Iskanje
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Ob 230. obletnici smrti našega najpomembnejšega preporodnega književnika Antona Tomaža Linharta smo iz arhiva izbrali Literarni večer, za katerega je dr. Janko Kos preučil njegovo komediografijo. V oddaji boste lahko slišali tudi arhivske posnetke komedij Županova Micka in Matiček se ženi. Zrežirala sta ju Mirko Mahnič in Mirč Kragelj, v glavnih vlogah pa so nastopili Jože Zupan, Majda Potokar, Stane Česnik in Vika Gril. Vlogo Figara v Beaumarchaisovi komediji Veseli dan ali Figarova svatba, v prevodu Igorja Lampreta, je interpretiral Aleš Valič, vezno besedilo sta brala Nadja Jarc in Igor Velše. Oddajo je z glasbo opremil Marko Stopar, posnela sta jo Zoran Crnkovič in Zmago Frece, režiral jo je Grega Tozon. Produkcija 2006.
35 min • 10. 07. 2025
Literarni večer namenjamo Beraški operi angleškega pesnika in komediografa Johna Gaya, predstavnika angleškega razsvetljenskega klasicizma, ki je živel med letoma 1658 in 1732. Opero so prvič uprizorili 29. januarja 1728 v Londonu, od tedaj pa je že vseskozi na repertoarju angleških gledališč. Bolj kot katero koli delo svoje dobe je vplivala na razvoj angleškega gledališča, vzpodbudila je vrsto posnetkov in predelav, ki pa razen Brechtove in Weillove niso imele večjega uspeha. Beraška opera je na videz popolnoma obrnila družbene in moralne norme osemnajstega stoletja, vendar je bolj kot to ob svojem času pomenila politično dejanje, saj gre za neprikrito satiro na tedanje politične mogotce. Ti je (treba je priznati) kljub čisto osebnim namigom niso nikoli prepovedali. Beraška opera je tudi začetnica tako imenovane glasbene drame, ki se je občinstvu na Angleškem priljubila, pri nas pa smo jo uveljavili šele pod Brechtovim vplivom. Kot tretjo plast pa je treba omeniti neprikrito zasmehovanje italijanske opere, zlasti take, kakršno je v tistem času pisal Händel. Prevod in priredba: Marjan Strojan, interpreti: Boris Cavazza, Damjana Černe, Olga Kacjan, Kristijan Muck, Marko Okorn, Boris Ostan, Majda Potokar, Srečo Špik in Aleš Valič, glasbena oprema: Marko Stopar, režija: Igor Likar. Posneto leta 1983. Redakcija: Marjan Strojan in Staša Grahek (ponovitev).
48 min • 08. 07. 2025
Četrtega julija 1925 se je v vasi Ponikve na Krasu rodil Ciril Zlobec. Osnovno šolo je obiskoval v Avbru, gimnazijo pa v Gorici in Kopru. V drugi svetovni vojni je bil partizan, po vojni je doštudiral slavistiko in potem delal kot novinar in pozneje kot urednik na radiu in televiziji. Veliko je prevajal, zlasti iz italijanščine in srbohrvaščine. Deloval je tudi kot politik. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in njen podpredsednik. Zlobčev pesniški opus je izjemno obsežen – od skupne izdaje štirih avtorjev Pesmi štirih leta 1953 mimo zbirk Pobeglo otroštvo, Ljubezen, Najina oaza, Pesmi jeze in ljubezni, Čudovita pustolovščina, Dve žgoči sonci, Vračanja na Kras, Kras in Pesmi – vse do zbirke Glas leta 1980. Leta 1982 je zanjo prejel Prešernovo nagrado. V desetletjih do smrti leta 2018 je Zlobec izdal še veliko pesniških zbirk. Ob prejemu Prešernove nagrade leta 1982 pa je pesnik za radijski Literarni večer sam izbral pesmi, jih razporedil v pet tematskih skupin in jih povezal z razmišljanjem o svojem pesniškem ustvarjanju. Interpreti Miha Baloh, Polde Bibič, Boris Juh, Aleš Valič, tonska mojstrica Metka Rojc, režija Igor Likar. Posneto 1982. Redakcija France Vurnik, Staša Grahek (ponovitev).
41 min • 03. 07. 2025
Ferdo Delak, slovenski gledališki in filmski režiser, publicist, eden najzanimivejših umetnikov v letih med obema vojnama, se je rodil 29. junija pred stodvajsetimi leti. Pripadal je skupini konstruktivistov, futuristov, ekspresionistov; okrog njega in njegove revije Tank se je zbrala takratna umetniška avantgarda. Bil je tudi igralec, pisal je priredbe; najbolj znana je njegova dramatizacija Cankarjevega Hlapca Jerneja. Leta 1932 je režiral drugi slovenski igrani film Triglavske strmine. Oddajo o Ferdu Delaku je avtorica oddaje Vida Curk oblikovala na osnovi knjige Dušana Moravca z naslovom Iskanje in delo Ferda Delaka. Nastopajo Stannia Boninsegna, Boris Juh, Andrej Kurent, Slavko Cerjak, Božo Vovk in Zoran More. Glasbo je izbral Peter Čare, oddajo je posnel Staš Janež, režiral pa Jože Valentič. Prvič je bila na sporedu leta 1995.
