Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Literarni večer je oddaja, ki predstavlja tako pesnike kot prozaiste vseh časov. V oddaji slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Leta 1930 rojeni ameriški pesnik, eden redkih še živih pripadnikov ožjega kroga beatniške generacije, Gary Snyder je izdal prek petnajst knjig poezije, pa tudi nekaj knjig esejev. Poezijo, vsako pesem in celoten pesniški opus Garyja Snyderja, preveva močan vpliv tradicionalnega vzhodnoazijskega dojemanja sveta in duhovno izročilo ameriških staroselcev. Pesmi Snyderja beremo kot neskončen haiku, prežet s prvinskim, otroškim čudenjem, navdušenjem in ljubeznijo do vsega in vsakogar, do žive in nežive narave. Avtor dramatizacije Jure Jakob, prevajalec Tone Škrjanec, interpreta Primož Pirnat, Pavle Ravnohrib, režiser Igor Likar, napovedovalca Lidija Hartman, Bernard Stramič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Aleks Pirkmajer, Sebastjan Mulej. urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2011.
Petr Borkovec (1970) sodi med najpomembnejše češke sodobne pesnike. Lani je pri Beletrini izšel izbor iz njegovih zbirk z naslovom Iz notranjosti, ki ga je prevajalka Nives Vidrih naredila skupaj z avtorjem in prevedla pesmi. Pesnik je bil namreč častni gost Beletrininega festivala Dnevi poezije in vina. (Pred leti se je udeležil tudi vileniškega festivala.) Borkovčeva poezija je podrobno, prefinjeno opazovanje in prisluškovanje svetu, posebej naravi, živalim in rastlinju, kar preiskuje z mikroskopsko natančnostjo in napleta zgodbe o njihovem bivanju. Večinoma imajo počasen, meditativen ritem, pesnik pa zna ubrati tudi bolj poskočne, radožive in vesele tone. Podobno velja tudi za njegove kratke zgodbe. Zadnje čase se njegova literarna ustvarjalnost vedno bolj preliva v pisanje proze, bodisi so to pesmi v prozi, ritmizirana lirična proza ali pa kar že prave kratke zgodbe z izrazito fabulo. Vse s posebno občutljivostjo za podrobnosti, poglabljanje v bistvo stvari, živali in ljudi. Avtorica scenarija in prevajalka Nives Vidrih, režiserka Ana Krauthaker, interpreta Gregor Gruden in Blaž Šef, bralka Jasna Rodošek, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2022.
Pred dnevi je umrla angleška pisateljica Hilary Mantel, ki sodi med najpomembnejše sodbne britanske avtorje. Njeno najpomembnejše delo je zgodovinska trilogija Wolf Hall, ki je postavljena na začetek 16. stoletja, na dvor kralja Henrika VIII., spremlja pa vzpon Thomasa Cromwella na položaj kraljevega ministra. Tako za prvi kot za drugi del trillogije, V senci Tudorjev in Pripeljite obtožence, je Hilary Mantel v letih 2009 in 2012 prejela bookerja. Od lani imamo v slovenščini prvi del trilogije Wolf Hall, V senci Tudorjev, in sicer v prevodu Dušanke Zabukovec, ki je tudi avtorica tega Literarnega večera. Režiserka je Saška Rakef, bralka Barbara Zupan, interpreta Matej Puc in Lea Mihevc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorica pa Staša Grahek. Leto nastanka: 2021.
Pred kratkim smo Tolstojev znameniti roman - epopejo Vojna in mir dobili drugič v slovenskem prevodu. Pred skoraj sto leti ga je prispeval Vladimir Levstik, zdaj pa ga beremo v prevodu Lijane Dejak, katerega značilnost so med drugim prevedeni francoski odlomki. Zgledovala se je po samem Tolstoju, ki je leta 1873 tudi sam prevedel vse francoske odlomke tretje izdaje romana v ruščino. Avtor oddaje Marjan Kovačevič Beltram, prevajalka Lijana Dejak, interpretacija Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2022.
Angleški pisatelj Aldous Huxley je distopični roman z ironičnim naslovom Krasni novi svet izdal leta 1932 po daljšem bivanju v tedaj fašistični Italiji, v njem pa je ostro kritiziral vsakršen totalitarizem in manipuliranje z ljudmi. Prikazuje družbo v 26. stoletju, ko naj bi v stehniziranem svetu zavladali brezčutnost in kriza duha. Zveni nekam znano? Avtorica oddaje Nada Barbarič Naskov, prevod Boris Verbič, interpret Gregor Čušin, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež in Mirko Marinšek, režija Ana Krauthaker, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Produkcija 2004.
