Iskanje
Glasbena oddaja prinaša koncerte različnih glasbenih zvrsti s področja slovenske in svetovne popularne, jazzovske, tudi klasične glasbe.
Oto Pestner se je z Big Bandom RTV Slovenija in gostjami večera sprehodil po svoji bogati in raznoliki glasbeni poti ter se dotaknil avtorskih pesmi in priredb, ki so najbolj zaznamovale njegovo pot. V svoji glasbeni karieri je Pestner izdal več kot 45 solističnih albumov, s skupino New Swing Quartet še 45 albumov, z Alpskim kvintetom pa .več kot 30, sodeloval je še na več kot 50 nosilcih zvoka. Kot skladatelj, aranžer, producent in izvajalec je sodeloval pri več kot 5000 skladbah. V 56 letih delovanja je nastopil na okoli 10.000 koncertih po Sloveniji in svetu, največ pa je koncertiral s skupinama New Swing Quartet in Alpski kvintet ter kot solist. Križanke so bile v znamenju odlične glasbe, na odru pa so se mu pridružila velika glasbena imena. LJ.GP124325.01 - / / Jože Privšek / W. Yurk: EVERYDAY BLUES (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:56] LJ.GP124325.02 - Oto Pestner / Dušan Velkaverh / Jože Privšek / : SINOČI (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:46] LJ.GP124325.03 - Irena Vrčkovnik / Irena Vrčkovnik / Oto Pestner, Mike Orešar, Lojze Krajnčan / : POVABI ME (V ŽIVO) - Irena Vrčkovnik, Big Band RTV Slovenija [00:02:52] LJ.GP124325.04 - Oto Pestner / Marjan Šneberger / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : ODA LJUBEZNI (V ŽIVO) - Irena Vrčkovnik, Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:46] LJ.GP124325.05 - Oto Pestner / Feri Lainšček / Jože Privšek / : MARY ANN (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:04:19] LJ.GP124325.06 - Franc Mihelič / Ivan Sivec / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : OSTAL JE LE SPOMIN (V ŽIVO) - Ilenija Zobec, Nataša Mihelič, Big Band RTV Slovenija [00:03:48] LJ.GP124325.07 - Oto Pestner / Elza Budau / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : VSE JE LEPŠE, KER TE LJUBIM (V ŽIVO) - Nataša Mihelič, Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:50] LJ.GP124325.08 - Silvester Štingl / Elza Budau / Jože Privšek / : VRAČA SE POMLAD (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:05:12] LJ.GP124325.09 - Oto Pestner / Dare Hering / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : DIVJI KONJI (V ŽIVO) - Chicas, Big Band RTV Slovenija [00:03:38] LJ.GP124325.10 - Oto Pestner / Oto Pestner / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : LETIVA (V ŽIVO) - Chicas, Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:04:42] LJ.GP124325.11 - Oto Pestner / Ivan Sivec / Jože Privšek / : CIGANSKA KRI (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:44] LJ.GP124325.12 - Oto Pestner / Oto Pestner / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : VSE NA TEM SVETU (V ŽIVO) - TEYA, Big Band RTV Slovenija [00:03:00] LJ.GP124325.13 - Oto Pestner / Oto Pestner / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : ZAKAJ SI MI VŠEČ (V ŽIVO) - Oto Pestner, TEYA, Big Band RTV Slovenija [00:03:22] LJ.GP124325.14 - Oto Pestner / Elza Budau / Jože Privšek / : TVOJE SOLZE (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:23] LJ.GP124325.15 - Milan Ferlež / Elza Budau / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : ŠEPET POLETNIH TRAV (V ŽIVO) - Saša Lešnjek, Big Band RTV Slovenija [00:03:14] LJ.GP124325.16 - Oto Pestner / Oto Pestner / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : VRNIVA SE NA NAJINO OBALO (V ŽIVO) - Oto Pestner, Saša Lešnjek, Big Band RTV Slovenija [00:04:22] LJ.GP124325.17 - Jože Privšek / Dušan Velkaverh / Jože Privšek / : MATI BODIVA PRIJATELJA (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:04:02] LJ.GP124325.18 - George Benson / / Lojze Krajnčan / : ON BROADWAY (V ŽIVO) - Primož Grašič, Big Band RTV Slovenija [00:03:26] LJ.GP124325.19 - / / Oto Pestner / Stuart K. Hine: HOW GREAT THOU ART (V ŽIVO) - Kathy McGowen, Big Band RTV Slovenija [00:04:41] LJ.GP124325.20 - / / Oto Pestner / Sandi Patty: IN THE NAME OF THE LORD (V ŽIVO) - Kathy McGowen, Oto Pestner, New Swing Quartet, Big Band RTV Slovenija [00:04:39] LJ.GP124325.21 - / / Oto Pestner / Tradicionalna: GOD ALMIGHTY’S GONNA CUT YOU DOWN (V ŽIVO) - New Swing Quartet [00:03:48] LJ.GP124325.22 - / / Jože Privšek / Tradicionalna: GOSPEL MEDLEY (V ŽIVO) - New Swing Quartet, Big Band RTV Slovenija [00:05:10] LJ.GP124325.23 - Franjo Maček / / Ivan Prešern / : POZDRAV Z LAŠKEGA / JANEZOV BARITON (V ŽIVO) - Alpski kvintet [00:06:13] LJ.GP124325.24 - Oto Pestner / Ivan Sivec / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : SLOVENIJA, NAJLEPŠA SI DEŽELA (V ŽIVO) - Alpski kvintet, Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:06:06] LJ.GP124325.25 - Oto Pestner / Oto Pestner / Oto Pestner, Lojze Krajnčan / : TO JE ŽIVLJENJE (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:46] LJ.GP124325.26 - / / Jože Privšek / Dušan Porenta: 30 LET (V ŽIVO) - Oto Pestner, Big Band RTV Slovenija [00:03:38]
Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga ureja Jane Weber. Nocoj boste po nekaj sobotah na svoj račun znova prišli ljubitelji ameriške popularne glasbe in njenih raznovrstnih korenin. Tokrat bo govor predvsem o starinski countryjevski glasbi, kakršno so pisali in igrali Riley Puckett, Bill Monroe in Merle Travis. Zvezda večera bo skupina Souled American. Souled American, Koncert v ljubljanskem klubu K4, 2. maj 1995 I. Trak (G -33304 – 41 '25 ") 1. Unknown song (Unknown author) 2. Downblossom (Grigoroff/Tuma/Adducci) 3. Unknown song (Unknown author) 4. Feel Better (Adducci) 5. Soldier's Joy (Traditional/Arr. by Souled American) 6. Around The Horn (Joe Adducci) 7. Heyday (Grigoroff/Tuma/Adducci) 8. Dark As A Dungeon (Merle Travis/Arr. by Souled American) II. Trak (G-33305 – 36 '55 ") 1. Prozen (Grigoroff/Tuma/Adducci) 2. Second Of Ali (Adducci) 3. 0ld Old House (Jones/Bynum, inspired by Bill Monroe's version) 4. Sitdown (Grigoroff/Tuma/J. Adducci/V. Adducci) 5. Unknown song (Unknown author) Souled American: Chris Grigoroff, Scott Tuma, Joe Adducci Koncert je posnel: Andrej Semolič, Radio Slovenija Izvršna produkcija/urednik: Jane Weber, Radio Slovenija©
Zgodba skupine Êdna se je začela pred dobrimi desetimi leti, ko je ustanoviteljica in pevka Tjaša Cigut izdala svojo zgoščenko z naslovom "Edno takšo bi rad". Ob njej so se zbrali še štirje glasbeniki, ki odtlej delujejo pod skupnim imenom Êdna in raziskujejo glasbeno zapuščino z območja Prekmurja in Porabja. Ljudske pesmi, ki so jih na tem območju prepevali že pred mnogimi leti, v njihovi izvedbi, kot boste slišali, dobijo nov prizvok in unikatno ter prepoznavno preobleko. Prekmursko-štajerska glasbena skupina Êdna, znana po edinstvenem prepletu tradicionalnih ljudskih pesmi z modernimi glasbenimi vplivi, je ob tej priložnosti na koncertu v Murski Soboti predstavila bogat program, ki je, kot se boste lahko prepričali, navdušil številno občinstvo. Slišali boste tudi nekaj uglednih gostov. Koncert skupine Êdna je oktobra lani posnela ekipa Radia Maribor. Želimo vam prijetno poslušanje. SEZNAM SKLADB 0.00 EDNA – PO DOLINAJ (LJUDSKA / LUKA ŠČAVNIČAR, TJAŠA CIGUT) 3.38 NAPOVED 5.27 EDNA – DOBER VEČER (LJUDSKA / LUKA ŠČAVNIČAR, TJAŠA CIGUT) 9.36 EDNA – ČRNE OČI (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN) 13.22 NAPOVED 13.26 EDNA – LJUBČEK MOJ (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN) 16.58 NAPOVED 18.14 EDNA – PIKA POUKA (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN) 22.02 EDNA – RASI MI RASI (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT) 28.42 EDNA – REJZKA (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN) 32.15 NAPOVED 32.59 JANEZ DOVČ – SOZVOČJA (JANEZ DOVČ) 36.23 JANEZ DOVČ – VSI SO VENCI VEJLI (LJUDSKA) 40.19 NAPOVED 40.40 EDNA + JANEZ DOVČ – LEJPA NAŠA DOMOVINA (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN) 46.51 NAPOVED 47.22 EDNA – MÜRSKA VILA (TJAŠA CIGUT / LUKA SRAKA, TJAŠA CIGUT) 52.13 EDNA – ZELENI SE TRAV'CA (LJUDSKA / LUKA SRAKA, TJAŠA CIGUT) 56.31 EDNA – EDNA FTICA (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT) 1.02.49 NAPOVED 1.03.27 EDNA – PREOZKE SO STEZICE (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA) 1.08.03 NAPOVED 1.09.10 KATICE – GNES (LJUDSKA / PRIR. DARIO MURŠIĆ) 1.11.08 KATICE – SESTRICE (LJUDSKA / PRIR. DARIO MURŠIĆ, PETRA TROBEC) 1.14.11 KATICE – MOJA PALICA JE TRDA (LJUDSKA / PRIR. KATICE) 1.16.45 EDNA + KATICE – PALCA JE TRDA (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN) 1.21.31 EDNA – BILA DEKLINA (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN) 1.27.31 EDNA – PRAVO SEM TI (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN) 1.35.57 EDNA – AJNC, CVAJ, DRAJ (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN) 1.41.11 EDNA + JANEZ DOVČ + KATICE + FČELICA ZLETELA (LJUDSKA / LUKA SRAKA, TJAŠA CIGUT)
Člani skupine Leonart, ki jih bomo slišali nocoj, so štajerski mojstri polnokrvnega popa in roka. V letu 2024 so v osveženi preobleki zaznamovali 10. obletnico delovanja. S prihajajočim tretjim studijskim albumom, ki ga napovedujejo singli Mesto že spi, Sanjam te in Izi, se vračajo k radijsko prijaznim koreninam prvenca Visoko v nebo. Štiričlanski kolektiv ostaja zvest prepletu več žanrov, ki so krojili zrelo obdobje skupine in so se znašli tudi na albumu Vrh sveta. Nedvomno velik vpliv na zasedbo in poslušalce pa so imeli tudi izštekani koncerti z okrepljeno glasbeno zasedbo in bogatimi aranžmaji. Leonart so v jubilejnem lanskem letu, ko sta se v njihovi glasbi srečali preteklost in prihodnost, delovali tako akustično kot električno, in bili v obeh primerih uspešni. Skupino Leonart seveda poznajo tudi poslušalci oddaj Prva vrsta in Izštekani na Radiu Slovenija. Glasbeni urednik Jane Weber vam v imenu ekipe želi prijetno poslušanje. Igra vam skupina Leonart. Koncert smo posneli 8. novembra lani na Štuku v Mariboru.
