Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Belgijo je ob začetku nogometnega svetovnega prvenstva zajela navijaška vročica, Antwerpen kot glavna vstopna točka za kokain za Evropo ima probleme s sežigom zaplenjenih rekordnih količin. V Franciji je na trg tradicionalno prišla letošnja vinska letina – beaujolais. Kakšen bo francoski letnik 2022? Ob tem so v deželi galskega petelina izbrali maskoto za poletne olimpijske igre 2024 v Parizu.
Tajpej je največje in glavno mesto otoka in nepriznane države Tajvan. Šteje okrog 2,6 milijona prebivalcev. Te dni ga je obiskala dopisnica RTV Slovenija iz Bangkoka, Karmen Švegl. Ali Tajpej v nekaterih pogledih res spominja na Tokyo? Kako je na Tajvanu čutiti trenja s Kitajsko? Zakaj mladi Tajvanci razmišljajo zelo drugače od nekoliko starejših sodržavljanov?
V Nemčiji so ponekod minuli konec tedna že odprli božične sejme, to je mesec in pol pred božičem, po pandemijski abstinenci se jih večina zelo veseli. Nemci so sicer napolnili plinske zaloge bolj, kot so sprva napovedovali, ob tem pa so sprejeli številne varčevalne ukrepe, omejili so praznično razsvetljavo, odpovedali so se drsališčem, javne zgradbe ogrevajo samo na 19 stopinj Celzija, tudi na bazenih in v predavalnicah so nižje temperature. Ob tem pa se še ena novost obeta v Nemčiji po novem letu – enotna vozovnica za javni prevoz za 49 evrov, Kako bo deloval sistem enotne vozovnice po enotni ceni?
Moskvo je pobelil prvi sneg, Rusija odstopila od sporazuma p izvozu žit iz ukrajinskih pristanišč, obrambni minister je oznanil konec mobilizacije. V Litvo je pobegnila Ksenija Sopčak, hči Putinovega mentorja.
V Bruslju protesti proti slabim okoljskim politikam nekaterih vlad članic EU. Energetska draginja kaže zobe, energetska revščina ni več omejena samo na ljudi z najnižjimi prihodki. Denimo, lastnik verige tajskih restavracij v Belgiji obiskovalce prosi za prispevek v višini 1 evra, da bi lahko plačal račune za zemeljski plin. V luči reševanja energetske krize, se zdi, da so dovoljeni vsi odpustki…. tudi raba fosilnih goriv. Belgija prav tako še ne bo zapirala jedrskih elektrarn
Kako se Avstrijci pripravljajo na hladnejše mesece, kako je denimo z zalogami plina? Podobno kot drugod se tudi Avstrijci soočajo s podražitvami hrane in energentov. Kakšni so ukrepi vlade?. Avstrijci si prizadevajo, da bi podnebno nevtralnost dosegli do leta 2030, na kakšen način naj bi postali podnebno nevtralni in kako gredo njihovi načrti skupaj z energetsko krizo zaradi vojne v Ukrajini?
Na najbolj priljubljenih beograjskih tržnicah se zdaj dobi »tista prava roba« za vlaganje in najboljši doma pripravljen ajvar. Pred dnevi so srbsko premierko Ano Brnaić vprašali, kako dolgo bi preživela z minimalno plačo, 40 000 srbskih dinarjev, je priznala, da le nekaj dni. Srbija je pred novim problemom, da od 1. decembra ne bo mogla več uvažati ruske nafte. In za to krivijo Hrvaško. V Republiki srbski so še drugič potekali protesti več tisoč ljudi, ki so prepričani, da je Milorad Dodik v tekmi za predsednik Republike srbske zmagal z volilno prevaro in da je zmago ukradel opozicijski kandidatki Jeleni Trivić. Za konec pa še eno svarilo vsem, ki v teh dneh tako pridno nabirajo gobe. Srbijo je v zadnji dneh pretresla črna gobarska statistika- osem zastrupljenih, ena smrtna žrtev- zaradi gob, ki so jih kupili na tržnici.
Turisti prihajajo na Hrvaško tudi po koncu glavne sezone, nasprotno pa se Hrvati iz domovine vse bolj izseljujejo. Hrvaški statistični zavod je pred dnevi, skoraj leto dni po popisu, objavil dokončne rezultate o stanju nacije. Korupcijske afere so del vsakdanjika, trenutno se na Hrvaškem ukvarjajo z dvema korupcijskima škandaloma, Zagrebčane jezi in deli novi način odlaganja odpadkov, na hrvaškem notranjem ministrstvu pa se »bojijo« konca pandemije koronavirusa. Zakaj? Odgovor v Klicni kodi s Tanjo Borčič Bernard.
