Iskanje
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Prva in druga nagrada mednarodnega razpisa SozialMarie za družbene inovacije sta šli letos v roke slovenskih projektov. Nagrade SozialMarie, so v začetku maja podelili enaindvajsettič. Gre za najstarejšo evropsko nagrado na tem področju in pomeni veliko priznanje za družbene inovatorje v zelo različnih sferah, od izobraževanja, vključevanja različnih skupin v družbo in povečevanja družbene zavesti do varovanja okolja in utrjevanja skupnosti. Za oddajo Eppur si muove smo se pogovarjali s predstavniki nekaterih nagrajenih in nominiranih projektov.
19 min • 09. 06. 2025
Papež Leon XIV., ki so ga kardinali na konklavu za naslednika pokojnega Frančiška izvolili v četrtem glasovanju, je prvi papež Američan in prvi, ki je iz reda avguštincev. Je tudi prvi papež, rojen po drugi svetovni vojni. Čeprav so njegova stališča do nekaterih žgočih vprašanj, ki tarejo sodobno Cerkev, še vedno precejšnja neznanka, je takoj po izvolitvi pokazal, da bo ubiral svojo pot. Nadaljeval bo sicer delo svojega predhodnika, toda drugače, po svoje. Kakšen človek je Robert Francis Prevost, matematik, misijonar, duhovnik, škof in kardinal? Kateri bodo največji izzivi njegovega pontifikata?
19 min • 02. 06. 2025
Teroristični napad na indijske turiste v Kašmirju in vojaški odgovor Indije proti Pakistanu sta posredno odprla nekaj vprašanj, ki se ne nanašajo le na indijsko-pakistanske, ampak tudi na rusko-kitajske odnose. V svetovnem medijskem prostoru so zaokriožile teme, o katerih se ni glasno govorilo - o korupciji v kitajskih oboroženih silah, o zmanjševanju števila prebivalcev na Kitajskem, pa tudi o vojaški tehnologiji, ki ponekod prekaša rusko ali zahodno. Ali bi indijsko-pakistansko zaostrovanje lahko omajalo strateško pomembne rusko-kitajske odnose? Kako je biti sosed s Kitajsko?
21 min • 26. 05. 2025
Kurdi v štirih državah - Iranu, Siriji, Turčiji in Iraku – živijo v želji po samostojnosti. Prizadevajo si zanjo skozi dolgo zgodovino nerazrešenega kurdskega vprašanja in z različnimi stališči v družbenem kontinuumu sodobnih kurdskih skupnosti. Medtem ko so Kurdi pogosto na udaru v svojih matičnih državah, jih Zahod – vsaj simbolno – podpira. Kako naj evropska politika z izrekanjem svoje podpore spoštuje njihovo željo po miru, samoodločbi ter preseganju notranjih razkolov? Spoznajmo nianse znotraj kurdske skupnosti in bolje bomo razumeli kurdski boj.
21 min • 19. 05. 2025
Italija ni nikoli obračunala s svojo preteklostjo. Za obdobje fašizma in vlogo italijanskih okupatorjev v drugi svetovni vojni se zdi, kot da bi ju izbrisala iz zgodovinskega spomina. Zaradi partizanskega odpora proti nacistični okupaciji in odločitve, da se po kapitulaciji fašizma postavi na stran zaveznikov, je iz poraženke nastala zmagovalka. V obdobju hladne vojne je Italija, država, ki je imela največjo Komunistično partijo v zahodni Evropi, imela vlogo odbojne blazinice med blokoma. Namesto spoprijemanja s fašizmom je povojna italijanska politika omogočala nastanek mita Italijanov kot dobrih ljudi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve, ne agresorji; mita, ki je 80 let pozneje še vedno globoko zasidran v delih italijanske družbe.
15 min • 12. 05. 2025
Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne se v Nemčiji spominjajo nacionalsocialističnega režima, iz raziskave v raziskavo pa je več tistih, ki menijo, da bi morali pod spominom na nacistične grozote potegniti črto. Kultura spomina vedno bolj bledi. Nemčija letos tudi ne načrtuje vsedržavnega javnega zaznamovanja obletnice. Pripravljenost na soočenje z nacistično preteklostjo je bila v Nemčiji vedno obotavljiva. Molk pa se po več desetletjih preobraža v pozabo in obujanje nostalgije po časih diktature.
26 min • 05. 05. 2025
Ciper je že več kot pol stoletja razdeljen na grški in turški del, vmesno območje nadzorujejo mirovne enote Združenih narodov. V Ženevi so minuli mesec prvič po osmih letih skupaj sedli vodilni predstavniki ciprskih Grkov in Turkov ter skušali zbližati stališča. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je po pogovorih pozdravil znaten napredek, ki da sta ga dosegli sprti strani. Je ciprski konflikt res bliže rešitvi? Na razdeljeni sredozemski otok je po odgovore odpotoval Blaž Ermenc.