V našem koncertu na Prvem nocoj nastopa Hugo Race. Tretjič v tridesetih letih smo ga snemali za naš arhiv. Koncert smo pod uredniškim vodstvom etnomuzikologa Janeta Webra zapisali na trak 27. novembra lani v Alternativnem kulturnem centru Nama v Škofji Loki. Tonski mojster je bil Matjaž Mastnak. Avstralski kitarist in pevec Hugo Race, ki ga poznamo po delu z Nickom Caveom in skupino The Bad Seeds, sodi med glasbenike, ki se najdrzneje spopadajo z dediščino bluesa in druge glasbe iz obdobja pred rock'n'rollom. Jedro koncerta v Nami so sestavljale skladbe s plošče "100 Years", ki sta jo Race in njegov sopotnik - italijanski glasbeni čarovnik in orgličar Michelangelo Russo posnela leta 2023, izšla pa je oktobra lani - torej tik pred prihodom v Škofjo Loko. "100 Years" je torej novi album Huga Racea in Michelangela Russoja in podobno kot prejšnje plošče združuje blues, ambientalno glasbo in elektroniko. Med glasbeniki, ki so vplivali na Racea in Russoja, gre omeniti legendarne in kultne glasbenike, kot so bili Charley Patton, Blind Willie Johnson, Howlin' Wolf, Eddie Son House in predvsem John Lee Hooker. Nekateri našteti pokojni glasbeniki - med drugim so vsi po vrsti vplivali tudi na Johna Faheyja, vendar na neki drugi ravni - so bili Raceu bolj v navdih, drugi pa so s svojimi posnetki na Racea tudi neposredno vplivali, saj je ta prirejal njihove skladbe in jih izvajal na koncertih ter jih občasno tudi snemal za studijske plošče. Želimo vam prijetno poslušanje. Na odru Name v Škofji Loki sta kitarist in pevec Hugo Race in orgličar Michelangelo Russo! Hugo Race & Michelangelo Russo AKC Nama, Škofja loka, SLOVENIA 27.11.2024 ob 20.00 Snema Matjaž Mastnak Reportažni avto Martin Florjančič Asistent Gašper Vodlan Urednik Jane Weber 1.GOLDEN TIMES (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 2.LOST CHILDREN (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 3.100 YEARS (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 4.JAPANESE CAR (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 5.POISON APPLES (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 6.SOMEBODY HELP ME (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 7.WAR OUTSIDE MY WINDOW (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 8.ETERNAL CITY (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 9.EARTHS ANSWER (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 10.DOPEFIENDS (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 11.UNTIL YOU SURRENDER (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 12.MINING THE MOON (Hugo Race / Francesco Giampaoli) (Peermusic Publishing) 13.WE NEVER HAD CONTROL (Hugo Race) (Peermusic Publishing) 14.LOVE BLUES (John Lee Hooker)
Tradicionalni koncert Orkestra Slovenske vojske vam bo z izbranim programom, ki se pretežno opira na dunajsko pozno romantiko, polepšal prvo soboto tega leta. Pod vodstvom mag. Mitje Dragoliča bodo z gosti, Triom Vivere, potovali po glasbenem vesolju vse do danes.
V Sobotnem glasbenem večeru se odpravljamo na štiriintrideseto Kreslinovanje – enega od letošnjih tradicionalnih decembrskih koncertov Vlada Kreslina v Cankarjevem domu. Vladu se na odru pridružijo njegovi zvesti Mali bogovi, seveda pa zazvenijo tudi zvoki Beltinške bande. Vlado Kreslin letos posebno mesto nameni mladim glasbenim gostom: v prvem delu koncerta smo pretekli teden slišali radgonskega reperja Leopolda I., v tem drugem delu pa ob njem zapojejo pevke Marina Martensson, Ajdina Kreslin in Nina Gvardjančič.
V Sobotnem glasbenem večeru se odpravljamo na štiriintrideseto Kreslinovanje – enega izmed letošnjih tradicionalnih decembrskih koncertov Vlada Kreslina v Cankarjevem domu. Vladu se na odru pridružijo njegovi zvesti Mali bogovi, v drugem delu, ki ga bomo predvajali prihodnji teden, pa bodo zazveneli še zvoki Beltinške bande. Vlado Kreslin letos posebno mesto namenja mladim glasbenim gostom: ob njem zapoje pevka Nina Gvardjančič, ob vrhuncu prvega dela koncerta pa občinstvo navduši radgonski rapar Leopold I.
Nocoj k poslušanju vabimo ljubitelje različnih zvrsti ameriške ljudske in popularne glasbe. Clarence Gatemouth Brown je bil resnični mojster ameriške izvirne glasbe, piše glasbeni urednik Jane Weber. Virtuoz, najbolj znan po značilnem slogu igranja na akustično in električno kitaro, je odlično igral tudi na gosli, mandolino in orglice, vešč pa je bil igranja tako bluesa, countryja, western-swinga kot cajuna (beri: kejđna), polke, jazza in svojevrstne mešanice omenjenih slogov. Ta eklektični z grammyjem nagrajeni mojster je ob prihodu v Slovenijo praznoval svoje šesto desetletje snemanj in nastopanj z vračanjem k eni svojih najljubših glasbenih oblik - klasičnemu jazzu big banda, ki je priljubljen tudi pri nas. Takšna je namreč glasba na albumu za založbo Verve z naslovom "Gate Swings". Clarence Gatemouth Brown se je rodil leta 1924 v Vintonu, v državi Louisiana, odraščal je na kmetiji v bližnjem kraju Orange v Teksasu. Njegov glasbeni slog je bil do zgodnjih osemdesetih let že vsesplošno priznan, kar brez dvoma dokazuje tudi nagrada grammy za ploščo "Alright Again!" kot najboljši bluesovski album leta 1982.