41 min • 01. 07. 2025
Ameriški pisatelj Saul Bellow se je rodil 10. junija 1915 v družini judovskih priseljencev v Kanadi; pozneje so se preselili v Združene države Amerike. Študiral je sociologijo in antropologijo, med drugo svetovno vojno je služil kot marinec. Njegov prvi roman Viseči človek je izšel leta 1944. Saul Bellowje eden osrednjih ameriških romanesknih glasov 20. stoletja. Leta 1976 so v utemeljitvi Nobelove nagrade za književnost med drugim zapisali, da je njegova literatura "mešanica bogatega pikaresknega romana in subtilna analiza naše kulture". Njegove knjige govorijo o človeku brez tal pod nogami, ki jih kar naprej skuša najti. Saul Bellow je umrl leta 2005. Avtorica oddaje Živa Emeršič, prevajalci Jože Fistrovič (Henderson, kralj dežja), Mira Mihelič (Herzog), Humboldtovo volilo (Dimitrij Rupel) in Dekanov december (Alenka Stanič), bralka Nadja Jarc, interpreta Zvone Hribar in Jernej Kuntner, glasbena oprema Cvetka Bevc, režija Elza Rituper. Produkcija 1995. Redakcija Živa Emerišič, Staša Grahek.
42 min • 26. 06. 2025
Epska pesnitev o junaštvu in porazu, o svobodi, ljubezni in veri ter posameznikovem osebnem zorenju in spreminjanju še vedno ostaja odprta za interpretacije. Avtorica oddaje: Iva Ciglar, igralci Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Branko Jordan, Danijel Malalan in Nikla Petruška Panizon, bralca Bernard Stramič in Mateja Perpar. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Federico Comar in Urban Gruden. Režija: Alen Jelen. Posneto oktobra 2018.
40 min • 24. 06. 2025
Literarni večer namenjamo francoskemu filozofu, pisatelju in dramatiku Jeanu - Paulu Sartru. V njem je utemeljitelj francoskega eksistencializma predstavljen kot prozaist. Sartre je v svojih leposlovnih delih nazorno opisal, kako človek v praznem in nesmiselnem svetu doživlja temeljne eksistencialne občutke, kot sta tesnoba in gnus, na drugi strani pa mu je v njem odprta možnost za snovanje in uresničevanje ciljev, ki odpirajo pot v svobodo. Avtorica je Bojana Beltram Kovačevič, prevajalca Jože Udovič (prevedel je Gnus) in Vital Klabus (Zid in V zrelih letih), bralka Anja Rupel, interpreti pa Slavko Cerjak, Uroš Maček in Boris Juh. Glasbena oprema je delo Marka Stoparja, za ton in montažo je skrbel Mirko Marinšek, režiral je Igor Likar. Produkcija leta 1995. Urednika oddaje sta Marjan Kovačevič Beltram in Staša Grahek.
39 min • 19. 06. 2025
Katarína Kucbelová se uvršča med prepoznavna in nagrajena imena sodobne slovaške književnosti. Njena pisava je pomensko razplastena in odprta, ritmična, pa tudi minimalistična, polna zamolkov in elips, a nikdar abstraktna. Njen opus trenutno obsega pet pesniških zbirk, novelo in roman. Dela kot organizatorka kulturnih dogodkov in je ustanoviteljica osrednje slovaške literarne nagrade anasoft litera, je pa tudi mentorica mladih pesnikov. Prevajalka in avtorica scenarija Špela Sevšek Šramel, režiser Špela Kravogel, napovedovalca Mateja Perpar in Renato Horvat, interpretka Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2025.
38 min • 17. 06. 2025
Literarni večer smo namenili ustvarjanju ameriškega pisatelja Paula Bowlesa. Romana Zavetje neba in njegov prozni opus predstavlja Andrej Blatnik, ki je tudi prevedel roman Zavetje neba in zgodbo Vrt. Odlomek iz romana Pa naj pade je prevedel Tone Škrjanc. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, literarne odlomke sta interpretirala Maja Sever in Matej Recer. Literarni večer je z glasbo Paula Bowlesa opremil Marko Stopar, oddajo je posnel Staš Janež, režiral pa Jože Valentič, oktobra 2005.
43 min • 12. 06. 2025
Mojca Petaros, Antje Gruden, Teja Pahor in Alex Kama Devetak pripadajo mlajši generaciji avtorjev, ki živijo in ustvarjajo od Gorice do Trsta. Njihova besedila nas popeljejo od Trsta, Ljubljane in Gorice pa vse do Srbije in Portugalske. V njihovih zgodbah oziroma odlomku romana močno odzvanjajo teme, kot so prostor, jezik, identiteta in vrnitev v domači kraj. Avtorice in avtor bolj kot v tisto očitno, kar je običajno v središču, svoj pogled usmerjajo v tisto oziroma tiste, ki ostajajo na obrobju in zato pogosto spregledani. Avtor in avtorice literarnih del: Alex Kama Devetak, Antje Gruden, Mojca Petaros in Teja Pahor, avtorica scenarija Anja Mugerli, režiserka Špela Kravogel, bralec Aleksander Golja, interpret in interpretki Primož Pirnat, Vesna Jevnikar in Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
43 min • 27. 05. 2025
Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.
84 min • 25. 03. 2025
Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti? Scenaristka je Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser je Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta januarja 2025.
46 min • 28. 01. 2025
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
66 min • 21. 01. 2025
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
32 min • 26. 03. 2024
"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.
36 min • 20. 12. 2022
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
71 min • 13. 12. 2022
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
84 min • 24. 11. 2022
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
47 min • 07. 06. 2022
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
59 min • 11. 04. 2022
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
40 min • 13. 04. 2021
