatelj policijske šole oziroma nekdanje kadetnice v Tacnu, ljubiteljski vremenar, ki redno izdaja tudi vremensko pratiko, pri kateri si pomaga s starimi ljudskimi modrostmi, povezanimi s svetniki, je pri svojih osemdesetih letih pravi vrelec dobre volje, pozitivne energije in nalezljivega optimizma. Čeprav je večino življenja preživel v Ljubljani, pa Dušan Kaplan Bloke časti prav po božje. Pravi, da z Blok vsakdo odide z Blokami v srcu, ta skromna dežela pa človeka tako prevzame, da je nikoli ne pozabi, in nekoliko v šali doda, da sam gre z Blok od doma domov v Ljubljano, nato pa spet iz Ljubljane od doma domov na Bloke.
Lokalni junak Martinove sobote je Janko Bukovec iz Semiča. Predsednik tamkajšnjih vinogradnikov, ki ta konec tedna organizirajo že 46. semiško martinovanje, bil je tudi soustanovitelj društva vinogradnikov Bele krajine, dejaven je še v nekaterih drugih društvih. Pomembno vlogo je odigral tudi pri hitrem razvoju občine Semič, saj je bil prve štiri mandate župan te najmlajše in najmanjše belokranjske občine.
Trubarjeva ulica v Ljubljani velja za najbolj bohemsko, najbolj umetniško, najbolj multikulturno, najbolj drugačno ulico v prestolnici. Nekje med še edino delujočo popravljalnico dežnikov in med Akademijo za vizualne umetnosti, ter v družbi trgovin z rabljenimi oblačili, ponudniki hrane z vsega sveta ter kavarnami, kjer se družijo domačini in tujci, že skoraj 35 let deluje starinarna, ki jo vodi Jaka Prijatelj - starinar, fotograf, kronist. Nedavno je izdal tudi knjigo, v kateri je zbral podobe Trubarjeve ulice, ki jih je bolj ali manj naključno 20 let lovil v fotografski objektiv. Tokratnega lokalnega junaka je v njegovi starinarnici obiskal Peter Močnik.
Iztekajoči mesec oktober je tradicionalno obarvan rožnato, da s tem ozaveščajo o raku dojk. A tudi moški se borijo z onkološkimi boleznimi in kot ugotavlja naš tokratni sogovornik Mazej Pečovnik, so moški pri tem veliko bolj zaprti, bistveno več energije morajo vložiti v ozaveščanje moških in že samo to, da se odpravijo na preventivni pregled. November je v znamenju boja za vse to postal Movember. Matej Pečovnik je soustanovitelj in predsednik društva Onkoman. Pri 25 letih zbolel za rakom. Njegova diagnoza je bila Hodgkinov limfom. Uspešno ga je premagal in pravi, da bo vedno našel čas tudi za soborce, ki jim pomaga pri boju z rakom.
Tokrat v naši redni rubriki Lokalni junak predstavljamo 88-letnega Ptujčana, ekonomista, popotnika in športnika Marka Slugo, ki se ponaša celo z naslovom svetovnega prvaka v skoku v višino v svoji kategoriji. Poslovno in s športom je prepotoval ves svet. Sluga je bil kot otrok s starši med 2. svetovno vojno izgnan v Srbijo, po vrnitvi na Ptuj pa je uspešno maturiral, končal študij v Ljubljani in se nato kot ekonomist med prvimi v Nemčiji seznanil še z računalništvom. Vse življenje se je ukvarjal s športom, od pingponga, rokometa, tenisa, do njegove večne ljubezni atletike. Pri 70-ih se je z njo začel znova aktivno ukvarjati in dosegati celo rekorde. Sluga je lani osvojil zlato medaljo v skoku v višino na svetovnem prventstvu na Finskem. Z na Ptuju rojenim Markom Slugo, ki načrtuje celo svetovni rekord pri 90-ih, se je pogovarjala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Tokratna Lokalna junakinja je Mikaela Toczek, ki se je iz Južnega Walesa v Veliki Britaniji pred letom in pol s hčerko Izabelo in možem Zlatkom preselila v Zadlóg, vas na Črnovrški planoti nad Idrijo. Po poklicu je učiteljica in ima 15-letne izkušnje kot planinska vodnica. Zdaj domače in tuje planince vódi po slovenskih hribih in gorah ter slovenske šolarje uči o skrbi za okolje oziroma o tem, kako uživati v naravi, ne da bi za seboj pustili sledi. Le štiri mesece po selitvi v Zadlog je v gozdu za hišo srečala medvedko s tremi mladiči. Tudi o tej izkušnji bližnjega srečanja z medvedjo družino je spregovorila za Radio Slovenija.
