Iskanje
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
25. aprila bo minilo 430 let, odkar je umrl italijanski pesnik Torquato Tasso. Med njegovimi deli je najbolj znana pesnitev Osvobojeni Jeruzalem v dvajsetih spevih. Pesnitev je polna fantastične romantike, tveganj, žrtvovanja in ljubezenskih dogodivščin v času konca prve križarske vojne leta 1099. Odlomke, vključene v oddajo, je pripravil in pesmi prevedel dr. Andrej Capuder. Bralka Tonja Rahonc, igralci Andrej Nahtigal, Mirjam Korbar, Petra Govc, Tone Gogala, Slavko Ceijak, Boris Juh in Karel Brišnik, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto v studiih Radia Slovenija v marcu leta 1994.
40 min • 24. 04. 2025
Temelj razgledanosti, vir znanja, zvesta prijateljica, večerna sprostitev in tako naprej ... razni so prilastki, ki se pojavljajo ob opisovanju odnosa do knjige. Pogled na branje pa se sčasoma spreminja in literarni večer pred jutrišnjim svetovnim dnevom knjige posvečamo motivu bralke v slovenski književnosti 19. stoletja. Branje namreč ni bilo le znamenje kultiviranosti, ampak je bilo - še posebej za dekleta - pogosto obravnavano kot nekoristna izguba časa in celo vir pohujšanja. Scenarij Jera Krečič Klemen, igralca Ana Urbanc in Matej Puc, bralca Mateja Perpar in Aleksander Golja. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto aprila 2025.
44 min • 22. 04. 2025
13. aprila 2025 je v Limi umrl perujski pisatelj Mario Vargas Llosa, eden najpomembnejših južnoameriških romanopiscev in esejistov. Rodil se je leta 1936, študiral je v Limi, pozneje tudi v Evropi. Prvi roman je objavil leta 1959, na svoje pisanje je opozoril čez tri leta z romanom Mesto in ščeneta. Pisal je ves čas, poleg leposlovja tudi publicistiko; njegov opus zajema šestnajst romanov, več zbirk esejev, pisal je tudi dramatiko. Knjige Maria Vargasa Llose so prevedene v številne jezike, v slovenščini imamo deset njegovih romanov. Prejel je več nagrad za svoje ustvarjanje, omenimo vsaj nagrado Cervantes, najprestižnejšo nagrado za književnost, napisano v španskem jeziku, ter Nobelovo nagrado za književnost leta, ki jo je prejel leta 2010. Leta 2003 je oddajo o pisatelju pripravil Marko Jenšterle. V oddaji je uporabil odlomke iz romanov Zelena hiša v prevodu Janka Modra, Pogovor v katedrali - prevedel ga je Ferdinand Miklavc - in Hvalnica mačehi, ki ga je prevedel Miro Bajt, poleg tega pa še odlomke iz spominov in intervjujev Maria Vargasa Llose v svojem lastnem prevodu. V oddaji so nastopili igralci Aleš Valič, Marko Mandič in Vojko Zidar; brala sta Jure Franko in Barbara Zupan. Ton in montaža: Staš Janež in Zmago Frece. Glasbena oprema: Marko Stopar. Režija Igor Likar.
39 min • 17. 04. 2025
Zyta Oryszyn je psevdonim poljske pisateljice, novinarke in prevajalke Zyte Kaczyńske, ki se je rodila kot Zyta Bartkowska leta 1940 na jugovzhodu Poljske, v okolici mesteca Sanok pod Karpati, vendar je že leta 1946, takoj po drugi svetovni vojni, s starši zapustila domači kraj in se preselila v Wałbrzych v Dolnji Šleziji. Doštudirala je filozofijo v Varšavi. Za prvenec, roman Najada iz leta 1970, ki se dogaja na dolnješlezijskem podeželju, je prejela literarno nagrado Wilhelma Macha. Sledila sta romana Melodrama (1971) in Gaba-Gaba, ali 28 delov velike ladje (1972). Od 80. let in do konca komunizma je izdajala pri underground založbah, kjer sta izšla romana Črna iluminacija (1981) in Madam Frankenstein (1984), pozneje pa je izdala še Zgodovino bolezni, zgodovino žalovanja (1990). Delovala je tudi kot urednica, prevajalka in novinarka. Leta 2012 je spet opozorila nase z romanom Rešitev Atlantide, ki povzema tematiko njenih prejšnjih del in za katerega je prejela pomembni literarni nagradi Gdynia in Gryfia. Pisateljica Zyta Oryszyn je umrla leta 2018. Literarni večer o njenem ustvarjanju je pripravila Jana Unuk. Interpretira dramska igralka Tina Resman Lasan, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
41 min • 15. 04. 2025
Irsko pisateljico Sally Rooney so že po izidu njenega prvenca z naslovom Pogovori s prijatelji leta 2017 oklicali za predstavnico milenijske generacije. Sledili so še trije romani: Normalni ljudje, Kje si, prelepi svet? in Intermezzo. V slovenščino je vse prevedla Vesna Velkovrh Bukilica. Kakšne so teme, ki se jih Sally Rooney loteva v svojih delih, kakšen je njen način pisanja in zakaj je s svojimi knjigami uspela nagovoriti tako širok krog bralcev? Izbrali smo odlomke iz romanov Pogovori s prijatelji, Kje si, prelepi svet? in Intermezzo. Avtorica scenarija in urednica oddaje Tesa Drev Juh, prevajalka Vesna Velkovrh Bukilica. Interpretirata Tina Resman in Stane Tomazin, vezno besedilo bere Aleksander Golja, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto leta 2025.