Žal že pokojni Stanley Dural je bil eden tistih ameriških glasbenikov, ki so brezkompromisno ustvarjali v tradiciji in izročilu zakoreninjeno glasbo, hkrati pa so starim in obrabljenim obrazcem dodali nekaj novega ter s kakovostnim pristopom budili upanje, da Amerike le ne bo mogoče tako zlahka zbrisati z glasbenega zemljevida. Zydeco je sodeč po prodaji plošč tudi pri nas razmeroma priljubljen, vendar smo doslej koncertov tovrstne glasbe slišali bolj malo. Če ne bi bilo festivala Druga godba, pa bi nam bila tudi glasba s koncertov skupine Buckwheat Zydeco tuja in neznana. No, ob skupini Buckwheat Zydeco Stanleyja Durala smo pozneje pri nas slišali še Nathana Williamsa in C.J. Chenierja. Tako smo zydeco spoznali z različnih zornih kotov in estetskih prepričanj, prav vse koncerte pa ste lahko slišali v oddajah urednika Janeta Webra na Radiu Slovenija. Nocoj vam prvič predstavljamo integralno inačico koncerta Stanleyja Durala in njegove skupine Buckwheat Zydeco s festivala Druga godba. Želimo vam prijetno poslušanje in obilo zabave. Ta glasba je namreč namenjena plesu. Igra vam skupina Buckwheat Zydeco!!! Festival Druga godba si bomo zapomnili tudi po vročem koncertu Stanleyja 'Buckwheata' Durala oziroma skupine Buckwheat Zydeco. To je bilo prvo srečanje slovenskega občinstva z zydecom in resnično upamo, da jih bo v naših krajih še več. Tu lahko prvič slišite integralno inačico koncerta.Preberete pa lahko tudi intervju s Stanleyjem Duralom. Buckweat Zydeco Glasbo moraš imeti rad Festival Druga godba si bomo zapomnili tudi po vročem koncertu Stanleyja 'Buckwheata' Durala oziroma skupine Buckwheat Zydeco. To je bilo prvo srečanje slovenskega občinstva z zydecom in resnično upam, da jih bo v naših krajih še več. Številni kritiki ljubljanskega koncerta sicer niso ravno pohvalili, sam pa sem imel srečo, da sem to skupino - eno najboljših, ki izvajajo današnji zydeco - slišal tudi v Perli. Pregrešno igralniško razpoloženje je bilo več kot primerno za odlično predstavo in lahko mi verjamete, da se glasba zasedbe Buckwheat Zydeco lepše sliši na klubskem odru. S Stanleyjem Duralom sva se pred koncertom v Križankah pogovarjala v studiu Radia Slovenija. Povejte nam kaj o svoji mladosti. Kdaj ste vzljubili glasbo in kdo so bili vaši prvi vzorniki? Glasba je bila pravzaprav že v moji družini. Oče je vsak dan mojega življenja, kolikor se spominjam, igral harmoniko, mati je doma prepevala spirituale, starejši brat pa je igral klavir. Klavir smo imeli vedno pri hiši, včasih celo dva. Skušal sem igrati na klavir in se igranja nanj začel učiti že zelo zgodaj, s petimi leti. Svoje orgle sem dobil, ko mi je bilo devet let. Tedaj sem začel poklicno kariero na odru. Moja junaka sta bila Fats Domino in Little Richard, zaradi igranja na klavir, in nekateri bluesovski pevci, recimo Lightnin' Hopkins in Muddy Waters. Najbolj sta me privlačila rock'n'roll in blues. To je bilo tisto, kar sem poslušal. Vsak dan sem poslušal tudi očeta, kako je igral na harmoniko, vendar je sam nisem preveč rad igral. Moji glasbeni vplivi so se vseeno začeli doma. Spomnim se, da ste na začetku igrali funk. Rad imam funk. Dolgo sem ga igral. Funk je v moji glasbi slišati tudi danes, skoraj v vsaki pesmi ga lahko slišite. Kot sem že rekel, sem začel nastopati z devetimi leti, ko sem v spremstvu močne rhythm and bluesovske zasedbe Sammy And The Untouchables po Louisiani igral rock'n'roll in funk. Takšen močan rhythm and blues smo igrali do leta 1975. Harmoniki sem se začel posvečati leta 1979, takoj po tistem, ko nisem več igral Hammondovih orgel za kralja zydeca Cliftona Chenierja. Kako pa ste dokončno tako globoko vzljubili zydeco? Mnenje o igranju na harmoniko sem spremenil, ko sem začel igrati orgle v zasedbi Cliftona Chenierja. Do tedaj sem zydeco ostro kritiziral. Nisem ga prenesel, kajti moj oče je harmoniko igral vsak dan, lahko bi rekel skoraj nepretrgoma vseh 24 ur, zato mi je harmonika presedala. Mislil sem, da je to glasba stare generacije, glasba mojega očeta in ne moja glasba, glasba moje generacije. Sodelovanje s Cliftonom Chenierjem pa me je povsem spreobrnilo. Neupravičeno sem kritiziral nekaj, kar ima korenine v kulturi. Naučil sem se, da tistega, česar ne poznaš, ne smeš kritizirati. To je bila dobra šola zame. Danes zato govorim mladim: 'Če česa ne razumete, se o tem poučite, kajti jutri s takšnim mišljenjem ne boste prišli nič dlje kot do tam, kjer ste danes.' Chenierjeva glasba me je popolnoma prevzela. Prvič sem z njim nastopil nekega večera v klubu v svojem domačem mestu Lafayette; povabil me je, naj se mu pridružim kot organist. Odločil sem se poskusiti, saj se z očetom nisva preveč dobro razumela; nikoli me ni prišel poslušat, ko sem igral funk in rock'n'roll. Sploh ni želel, da bi njegov sin igral orgle; želel je, da bi igral harmoniko. Nisva bila v dobrih odnosih, dokler se nisem pridružil Cliftonu Chenierju. Tistega večera sem se vabilu odzval, da bi ustregel očetu. Nameraval sem igrati le tisto noč, vendar sem v