Zvonko Kustec se je rodil v Dolnji Bistrici v Prekmurju, kasneje se je družina preselila v Ljutomer. Po srednji šoli v Mariboru je v Ljubljani nadaljeval študij strojništva, delal v industriji, soustanovil podjetje in pri 37 letih vpisal še študij računalništva. Na Gimnaziji Frana Miklošiča v Ljutomeru je sprva poučeval prav na tem področju, ki je v tistem času doživelo silovit razvoj. Pred dvajsetimi leti je prevzel ravnateljevanje in sredi letošnjega oktobra po štirih zaporednih mandatih odhaja v pokoj. Z novim časom pa prihaja tudi novi izziv – izdelava družinskega drevesa.
Edi Baloh iz Breginja se že več kot 11 let ukvarja s čebelarstvom. Predano nadaljuje družinsko tradicijo, ki jo je pred dobrimi štirimi desetletji začel njegov oče. Čebelarstvo je zanj način življenja, skrb za čebele pa njegovo poslanstvo. Kot prvi Slovenec je na mednarodnem tekmovanju v Londonu »London Honey Awards« prejel zlato medaljo za cvetlični med. Na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA je njegov lipov med osvojil naslov šampiona, prejel pa je tudi zlato priznanje in postal prvak vrste. Prejete nagrade so zanj rezultat kakovostne pridelave medu v Breginjskem kotu pa tudi potrditev naravnih danosti tega območja. In kot rad poudari, zahvala gre čebelam: »One pridelajo med, jaz ga le natočim iz panja«.
665 obiskov 188-ih pacientov. Brezplačnih 145 zalivk, 59 zdravljenj, 281 izpuljenih zob, 37 protez. Vse to in še veliko več je bilanca šestletnega delovanja pro bono zobne ambulante dr. Želimirja Božiča v Matenji vasi pri Postojni, ki so jo obiskovali ljudje, ki si dragih zobozdravstvenih storitev ne morejo privoščiti. Bili so Postojnčani in Pivčani in bili so prosilci za azil. Po šestih letih je ambulanta letos spomladi nehala delovati, saj je tudi povpraševanje po brezplačnih zobozdravstvenih storitvah močno upadlo. Dr. Božič, ki je ponosen, da je z novim nasmehom marsikomu pomagal tudi do nove službe, pa ni le zobozdravnik. Veliko več je. Je tudi Lokalni junak.
Današnji lokalni junak je kamniški ilustrator Ivan Mitrevski. Stripar, ki je s svojim delom v zadnjih letih dodobra zaznamoval Kamnik in ga skupaj s sodelavci že oblikoval tudi v svojevrstno središče te umetnosti . Mnogi ga poznajo predvsem po njegovih knjigah za otroke in mladino, njegov novi strip Nevidna življenja pa se loteva precej resnejše tematike - kršenja delavskih pravic, diskriminacije in izkoriščanja, kot jih je imenoval, nevidnih delavcev. Štiri mesece je poslušal zgodbe v Delavski svetovalnici, ki je prav na njegovo pobudo dve leti delovala tudi v Kamniku, in zgodbe delavcev, ki so se odločili upreti teptanju svojih pravic prelil v strip. Današnjih lokalnih junakov je torej več. So Vesna, Alija, Mario, Vera, Mirjana, Husejn in drugi , ki so se uprli izkoriščanju in je Ivan Mitrevski, ki jim je dal glas in njihove zgodbe zapisal in poslal v svet.
Jožef Kociper je človek iz Prekmurja, ki ga vsi poznajo po njegovem humanitarnem delu. Temu se je pred leti tudi formalno zapisal z aktivnim delovanjem v Škofijski karitas Murska Sobota, kjer še danes opravlja delo generalnega tajnika. Jožef Kociper je in bo zagotovo še pomagal mnogim, ki potrebujejo tako gmotno pomoč kot nasvete, vselej pa se je pripravljen z ljudmi pogovarjati o vsem ali jih preprosto poslušati. Njegova humanitarna in siceršnja angažiranost v družbi navdušuje in spodbuja tudi druge ljudi k tenkočustnosti do sočloveka. Kot pravi Jožef Kociper, pa se je z dobrodelnostjo srečal že kot otrok.
Krajinska arhitektka Stanka Dešnik je bila pred dobrima dvema desetletjema med tistimi, ki so pripravljali vse potrebno za ustanovitev Krajinskega parka Goričko. Menda je na začetku dvomila, da jim bo uspelo toda oktobra letos bo minilo že dvajset let od takrat ko je vlada s sprejemom uredbe krajinski park tudi razglasila. Stanka Dešnik je park vodila devet let in se zadnji dan letošnjega avgusta od tega položaja poslovila. Njeni izzivi še naprej ostajajo znotraj ustanove, ki se ji nepoklicno in poklicno posveča že več kot tri desetletja.