38 min • 10. 04. 2025
Alojz Gradnik, eden vodilnih slovenskih pesnikov v obdobju med svetovnima vojnama, ni bil le pesnik ljubezni in smrti, kot ga radi označujemo po njegovi pesmi Eros–Tanatos, ampak tudi bivanjskih tem ter navezanosti na domače kraje in ljudi. Arhivska oddaja je bila posneta leta 1982. Scenarij Kajetan Kovič, igralca Marinka Šter in Miha Baloh, bralec Rado Časl, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonski mojster Jure Culiberg. Režiserka Elza Rituper.
46 min • 08. 04. 2025
Minilo je 170 let od smrti angleške pisateljice in pesnice Charlotte Brontë. Njeno najbolj znano delo je roman Jane Eyre, ki je v središču tokratnega večera. Slovenci ga poznamo tudi z naslovom Sirota iz Lowooda, kot so ga naslovili njegovi prvi prevajalci. Leta 1955 sta bila to France Borko in Ivan Dolenc, slabih dvajset let pozneje pa Božena Legiša Velikonja. Leta 1991 je ta pripravila nov prevod romana z naslovom Jane Eyre. Avtorica scenarija: Nina Gostiša; prevajalka: Božena Legiša Velikonja; režiserka: Ana Krauthaker; bralka: Sanja Rejc; interpretka: Anja Novak Anjuta; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Nejc Zupančič, Matjaž Miklič; urednika oddaje: Matej Juh in Tina Kozin; produkcija leta 2016.
44 min • 01. 04. 2025
"Živel sem samo od teatra in za teater," je ena osrednjih misli Večera umetniške besede, v katerem ima glavno vlogo dramski igralec Janez Albreht. Te dni je minilo sto let od njegovega rojstva in ob tej priložnosti ponavljamo Večer, ki je nastal pred petnajstimi leti. Takrat je umetnik interpretiral odlomke iz Brižinskih spomenikov, Pohujšanja v dolini Šentflorjanski Ivana Cankarja, Mlade Brede Daneta Zajca, Ciganov Ludveta Potokarja in Milo za drago Williama Shakespearja v prevodu Mateja Bora, Shakespearjev 18. sonet v prevodu Janeza Menarta ter Čakajoč na Godota Samuela Becketta, prevod Franceta Jamnika. Janez Albreht je umrl 1. marca 2013. Interpreta: Janez Albreht in Stane Sever, glasbena oprema: Sara Železnik, ton in montaža: Mirko Martinšek, režija: Jože Valentič, urednica oddaje: Tadeja Krečič. Posneto leta 2010. Redakcija ponovitve Staša Grahek.
36 min • 27. 03. 2025
Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.
84 min • 25. 03. 2025
Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti? Scenaristka je Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser je Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta januarja 2025.
46 min • 28. 01. 2025
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
66 min • 21. 01. 2025
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
32 min • 26. 03. 2024
"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.
36 min • 20. 12. 2022
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
71 min • 13. 12. 2022
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
84 min • 24. 11. 2022
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
47 min • 07. 06. 2022
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
59 min • 11. 04. 2022
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
40 min • 13. 04. 2021
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
42 min • 16. 03. 2021
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.
42 min • 16. 02. 2021