zasedbi ostal dve leti. Nastop je bil podoben eksploziji, energija je bila na vrhuncu in nisem mogel verjeti, da se da tako igrati na harmoniko. Zaljubil sem se vanjo. Kako pa je danes v Lafayettu? Kar se tiče zdajšnjega dogajanja v klubih, je čudovit El Sid O's Rhythm and Blues Club. S Sidovim bratom sva dobra prijatelja in tudi on je vedno bolj priljubljen harmonikar. Vedno več njegovih uspešnic lahko slišimo na glasbenih lestvicah. Zapomnite si ime Nathan Williams and His Zydeco Cha-Chas. Če želite resnično dobro zabavo, morate priti v Louisiano; klub El Sid O's je pravo mesto! Tam najdete zydeco in blues. Vrniva se h glasbi Cliftona Chenierja. Kako glasbo tega pomembnega glasbenika čutite danes? Če ne bi bilo Cliftona Chenierja, jaz danes ne bi igral te glasbe. On je bil moj navdih. Govoril mi je, naj se ne sramujem svoje kulture. Naj igram zydeco, saj je to moja glasba, glasba, ki je del mene. Ni mi je treba hoditi iskat drugam, ker je že tu. Če ne bi bilo njega, ne bi bilo ne glasbenikov, kot sem jaz, ne glasbe, ki temelji na črnski tradicionalni; ne bi bilo kreolskega zydeca in cajuna za mlajše generacije. Verjemite mi, če ne bi bilo njega, jaz danes ne bi bil tukaj. Kako je Clifton Chenier vplival na vas in zakaj ga cenite? Veliko sem se naučil. Sem zelo žilav glasbenik, igral sem različne glasbene sloge, predvsem pa zelo rad igram. Ni važno, za kakšno zvrst gre, vedno dam vse od sebe. Prav tega sem se naučil od Cliftona Chenierja, kajti ko je on stopil na oder, je prostor preplavila energija. Denar ni pomemben, pomembno je, kaj rad počneš. Rekel bi takole. So ljudje, ki pravijo, da z igranjem zaslužijo, vendar moraš imeti glasbo najprej v srcu. Nič nimam proti temu, da si kdo z glasbo služi denar, vendar moraš imeti glasbo predvsem rad, rad moraš imeti tisto, kar delaš. Jaz uživam v tem, kar počnem. Katero obdobje Chenierjevega ustvarjanja imate najraje? Njegovo glasbo poznam od tedaj, ko sem ga spoznal, to je od leta 1976. Moj oče in Clifton Chenier sta bila zelo dobra prijatelja. On ga dobro pozna, jaz pa sem njegovo glasbo dobro spoznal šele, ko sem igral z njim. Pesmi, ki jih je igral prej, sem spoznaval na odru, igral sem jih in vse so mi bile neznansko všeč. Torej poznam tudi njegovo starejšo glasbo. Od dne, ko sem se mu pridružil, pa do zadnjega dne sodelovanja z njim sem se povsem zavedal njegove veličine. Njegova veličina sta bili glasba in kultura, v njegovi glasbi so prevladovale korenine. Kako se spominjate nastopov Cliftona Chenierja, posebno tistih, pri katerih ste bili zraven? Ko si na odru s Cliftonom Chenierjem, tega ne pozabiš. Ne pozabiš nobenega izmed 365 dni, spominjaš se vsakega posebej, kajti vedno je bilo razburljivo in neprekosljivo. Bil je preprosto človek, poln energije. Tako je bilo vse do njegove smrti. Njegovi nastopi so trajali po štiri ure skupaj, energija je bila tako močna, da si si, ko je bilo koncerta konec, rekel: 'Kako hitro je čas minil.' Štiri ure so se zdele kot ena, kajti vse je potekalo tako gladko. Bil je zelo profesionalen glasbenik; zavedal se je, da je na odru zato, da se razdaja v igranju. Kakšno pa je vaše mnenje o vplivu Amedeeja Ardoina na cajun in zydeco? Ta družina je nastopala več generacij, bili so med največjimi glasbeniki tistega obdobja. Moje poznavanje Ardoinov ni preveč dobro, vendar vem, da je bila vsa družina zelo predana glasbi in danes pomeni korenine zydeca. To so bili zelo profesionalni ljudje. Kdaj ste začeli pisati svoje pesmi in o čem govorite v njih? Vedno sem sam pisal pesmi, ki jih igram, izvajam pa tudi veliko priredb. S skupino aranžiram pesmi in jih prilagodim zvoku harmonike in zydeca. Moja glasba govori o resničnosti. Ko igram zydeco, mislim na srečne ljudi, ki se vedno smejijo in plešejo. To so pesmi, ki te razvedrijo, ko si žalosten. To ni takšna zvrst glasbe kot, recimo, žalostni blues, ki te zamori. Če si otožen in želiš ostati otožen, nikar na prihajaj na takšne predstave, kajti ko boš odšel, zaradi velike zabave gotovo ne boš več žalosten. To je tisto, kar nosim v srcu, pa naj prideta dva ali pa dva tisoč ljudi; nasmeh na licu mi pove, da sem na dobri poti. Nenehno moram čutiti, da z glasbo osrečujem ljudi. Na svetu je že tako ali tako preveč žalostnih obrazov. Kaj je bil glavni razlog, da ste ustanovili skupino, ki igra zydeco? Prvo skupino sem imel leta 1971; imenovala se je Buckwheat And Hitchhikers. Nastopal sem s petnajstimi glasbeniki. Tega, kar delam od leta 1975, nisem počel nikoli prej v življenju. Sploh nisem prepeval. Pel sem nekaj spremljevalnih vokalov pri Cliftonu Chenierju, vendar kot glavni pevec nisem nastopal. Do leta 1979 nisem nikoli igral harmonike. V moji prvi zasedbi Buckwheat And Hitchhikers - z njo sem igral do leta 1975 - je bilo petnajst zelo različnih mlajših glasbenikov. Ko sem si vzel leto dni počitka, sem dobil povabilo od Cliftona Chenierja. Mislil sem, da bo to dobra sprememba zame. Tudi z očetom se do tedaj nisva dobro razumela. Ko sem začel igrati s Cliftonom Chenierjem, pa