V Združenem kraljestvu se bodo danes poslovili od priljubljene kraljice Elizabete II., ki je po več kot sedmih desetletjih na prestolu preminila 8. septembra. Današnji državniški pogreb je vrhunec žalnih slovesnosti in rezultat več desetletij podrobnega načrtovanja. Poznavalci in kronisti pravijo, da gre za največji pogreb v zgodovini. Glede na ocene naj bi si pogrebne slovesnosti prek televizijskih prenosov ogledalo več milijard ljudi. In tu smo pri še enem presežku- šlo naj bi za največji televizijski prenos v zgodovini. Več kot 500 predsednikov, predsednikov vlad, kronanih glav in drugih visokih predstavnikov držav je prispelo v London, za vse so organizirali prevoz s posebnimi avtobusi, z eno izjemo, ki jo predstavlja ameriški predsednik Biden.
V obdobju vladavine Elizabete II. Se je v Italiji zamenjalo deset predsednikov republike, trideset premierjev in 62-ih vlad. Zaključni večer na beneški Mostri je bil izrazito ženski. V Italiji se ta teden začenja šolsko leto brez mask, brez medosebnih razdalj, brez potrdil, brez merjenja telesne temperature in brez učenja na daljavo. Dva tedna pred parlamentarnimi volitvami je desna sredina skupaj za približno sedemnajst odstotnih točk pred levo sredino.
Z daljnega vzhoda oziroma iz Kitajske prihajajo dokaj nasprotujoče novice o poteku epidemije covida 19. Po eni strani naj bi obvladali epidemijo, po drugi strani pa oblasti vztrajajo pri politiki ničelne tolerance, ki pa je začela resno ogrožati gospodarsko rast ne samo Kitajske, ampak zaradi velikosti njene trgovinske menjave s svetom, tudi razvite države. Kitajska tiskovna agencija je pred nekaj dnevi sporočila, da se bo 16. oktobra začel 20 kongres Kitajske komunistične partije, ki bo določil smer razvoja najmanj za obdobje naslednjih 5 let. Ali bo na Kitajskem po kongresu prišlo do kakšnih kvalitativnih sprememb? Pred nekaj dnevi so tajvanske sile nad enim od otočkov, ki leži samo nekaj kilometrov proč od Kitajske, sestrelile civilni dron, ki je priletel iz celine oziroma iz Kitajske. Ali lahko takšni incidenti pripeljejo do vojne?
Z dopisnico iz Furlanije-Julijske krajine Špelo Lenardič o kraški ohceti, risoromanu Nekropola, požarih na Krasu in težavah v tovarni, ki izdeluje velike motorje.
V Berlinu se je danes začelo novo šolsko leto. Kakšno je vzdušje po rekordno vročem poletju? Iz Berlina se javlja dopisnica Polona Fijavž.
V Bruslju je EU birokracija na dopustu, kar pa seveda ne pomeni, da se čisto nič ne dogaja. Sredi glavnega trga so pred dnevi postavili pravo cvetlično preprogo.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Parada ob dnevu ruske mornarice in nova pomorska doktrina sta danes osrednji temi ruskih medijev. V petek se bosta po zgolj 13-tih dnevih spet srečala Putin in Erdogan, skrhani odnosi na Zemlji se poznajo tudi v vesolju, Rusi zapuščajo Mednarodno vesoljsko postajo.
Boštjan Anžin o nenapovedanem obisku srbskega predsednika v Jasenovcu, obeleževanju smrti vojnih zločincev, verouku v srbskih šolah, poti Severne Makedonije v Evropsko unijo, ki jo spremlja pogojevanje Bolgarije.
S Petro Kos Gnamuš o podražitvah v Avstriji, podnebnem bonusu, pripravah na "kovidno" jesen in 50-letnici sprejetja zakona o postavitvi prvih dvojezičnih krajevnih napisov.
Kam drugam bi poklicali 4. julija, kot čez lužo? Razlog je praznovanje Dneva neodvisnosti, ki sicer v luči zadnjih dogodkov iz ZDA ponuja vprašanje, koliko razlogov sploh imajo Američani za veselje. Tamkajšnja sodišča v zadnjih tednih delajo s polno paro in poganjajo časovni stroj v preteklost. V Klicni kodi gostuje Andrej Stopar.
