Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Rdeči vragi, kot imenujejo belgijsko nogometno reprezentanco, so zadovoljni z žrebom skupin za evropsko nogometni prvenstvo. Minuli konec tedna smo tako v Sloveniji kot v Belgiji dobili prvi sneg v tej zimi, belgijska smučišča začenjajo z obratovanjem s cenami vozovnic od 15 do 20 evrov. Podnebna konferenca COP28 poteka te dni v Dubaju, odzivi na dosežke pogajalcev so različni, v Bruslju je bil kot mrazu in snegu dobro obiskan podnebni protest. V Klicni kodi smo izvedeli tudi, kakšna bo usoda volkov, ki prebivajo na ozemljih pod zastavo Evropske unije.
Južni Tirolec Jannik Sinner, ki je v finalu klonil proti očitno nepremagljivemu Đokoviču, je kljub temu osvojil italijanska športna srca. V Klicni kodi tudi o svetovnem dnevu revnih, ki je eden od tistih simbolnih dni v katoliškem komentarju, ki niso namenjeni obrednemu verskemu praznovanju, ampak naj bi katoličane spomnili na temeljne vrednote, ki naj bi jim bili zavezani. Kot smo ugotavljali že v preteklih letih, bo Rim tudi letos bolj skopo okrašen kot primerljivo velika mesta na severu Evrope. Ljubitelji jaslic so povabljeni na Trg svetega Petra od 8. decembra dalje: tega dne bodo v levem krilu Berninijevega stebrišča odprli tradicionalno razstavo Sto jaslic, na kateri bodo letos razstavljali tudi trije slovenski jasličarji – dan pozneje pa bo že čas za prižig jelke in odprtje velikih jaslic na Trgu samem. Letos bodo v Vatikanu posebej obeležili 800-letnico čisto prvih jaslic; bilo je pred tremi leti, ko smo obiskali kraj Greccio blizu Rima, kjer je sveti Frančišek Asiški leta 1223 postavil prve jaslice. Pa še o izreku prvostopenjske sodbe v doslej največjem sodnem postopku proti kalabrijski kriminalni organizaciji 'ndrangheta.
Kmalu se bo v Avstriji začela zimska turistična sezona, posledice visoke inflacije v minulih mesecih se bodo poznale tudi pri cenah smučarskih vozovnic. Koliko bodo morali smučarji odšteti za vožnjo na avstrijskih smučiščih? Nad bistveno višjimi cenami pa se že pritožujejo tudi na Dunaju, kjer so se minuli konec tedna odprli prvi predbožični sejmi, kaj se torej v prazničnem decembru obeta v avstrijski prestolnici?
Pretekli teden je srbski predsednik Vučić razpisal predčasne parlamentarne volitve, v 65 mestih, tudi v Beogradu, bodo potekale tudi lokalne volitve. Ključni bodo seveda tudi mediji, za srbske volivce je še vedno najpomembnejša televizija. In tam močno prevladuje Aleksandar Vučić, ki je imel minuli teden pet dolgih intervjujev na petih različnih televizijah. Ob tem je spet pojasnjeval, kdo je njegov oče.
Deset mesecev po uvedbi schengen-a je na meji s Hrvaško spet uveden nadzor. Kaj pravijo ljudje na Hrvaškem o ponovnem preverjanju osebnih dokumentov na meji? Opozicijske stranke z desnega političnega bloka pozivajo k pošiljanju vojske na mejo z Bosno in Hercegovino, drugi pa bi se kar samoorganizirali v nekakšne vaške straže. Premier Andrej Plenković ima težave s sodelovanjem s celotno hrvaško opozicijo. Ko je nedavno v saboru predstavil letno poročilo o delu vlade, ga namreč niso želeli poslušati in so namenoma eno uro povzročali hrup. Ti poslanci so zdaj obtoženi, da so uničili saborske klopi. In še nekaj o poganskem prazniku, ki smo ga prevzeli, o noči čarovnic. V neki šibeniški igralnici so hoteli organizirati predstavo za otroke, pa na koncu ni bilo nič iz tega. Kdo je ukradel noč čarovnic in zakaj?