sva postala najboljša prijatelja. Tedaj sem sklenil, da bom v svoji novi skupini igral harmoniko. Imel sem težave, ker nisem mogel najti dobrih pevcev. Vedel sem sicer zanje, vendar niso želeli peti z mano, saj so me poznali le kot organista. Niso si mogli predstavljati, da bi Buckwheat lahko igral harmoniko. Tako sem bil primoran peti sam in to počnem še danes. To je moja druga zasedba, gre nam dobro, ljudje prihajajo na naše koncerte, posneli smo petnajst albumov in s to zasedbo sem prepotoval veliko več držav kot s prvo. Za nameček sva se z očetom zelo zbližala. To je bila torej dobra poteza. Vaše igranje na harmoniko je nekaj posebnega. Kakšen je bil razvoj vašega lastnega sloga? Ko sem prvič igral zydeco, sem se odločil, da nekaj časa ne bom igral nič drugega. Tej glasbi sem želel dati priložnost. Odločil sem se: če bom igral to glasbo, jo bom igral za vse generacije. Do tedaj sem bil eden največjih kritikov zydeca, zanj sem dolgo mislil, da je glasba stare generacije. Začel sem igrati za stare in mlade. Vse se je dogajalo zelo hitro. Ljudje so čutili tako, kot sem čutil jaz. Sploh nisem vedel, da harmonika to zmore. Mislil sem, da se jo lahko igra le na en način, jaz pa sem popolnoma spremenil njen repertoar. Vnesel sem malo rock'n'rolla, bluesa in funka. Povejte mi kaj več o vplivu rhythm and bluesa v svoji glasbi. Funk Jamesa Browna, skupina Neville Brothers in funk iz New Orleansa, ljudje, kot so Bobby Womack in Aretha Franklin, veliko sta me naučila tudi Rufus Thomas in Chaka Khan. Tako veliko različnih ljudi je vplivalo name, kajti zares se veliko dogaja. V bluesu so to B. B. King, Little Milton, Albert Collins, Albert King, veliko je bluesovskega vpliva. Poslušam veliko bluesa, veliko funka, na sploh poslušam veliko različne glasbe, kajti vedno se učim. Nikoli nisi prestar, da se ne bi še česa naučil. Moji prijatelji iz skupine Los Lobos igrajo tex mex. Rad poslušam vse zvrsti glasbe. Imam prijatelja Paquita s Karibov, ki je saksofonist. Poslušam glasbo različnih kultur, tudi rap. To sicer še ne pomeni, da mi je všeč vsaka pesem, vendar najdem tisto, kar mi je všeč, in iz tega črpam in se učim. Nikoli ne zapiram vrat. Ušesa imam vedno na široko odprta. Vaš slog zydeca je bil izoblikovan že na prvih albumih. Kako vam je v vseh teh letih uspelo ostati zvest svojim načelom? Včasih je to zelo težko. Vendar, ko ustvarjaš nekaj, kar ti je zelo pomembno, zame je to glasba, ne smeš pustiti, da te zmotijo ali ti vzamejo pogum že majhne težave. Zavedam se, da mi je glasba najpomembnejša, da je na prvem mestu. Vse drugo ni tako pomembno, in zato za druge stvari ne skrbim preveč. Povsod pustim, da gre kaj narobe, razen pri glasbi. Zelo sem ji predan. Če si prepričan, da je glasba tisto, kar znaš najbolje, je to v redu. Če pa nisi prepričan, si moraš najti kaj drugega. Bil sem vesel, ko sem Willieja Nelsona slišal peti skladbo Man With The Blues na vaši plošči Five Card Stud. Kako se spominjate tega snemanja? Že dolgo sem oboževalec Willieja Nelsona. Rad imam country and western, Charlie Pride je osupljivo dober pevec. To sta moji legendi. Ko sem Willieja Nelsona osebno spoznal - to je bilo v studiu v Austinu v Teksasu, ko sva snemala njegovo pesem, pravzaprav eno prvih pesmi, kar jih je posnel - je bilo enkratno. Srečen je bil, da sem izbral eno njegovih pesmi za ploščo. Zelo profesionalen je, in to zelo cenim. Ni veliko ljudi, ki so tako prijazni in prijetni. Včasih je treba dolgo iskati in izbirati med številnimi glasbeniki, preden najdeš pravega človeka. Jaz sem izbral Willieja Nelsona. Kakšna bo prihodnost zydeca? Prihodnosti zydeca doma in v svetu ne morem napovedati. Vesel sem, da je ta glasba danes povsod navzoča, saj je bila nekoč omejena le na jugozahodno Louisiano in namenjena predvsem družinski zabavi. Vesel sem, da sem jo lahko doživljal z ljudmi iz Lousiane. Ta glasba bo torej prav gotovo še tu, ne glede na to, ali bo na radiu in ali jo bodo poslušali povsod ali ne. Vedno jo bodo igrali za domačo zabavo, tako kot so jo stare generacije. Ta glasba ne bo nikoli izginila. Moji otroci, moji vnuki in njihovi otroci bodo še dolgo poslušali zydeco. Še naprej bi rad delal to, kar delam zdaj, in upam, da se bom nekoč vrnil v tvojo deželo, ti zaigral nekaj glasbe ter te zapustil z nasmehom na obrazu. Moji načrti so še naprej snemati in ustvarjati glasbo. Tega se zelo veselim. JANE WEBER
Sid Griffin igra kitaro, orglice in mandolino ter poje in na veliko piše svoje skladbe. Najbolj znan je po delu s skupino The Long Riders. Že pred desetletji je napisal knjigo o pionirju kantri roka Gramu Parsonsu, ki je tudi njegov največji glasbeni vzornik. Ob Parsonsu so na Griffina vplivali še skupine The Birds, Flying Burrito Brothers in Blood on the Saddle ter številni kantavtorji. Slišali boste akustični kitari, vokala in orglice. Koncert smo pod uredniškim vodstvom Janeta Webra posneli v klubu K4 v Ljubljani. Sida Griffina je spremljal kitarist Jonathan Lowson. Tonski mojster je bil Andrej Semolič.