23 min • 28. 04. 2025
Po dvanajstih letih na čelu Katoliške cerkve je v 89. letu starosti umrl papež Frančišek. Jorge Bergoglio je bil prvi neevropski papež po dvanajstih stoletjih, prvi Južnoameričan in prvi jezuit na prestolu katoliške cerkve. Kardinalski zbor je od njega pričakoval dvoje: da bo prečistil vatikanske finance in Rimu približal periferije Cerkve. Frančišek si je nato popolnil svojo agendo zlasti s prizadevanji za revnejšo, evangelijsko in družbeno občutljivo Cerkev, ki bo sprejemala vse, ki so se doslej počutili odrinjene. Oddajo je ob desetletnici pontifikata pripravil tedanji rimski dopisnik Janko Petrovec.
21 min • 21. 04. 2025
Pred Hrvaško je nova turistična sezona, ki prinaša tudi sveže izzive. Dozdajšnji model razvoja turizma očitno ni več ustrezen, saj Hrvaška izgublja tekmo v konkurenčnosti z drugimi sredozemskimi destinacijami. Na to je hrvaške turistične delavce že v začetku februarja opozoril predsednik vlade Andrej Plenković, ko jih je pozval k previdnosti pri oblikovanju letošnjih cen. Hrvaško namreč številni turisti opisujejo kot predrago, kar se je pokazalo že lani, ko so tujci na počitnicah porabili za 10 odstotkov manj denarja kot leto prej.
16 min • 14. 04. 2025
Turčija je na razpotju med demokracijo in avtokracijo. V državi, ki se razprostira med Evropo in Azijo, vse bolj vre. Po aretaciji carigrajskega župana Ekrema Imamogluja, največjega tekmeca turškega predsednika Erdogana, so izbruhnili protesti. Ljudje branijo demokracijo, ne pustijo si vzeti svobode. Kako trdna je oblast dolgoletnega voditelja Turčije v času nepredvidljivih razmer v državi in na svetu? Kako pomembna za Evropo je druga najmočnejša vojska v zvezi NATO?
16 min • 07. 04. 2025
Donald Trump je svojim volivcem obljubil izgon priseljencev. In obljubo drži. Če ne prej, se je javnost zavedela, kaj pomeni superzapor po srednjeameriško, ko so iz Združenih držav v Salvador prepeljali več kot 200 Venezuelcev. Vsaj nekateri Američani pa so z grenkobo ugotovili, da jim je bržkone izdihnila pravna država.
15 min • 31. 03. 2025
Medtem ko je mednarodna pozornost usmerjena predvsem na Srbijo in tamkajšnje proteste, se je Bosna in Hercegovina znašla v najtežji politični krizi po sklenitvi daytonskega mirovnega sporazuma. Trije voditelji Republike Srbske so za uradne oblasti v Sarajevu postali politični begunci, ki pa se prosto sprehajajo znotraj države in prek njenih meja. Po drugi strani srbska entiteta napoveduje uvedbo svojega mejnega nadzora, predvsem na meji s Federacijo Bosno in Hercegovino. Po mnenju Milorada Dodika bo zmagal tisti, ki ima moč uveljaviti svoj zakon.
21 min • 24. 03. 2025
Ledeno prostranstvo na vrhu zemljevida - Grenlandija - v obdobju, ko podnebne spremembe odkrivajo zaloge redkih kovin in mineralov, hkrati pa daleč na severu nastaja nov ocean, ki bo lahko v prihodnosti omogočil nove plovne poti - je na geopolitični šahovnici pristala v središču boja velikih sil za prevlado. Potem ko si Združene države že vrsto let na Grenlandiji prizadevajo onemogočati interese Kitajske, je ameriški predsednik Donald Trump preprosto napovedal priključitev Grenlandije. Volitve v maloštevilen grenlandski parlament z le 31-imi sedeži prejšnji teden so pokazale, da si Grenlandci ne želijo biti podrejeni ne Danski ne ZDA, pripravljeni pa so gospodarsko sodelovati.
20 min • 17. 03. 2025
Evropa je izbruh pandemije covida 19 pred petimi leti pričakala povsem nepripravljena. Še preden je bilo več znanega o novem koronavirusu, ki povzroča akutno respiratorno stisko, se je ta kot blisk razširil po vseh celinah sveta. Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo. Sledila so zapiranja javnega življenja in gospodarstev, meja in prometa ter uvajanje karantene in policijske ure po vsem svetu, zdravstveni sistemi so klecali pod težo števila okuženih. Kako je pandemija spremenila Evropsko unijo in kaj se je ta iz nje naučila? Pripravili so jo rimska dopisnica Mojca Širok, bruseljski dopisnik Igor Jurič ter Sandra Krišelj.