V Teheranu se bodo sestali zunanji ministri Armenije, Azerbajdžana, Gruzije, Rusije, Turčije in Irana- tema: pozabljena vojna v Gorskem Karabahu. Duma je prejšnji teden sprejela zakon o preklicu ratifikacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov. Kaj to pomeni? Zaprli so tri odvetnike Alekseja Navalnega, vodilnega opozicijskega politika. Ruski predsednik Putin v zadnjem času redko potuje v tujino, ampak je vseeno prejšnji teden obiskal Kitajsko.
Jutranji pogovor s posebno poročevalko iz Tel Aviva Karmen Švegl
Nemčija ima zaradi zgodovinske krivde poseben odnos do Izraela. Brandenburška vrata v Berlinu so zvečer odeta v barve izraelske zastave. Kako v Nemčiji odmeva vojna v Izraelu? Včeraj so v dveh zveznih deželah, na Bavarskem in v Hessnu potekale volitve v deželni zbor. V obeh deželah so zmagali konzervativci iz stranke CDU/CSU (to je stranka nekdanje kanclerke Merklove), kar ni bilo niti najmanj presenetljivo. Bolj kot to sta pomembni drugi stvari: prvič, kako so se odrezale vladne stranke in koliko podpore je dobila skrajna desnica (Alternativa za Nemčijo), ki se ji podpora v javnomnenjskih anketah krepi. Na Poljskem bodo konec tedna potekale parlamentarne volitve. Njihov izid je nemogoče napovedati. Ali se bo obdržala vlada stranke Zakon in pravičnost ali bo na oblast prišla opozicija pod vodstvom Donalda Tuska?
Klicna koda je bila tokrat zelo prometno obarvana: šli smo po zraku, tračnicah in zračnicah, pretekli maratonsko razdaljo in se vprašali, od kod se je vzel nadpovprečno topel bruseljski september.
Pretekli teden so bile oči Tržačanov uprte v Tržaški zaliv, kjer je bila kar štiri dni zasidrana največja ameriška letalonosilka. Številni trgovci in gostinci so bili menda nad obiskom ameriških vojakov navdušeni, spet drugi, mirovniki in okoljevarstveniki pa prihoda ladje niso bili veseli. Kaj kmalu pa se bo mesto že razveselilo novega dogajanja na morju. V pogovoru z dopisnico iz Trsta ne bomo šli tudi mimo tistega, zaradi česar je Italija v mednarodni politiki te dni spet v središču pozornosti - to je migrantska kriza.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem tokrat o opioidni epidemiji oz. o tem, da bodo zdaj čez lužo brez recepta prodajali zdravilo, ki preprečuje predoziranje oz. smrt zaradi predoziranja. Več kot 100 tisoč ljudi namreč umre na leto zaradi predoziranja. Govorili pa smo tudi o nori politični sceni, ko republikani skušajo ustavno obtožiti predsednika države, ter o začetku zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.
Konec avgusta je italijansko javnost močno pretresla zgodba iz Caivana, kraja v zaledju Neaplja, ki velja za eno od središč camorre in trgovine z mamili. Epicenter kriminala sta siromašno blokovsko naselje Parco Verde in njegov zapuščeni športni center. Prav na dan obiska Melonijeve v tem kraju se je v središču Neaplja zgodil še en zločin, povezan z mladoletnimi: pred županstvom je neki šestnajstletnik ustrelil štiriindvajsetletnika – in to zaradi parkirnega mesta za vespo. Še ena aktualna tema pa je zaostritev zakonodaje, ki ureja zaščito žensk pred nasiljem. Analize statističnega zavoda Istat kažejo, da je kar 32 odstotkov žensk v Italiji vsaj enkrat v življenju doživelo fizično ali spolno nasilje, okoli tri odstotke pa jih je preživelo posilstvo. Lani je bilo v Italiji umorjenih 120 žensk, leto pred tem 119 – oziroma dve na milijon prebivalcev. Glede na število prebivalcev je to precej manj kot v Sloveniji, kjer letno zabeležijo med 5 in 7 umorov, ki so posledica partnerskega ali družinskega nasilja nad ženskami. Vendar pa je ta problem mnogo bolj prisoten v zavesti Italijanov kot pa pri Slovencih; upal bi si ugibati, da zaradi učinka kronike.