V Slovenijo po sedmih letih znova pride leta 1963 rojeni avstralski kitarist in pevec Hugo Race, ki ga poznamo po delu z Nickom Caveom in skupino The Bad Seeds. Race, ki je igral kitaro na štirih rednih studijskih albumih Nicka Cavea, sodi med glasbenike, ki se najdrzneje spopadajo z dediščino bluza in druge glasbe iz obdobja pred rokenrolom. Jedro koncerta v AKC Nama v Škofji Loki, ta bo v sredo, 27. novembra, bodo sestavljale skladbe s plošče Hundred Years, ki sta jo Race in njegov sedanji sodelavec, italijanski glasbeni čarovnik Michelangelo Russo, ki igra na orglice in skrbi za elektroniko, posnela lani, izšla pa je oktobra letos. »Hundred Years« je torej novi album Huga Racea in Michelangela Russoja. Združuje bluz, ambientalno glasbo in drzno futuristično elektroniko. Koncert v Škofji Loki bomo posneli za naš sobotni glasbeni večer. Tonski mojster bo Matjaž Mastnak, urednik pa Jane Weber. Koncert, ki ga lahko slišite tu, je iz leta 1994. Šlo je za enega prvih koncertov Huga Racea pri nas.
Avstralski kitarist in pevec Hugo Race, ki ga poznamo po delu z Nickom Caveom in skupino The Bad Seeds, sodi med glasbenike, ki se najdrzneje spopadajo z dediščino bluza in druge glasbe iz obdobja pred rokenrolom. Jedro koncerta v Škofji Loki bodo sestavljale skladbe s plošče "100 Years", ki sta jo Race in italijanski glasbeni čarovnik Michelangelo Russo posnela lani, izšla pa je letos oktobra. Plošča združuje bluz, ambientalno glasbo in elektroniko. Mi bomo kot povabilo na koncert predvajali posnetek iz Novega mesta, ki smo ga naredili pred sedmimi leti. Race in Russo sta takrat nastopila v Kulturnem centru Janeza Trdine, po večini pa sta izvajala skladbe bluzovskega mojstra Johna Leeja Hookerja. Vljudno vabljeni k poslušanju. Podobno glasbo boste kmalu slišali tudi v Škofji Loki v AKC Nama.
Letos zaznamujemo 40. obletnico uglasbitve pesmi iz kultne slikanice Maček Muri. Knjiga Kajetana Koviča z ilustracijami Jelke Reichman je izšla že leta 1975; leta 1984 je pesmi uglasbil Jerko Novak, zapela pa jih je Neca Falk. Ob 20. obletnici uglasbitve, leta 2004, je v ljubljanskih Križankah zazvenel koncert s pesmimi Mačka Murija in Muce Mace, pa tudi nekaj pesmi Zlate ladje. In prav posnetek tega koncerta poslušamo v Sobotnem glasbenem večeru. Nastopili so pevka Neca Falk, kitarist Jerko Novak, kitarist in orgličar Miro Novak ter kitarist Igor Leonardi, basist Čarli Novak, bobnar Aleš Rendla, klaviaturist in saksofonist Lado Jakša, violinist Tomaž Lorenc ter flavtist Cveto Kobal.