20 min • 10. 03. 2025
Kitajska je na razpotju. Končujejo petletni gospodarski in razvojni plan, vstopajo v nov razvojni cikel, ki pa je prežet s številnimi nejasnostmi. Predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike so zaradi izvolitve Donalda Trumpa in uvedbe carin na veliki preizkušnji, ni jasno, v katero smer bodo šla razmerja z Evropsko unijo, s Putinovo Rusijo je predsednik Xi Jinping sklenil partnerstvo “brez omejitev.” Kitajsko gospodarstvo ima težave zaradi nizkega domačega povpraševanja in potencialnih trgovinskih vojn. Politično država ostaja enosmerno stabilna, pripravljajo se na redni marčevski ljudski kongres. Kakšni so kitajsko-slovenski gospodarski in politični odnosi? Utrip je na Kitajskem preverjal Luka Hvalc.
20 min • 03. 03. 2025
V Srbiji od sredine novembra potekajo množični protesti, na katerih ljudje zahtevajo konec korupcije v državi. Država je že več tednov paralizirana, zahteve državljanov Srbije, kandidatke za vstop v Evropsko unijo, pa komplementarne z vrednotami EU. Zakaj Evropa molči in zakaj s strani uradnih institucij Evropske unije z izjemo posameznih članov Evropskega parlamenta ni slišati odločne podpore zahtevam po demokratizaciji srbske družbe? Kakšna so pričakovanja EU in zakaj na srbskih ulicah ne vidimo evropskih zastav? O teh in drugih vprašanjih se je Aleš Kocjan za oddajo Eppour si muove – In vendar se vrti pogovarjal s poročevalcem Evropskega parlamenta za Srbijo Toninom Piculo, evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem in politologom na beograjski Fakulteti za politične vede dr. Dušanom Spasojevičem.
16 min • 24. 02. 2025
Po predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji se najverjetneje obetajo spremembe, ki bodo vplivale na Evropsko unijo, njeno politiko do priseljevanja, energetike, industrije in okolja. Zmaga krščanske unije bi pomenila zasuk v zunanji politiki z večjim poudarkom na varnosti. Podvojitev sedežev v bundestagu si obeta tudi skrajno desna AFD. Tokrat o vzponu desnice in volilni kampanji, ki sloni zlasti na vprašanjih migracij in gospodarstva.
20 min • 13. 02. 2025
Zdajšnjo svetovno ureditev, v kateri prevladujejo zahodne države na čelu z Združenimi državami amerike, vse bolj ogroža skupina BRICS s svojimi gospodarskimi in političnimi načrti. V to skupino so se povezale Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Južna Afrika in več drugih držav, ki se predstavljajo kot glas svetovnega juga. Članice Bricsa predstavljajo že tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda, v njih živi več kot 45 odstotkov svetovnega prebivalstva.
19 min • 10. 02. 2025
Izpusti toplogrednih plinov ne vplivajo le na segrevanje ozračja, ampak tudi na višjo temperaturo oceanov in življenje v njih. Medtem ko so se do še pred nekaj leti segrevali predvsem zgornji sloji oceanov, raziskave kažejo, da se zdaj že segreva tudi voda v velikih globinah. To močno vpliva na življenje v oceanih in zaradi večanja kislosti še zlasti na organizme, ki tvorijo lupine, kot so korale. Raziskovalci iščejo načine, kako jih v večji meri zavarovati pred posledicami podnebnih sprememb. Eden od takih načinov je ob pomoči mikroorganizmov.
13 min • 03. 02. 2025
Evropska prestolnica kulture GO!2025 je tik pred slovesnim odprtjem in pričakovanja Slovencev v Gorici so velika. Čezmejni projekt, vreden več kot 200 milijonov evrov, bo v evropsko prestolnico kulture prvič povezal mesti v dveh državah. Kaj si lahko obetajo Slovenci na drugi strani meje, ki bo vsaj še nekaj mesecev nadzorovana? Se bo ob množici kulturnih dogodkov našla priložnost tudi za pogovore o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Italijo in nerazrešenih travmah iz preteklosti? Bi lahko EPK spodbudila podjetniške stike in okrepila gospodarstvo v regiji? Kakšni bosta Gorica in Nova Gorica čez leto dni?
20 min • 27. 01. 2025