V Srbiji je začetek letošnjega šolskega leta nekoliko drugačen. Zelo živ je spomin na strelski pohod 3. maja v beograjski osnovni šoli, dan pozneje še v Mladenovcu in Smederevu. Še vedno potekajo protesti proti nasilju ki jih je sprožilo streljanje, v soboto je bil 18. po vrsti. Oblast se zdi, zahtev za zdaj noče slišati. Potekajo še drugi protesti potekajo, v Beogradu so se namreč odločili, da bodo vsi učenci učbenike dobili zastonj, zdaj seveda protestirajo drugod po državi, kjer jih morajo kupiti. Tudi prek vpisov v šole pa lahko vidimo eno največjih težav zahodnega Balkana, množično izseljevanje. A ko stopi na igrišče največja srbska športna ikona tega časa Novak Đoković, je pozabljena marsikatera težava srbskega vsakdanjika.
Turizem ima tudi svoje negativne plati. Poleg prevelikega števila turistov, zaradi katerih trpi življenje domačinov v starih mestnih jedrih, se Hrvaška že leta bori tudi proti nezakoniti privatizaciji obale. Zadnji incident se je zgodil v Dubrovniku, kjer je lastnik ene izmed vil zgradil zid in nanj postavil ograjo na javnem dobrem in s tem preprečil tudi dostop do javne plaže. Potem so zadevo v roke vzeli kar domačini. Pa tudi o nemški družini, ki se ji je minuli konec tedna zgodil malce nenavaden spodrsljaj. Za kaj je šlo? Zakaj so številna hrvaška mesta uvedla tako imenovane sejemske dneve? Kaj prinaša novost prihajajočega šolskega leta in sicer eksperimentalni celodnevni pouk?
Šolsko leto se začne točno čez teden dni v Berlinu, drugod so s počitnicami šele na polovici, v že v šolskih klopeh, že drugi teden. In tudi v Nemčiji je začetek šole zelo stresen, tudi zaradi precej višjih stroškov šolskih potrebščin, primankuje učiteljev. V Klicni kodi tudi o nemški pomoči Sloveniji po poplavah, ter da je bilo življenje pod Angelo Merkel bolj stabilno kot pod Olafom Scholzem.
Avstralija je še vedno država priseljencev. Napovedujejo, da bodo v prihodnje sprejeli tudi do 700 tisoč ljudi na leto. Kateri poklici so najbolj iskani in zaželeni? V Avstraliji živi tudi veliko Slovencev, kako se je med njimi obdržal slovenski jezik, ali spremljajo življenje v matični domovini? Velika tema v Avstraliji so tudi Aborigini, ljudstvo staroselcev. Kakšne pravice imajo in o čem se bo odločalo na skorajšnjem referendumu?
Iz Bruslja se nam oglača dopisnica Mojca Širok. Tudi v belgiji dežuje že več dni, a nikakor ni tako katastrofalno kot v Sloveniji. Dogajanje v naši državi sicer ni šlo mimo Belgijcev, tudi zato ker so pred leti sami utrpeli podobno. Spregovorimo tudi o mehanizmih evropske pomoči Sloveniji in vzponu desnice v Belgiji.
Smo v času turistične sezone, kako so Avstrijci zadovoljni z zasedenostjo turističnih kapacitet in kam odhajajo sami na dopust? Avstrijska vlada pa je tik pred parlamentarnimi počitnicami sprejela del nove zdravstvene reforme, tudi v Avstriji primanjkuje zdravnikov, kako jih nameravajo pridobiti? V teh poletnih mesecih je na Dunaju na ogled tudi velika umetniška inštalacija slovenske umetnice Vanje Bučan z naslovom Ledeniki na potepu, ki se ukvarja s temo podnebnih sprememb.
Ponedeljkov jutranji pogovor z dopisnico iz Trsta ponuja namige za obisk naravnih in kulturnih znamenitosti v regiji, kot tudi omembno številnih poletnih festivalov.
Ponedeljkov jutranji pogovor z dopisnikom iz Rima.