Koncert Boubacarja Traoreja z Druge godbe je vzorčen primer bolj akustičnega malijskega bluesa, ki ga imajo nekateri za osnovo ameriškega bluesa in s tem za temelj sodobne popularne glasbe. Sodobni etnomuzikologi z Gerhardom Kubikom na čelu pa so ugotovili, da je blues dokončno obliko dobil v ZDA in da so se malijski glasbeniki učili tudi ob ploščah bluesa. Ta glasba jim je bila blizu in mislili so, da je tiisto, kar igrajo sami, prototip bluesa. Še večjo zmedo je leta 1992 z albumom "The Source" povzročil Ali Farka Toure, saj so neuki glasbeni novinarji tedaj na široko pisali o malijskih koreninah bluesa, ki naj bi jih poosebljal Toure. Boubacar Traore je očitno veliko poslušal in preigraval mandinško pentatonično glasbo, med bluesovskimi umetniki, ki so vplivali nanj, gre verjetno omeniti imeni, kot sta Skip James in Robert Pete Williams, v Maliju pa je bil zelo priljubljen tudi John Lee Hooker, ki ga je ob Traoreju cenil in včasih posnemal tudi omenjeni Ali Farka Toure. V glasbi Traoreja je kajpak čutiti tudi vplive različnih arabskih tradicijskih glasb. Sledi seznam skladb: Radio Slovenija Glasbeni program/Music Program Tavcarjeva 17 1550 Ljubljana Slovenia, Europe CONCERT Artist/Izvajalec: Boubacar Traore "Kar Kar" Venue/Studio/Dvorana: Križanke, Festival Druga godba 1998 Date/Datum: 11. junij 1998 Sound Technican/Mojster: Miran Kazafura Producer/Producent & Urednik: Jane Weber Musicians/Glasbeniki/Zasedba: Boubacar Traore: guitar, lead vocal Sidiki Camarra: calebasse, vocal pgm Song Tittle/Naslov pesmi Author/Publisher/Avtor Instruments/Glasbila Time I. trak 1 "Kar Kar" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" 2 "Mariama Kaba" Boubacar Traore, z albuma "Mariama" 3 "Kevalle" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" 4 "Kavana" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" II. trak 1 "Yafa Ma" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo" 2 "Mouso Teke Soma Ye" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo" 3 "Santa Maria" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" 4 "Je Chanteroi Pour Toi" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo" 5 "Unknown" (no available on any cd's) avtor je verjetno Boubacar Traore. Te skladbe očitno ni na ploščah tega glasbenika Tel: +386 1 475 2406; Fax: +386 1 475 2399 E-Mail: weber.jane@rtvslo.si www.rtvslo.si Jane Weber, Radio Slovenija©
Steve Wynn ima večje zasluge, kot se zdi. Bil je namreč boter glasbenega gibanja in sloga, imenovanega paisley underground. Iz istih glasbenih kleti sta vzniknili vsaj dve znameniti zasedbi: The Bangles in še veliko bolj znani R. E. M., katerega kitarist Peter Buck je pozneje sodeloval na več Wynnovih snemanjih. Vendar Steve Wynn ne živi od stare slave. Skoraj vsako leto izda novo ploščo, je ploden pisec pesmi, predvsem pa veliko nastopa. To jesen znova pride na evropsko turnejo. Vrtimo ljubljanski koncert Stevea Wynna.
Na prvem je na vrsti Sobotni glasbeni večer, ki ga ureja Jane Weber. Nocojšnjo oddajo je pred nekaj dnevi posnela ekipa Radia Koper. Spomnila se je na pred kratkim preminulega Dušana Mrdakoviča. Bil je rojen na isti dan kot John Lennon, a 19 let pozneje. Dobrih deset let je vodil legendarni glasbeni klub Maona, kjer smo tudi mi posneli nekaj koncertov, in bil nenadomestljiv člen piranske kulture. V zadnjem desetletju je Dušan svoje poslanstvo nadaljeval v piranskem Caffe Teatru. Želimo vam prijetno poslušanje.
V sobotnem glasbenem večeru, ki ga ureja Jane Weber, smo gostili Milana Kamnika in njegove koroške glasbenike. Z našimi mikrofoni smo šli v Kotlje, od koder smo naposredno prenašali koncert ob glasbenem abrahamu koroškega poeta, ki je torej že pol stoletja navzoč na glasbenem prizorišču. Večer je povezoval Gregor Podričnik. Želimo vam prijetno poslušanje. Zvezda večera je Milan Kamnik.
Pisec pesmi je na ameriškem glasbenem prizorišču zelo cenjena osebnost. Če se je katera izmed njegovih pesmi uvrstila visoko na lestvici, namreč obstaja velika verjetnost, da bo vse življenje redno dobival nezanemarljive vsote od avtorskih pravic; tudi če ni ne vem kako uspešen glasbenik, ga bodo poslušalci in nadobudni pevci radi poslušali in vedno znova snemali njegove skladbe. Townes Van Zandt svojih pesmi sicer ni prodajal na razprodajah; največ je verjetno zaslužil s pesmijo Pancho And Lefty, saj sta jo Merle Haggard in Willie Nelson ponesla na prvo mesto lestvice kantrija, se je pa vseeno zavedal, da od njih lahko preživi. Natančneje, zavedal se je, da mora preživeti njegova družina, zato je nad denarjem od avtorskih pravic bedela žena Jeanene, sam pa se je pravzaprav preživljal z najbolj krvavim delom, kar jih pozna neusmiljena glasbena industrija: s koncerti doma v ZDA in v tujini. Predvsem v Evropi je imel zvesto občinstvo, ki je prišlo tudi na koncert v ljubljanskem klubu K4. Posebno zadnja leta svojega življenja je Townes Van Zandt veliko nastopal in eno takih potovanj ga je je leta 1994 pripeljalo tudi v naše kraje. Townesovi trije glavni vzorniki so bili Hank Williams, Lightnin' Hopkins in Bob Dylan, je pa sam vplival na številne glasbenike; pri nas je njegove pesmi snemal Luka Gluvič, prevajal Matej Krajnc, med pomembnimi poslušalci in izvajalci Van Zandtove glasbe pa je tudi Američan Chris Eckman, ki živi v Sloveniji in ga po svetu poznajo kot vodjo skupine The Walkabouts. Minilo je 30 let od Van Zandtovega koncerta edinega v Sloveniji in zdaj ga boste prvič v celoti slišali na Prvem. Želimo vam prijetno poslušanje.
Leta 1961 rojenega Lobija umeščajo med najboljše mlajše malijske glasbenike. Prvi album “Bambara Blues” (Traore pripada bambarskemu ljudstvu) je objavil leta 1991, sledila sta “Bamako” (1994) in “Segati” (1996), pri katerem je bil glasbeni direktor in soigralec v nekaj skladbah starosta malijskega bluza Ali Farka Toure, ki je rad poslušal Američana Johna Leeja Hookerja. Februarja leta 1999 je pri francoski založbi Cobalt izšla Lobijeva četrta plošča “Duga”, ki jo je posnel v Tourejevem studiu, na njej pa ob številnih glasbenikih igra tudi francoski orgličar Vincent Bucher. Traore je z njim sodeloval od leta 1996, ko se je francoski glasbenik na nekem koncertu odzval njegovemu povabilu, da se mu na odru pridruži v skupnem igranju (t. i. jam sessionu). To je koncert za glasbene sladokusce in tiste, ki bi to radi postali.