Lokalnega junaka bi vam morali predstaviti s Koče na Loki pod Raduho, a zaradi vremenske ujme, ki je prizadela nižje ležeče Luče, je koča nedostopna. To predstavlja težave tudi za Planinsko društvo Luče, ki upravlja z omenjeno kočo. Predsednik omenjenega planinskega društva in tokratni lokalni junak Mirko Pečovnik pravi, da bodo škodo na poteh skušali čim prej odpraviti, a s tem bo kar nekaj dela, kar kot markacist Planinske zveze Slovenije dobro ve. Mirko Pečovnik je nekdanji prostovoljni gasilec, spomni se tudi poplav, ki so območje prizadele leta 1990. O tem, kakšni izzivi so pred Planinskim društvom Luče, ki ga vodi drugi mandat in kako so medsebojno povezani ljudje na tem koncu Slovenije, izveste v oddaji Lokalni junak, ki sta jo pripravila Mojca Delač in Aleš Ogrin.
Boštjan Zrimšek s Cerknice je pred leti na lastni koži izkusil moč vode – najprej v obliki žleda, nato še v obliki poplav. Tudi zato se je prejšnji konec tedna takoj lotil dela. Zbiranje finančnih sredstev, nakup in izposoja razvlažilcev, organizacija odhoda skupin prostovoljcev na teren, kjer poteka sanacija po poplavah – vse to koordinira od prejšnjega petka. Zase sicer pravi, da je »lokalno premalo vpet«, a ker mu je v kratkem času uspelo aktivirati številne posameznike iz lokalnih okolij in jih združiti v močno prostovoljsko mrežo, ki daruje, prevzema, dostavlja in dela na terenu, se je Darja Pograjc odločila, da ga povabi pred mikrofon. Nepogrešljiva pomoč pri koordinaciji je tudi sogovornikova partnerka Saša Zrimšek, zato sta tokrat Lokalna junaka kar dva. Včeraj se je z njima pogovarjala Darja Pograjc.
V soboto 5.8. bi morala ekipa Prvega otvoriti letošnjo avgustovsko akcijo sobotnih javljanj s planinskih koč v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, kar smo morali, razumljivo, odpovedati. Načrtovali smo torej prvi teren: javljanje s planinskega doma na Resevni. Radijski program smo prilagodili vremenskemu kaosu, v katerega je od petka ujeta Slovenija, sta pa Bojan Leskovec in Nataša Rašl v soboto zjutraj vseeno poklicala oskrbnico na omenjenem planinskem domu. Resevna je najvišji vrh v okolici Šentjurja in predstavlja eno najbolj priljubljenih pohodniških točk v bližnji okolici. Za pohodnike na tej »šentjurski Šmarni gori« z odprtimi rokami že 10 let skrbi Iveta Perc, mlada najemnica planinskega doma, ki je bila tudi tokratna Lokalna junakinja.
Vlado Poredoš…… glasba, Orleki……ne nujno v tem vrtnem redu, je ime poznano široki javnosti. Lanskoletni dobitnik Ježkove nagrade, in prejemnik naslova ZASAVC leta, še zdaleč ne skriva svojega prekmurskega porekla, se je pa že zdavnaj z vsem srcem zapisal tudi Zasavju, kamor ga je pred več kot štirimi desetletji pripeljala ljubezen, ki je prerasla tudi v ljubezen do nekdaj črnih revirjev in njenih ljudi. In če prav že upokojenec, je vedno ustvarja, brez muzike pač ne gre. Srečate pa ga lahko, kar je širši javnosti morda malce manj znano, tudi v Rudarskem muzeju Zagorje v Kisovcu, kot turistični vodnik pa vas lahko popelje po Zagorju in Zasavju. Je pa tudi velik zagovornik varstva narave.
V Višnji Gori verjetno ni človeka, ki ne pozna Pavla Groznika. Na različnih področjih je dejaven že več kot 70 let, najbolj prepoznan, tudi v širšem slovenskem prostoru pa je na področju turizma. O rojstnem mestu z bogato zgodovino ve vse, zato mu ob predstavitvi zgodovine Višnje Gore in pripovedovanju zanimivih zgodb in anekdot rado prisluhne staro in mlado. Nedavno je postal tudi častni občan občine Ivančna Gorica.
Mira Stušek iz Lesc je že 27 let prostovoljka. Pred 20-imi leti je skupaj s somišljeniki postavila na noge Hospic na Gorenjskem in bila njegova predsednica. Tudi danes predanost, srčnost, nesebičnost, pomoč ljudem v stiski razume kot poslanstvo, ki ga uspešno povezuje z družino, naravo, hribi in s konjički. Za svoje dolgoletno prostovoljstvo je pred dnevi prejela državno nagrado za življenjsko delo za leto 2022. V Hospicu skupaj z drugimi prostovoljci pomaga najbolj ranljivim, ki različno sprejemajo zavedanje o smrti.