Pri založbi Družina je z letnico 2021 izšla izjemna knjiga z naslovom Tišji glasovi. Prinaša prevode pesmi nemških romantikov, ki jih pri nas skorajda ne poznamo. Eden izmed njih je tudi Nikolaus Lenau, najvidnejši avstrijski lirik devetnajstega stoletja. Rodil se je v mestu Csatád v današnjem romunskem Banatu. Po letu 1830 se je popolnoma posvetil pesniškemu ustvarjanju. Živel je v Ameriki, v Stuttgartu in na Dunaju, umrl je leta 1850. Predstavlja ga Matej Venier, prevajalec njegovih Pesmi iz trsja, v oddaji pa bomo slišali tudi znamenite Gozdne pesmi v prevodu Braneta Senegačnika. Vse pa najdemo v omenjeni knjigi Tišji glasovi. Interpret Saša Tabaković, bralka Mateja Perpar, glasbena oprema Nina Kodrič, tonska mojstrica Mirta Berlan, režija Klemen Markovčič, urednica Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2022.
Tržaški odvetnik, tudi pesnik in pisatelj Fortunat Mikuletič je bil med vojno politični interniranec v Abruzzih in čeprav se je dveh letih internacije postaral za deset let, je stiske in tegobe v Italiji interniranih Slovencev prikazal izrazito humorno. Igralci: Polde Bibič, Miha Baloh, Aleksander Valič, Dare Valič, Brane Grubar, Jurij Souček, Andrej Kurent, Milan Kalan, Franček Drofenik, Danilo Benedičič in Tone Homar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka Metka Rojc, asistentka režije Daša Dovžan, urednika oddaje Rapa Šuklje in Vlado Motnikar. Radijska priredba in režija: Balbina Battelino Baranović. Leto produkcije: 1978
Alojz Gradnik je osnovno šolo obiskoval v rojstni Medani in v Gorici, po maturi pa se je leta 1901 vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze, kjer je leta 1907 postal doktor prava. Služboval je v raznih krajih na Primorskem, po končani prvi svetovni vojni pa se je iz svoje ožje domovine, ki so jo zasedli Italijani, preselil v Jugoslavijo in opravljal sodno službo v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu. Po upokojitvi se je za stalno naselil v Ljubljani. Umrl je star 85 let. Gradnikovo pesniško delo je obsežno. Od prve objavljene pesmi v dijaškem listu Vrtec leta 1896 pa do konca svojih dni je bil pesnik živi soustvarjalec podobe slovenske lirike, ki ji je s svojo izrazito osebnostjo vtisnil nespregledljive poteze. Prvo zbirko z naslovom "Padajoče zvezde" je natisnil razmeroma pozno - pri štiriintridesetih letih. Avgusta je minilo sto štirideset let od njegovega rojstva. Avtorica oddaje Petja Gorjup je izhajala iz Gradnikove izjave, da "vsak človek teži k harmoniji z namenom rásti in prerasti samega sebe". Avtorica scenarija Petja Gorjup, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Mateja Perpar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2022.
Pisatelj in esejist, prevajalec in urednik ter univerzitetni predavatelj, književni in knjigotrški praktik in teoretik, je v štirih desetletjih literarnega ustvarjanja izdal štirinajst leposlovnih in pet strokovnih knjig. Letos ga kot slovenskega avtorja v središču izpostavlja mednarodni literarni festival Vilenica, na postaje na njegovi literarni poti pa opozarja Matej Bogataj. Scenarij Matej Bogataj, interpret Primož Pirnat, bralka Lidija Hartman, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Vlado Motnikar. Produkcija 2022.
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar Drugi del romana bo na sporedu 16. marca.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar.
Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.
Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
V novem šolskem letu se v oddaji Literni večer znova vračamo k ciklu Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura!. Čeprav je letos predvideno skupno branje z dijaki 4. letnika slovenskih srednjih šol, začenjamo z oddajama, ki sta spomladi odpadli zaradi epidemije covida 19. Danes je na vrsti groteskna drama irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota. Prizorišče je prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja, vendar ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. A kljub vsej teži drama ni moreča, temveč burkaško absurdna.
“Danes mi je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.” Prva stavka v kratkem romanu francoskega pisatelja Alberta Camusa več kot zgovorno opisujeta junakovo iztrganost iz okolja in ravnodušnost, pa tudi njegovo nesprenevedanje in ne nazadnje dosledno vztrajanje pri svoji osebnosti. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura – o, literatura! pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na gimnaziji Poljane v Ljubljani. Odlomke iz besedila interpretirata igralca Aleš Valič in Uroš Smolej, oddajo pa so za radio oblikovali še napovedovalca Ana Bohte in Miha Zor, redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar in režiser Jože Valentič.
Cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! nadaljujemo z literarnim večerom o Combrayju, prvem delu romana Marcela Prousta V Swannovem svetu. Pisatelj, ki je v romanopisju uveljavil asociativno sledenje čutnim zaznavam – nehotni spomin, kot ga je imenoval – je s tem delom začel romaneskni cikel Iskanje izgubljenega časa. V njem fragmentarno, prek razčlenjevanja spominskih bliskov, opisuje odraščanje dečka v umetnika in ob tem dogajanje v desetletjih ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Oddajo je z odlomki v prevodu Radojke Vrančič pripravila Mateja Gomboc.
Arsovo domače branje Oh literatura – o, literatura! Grumova dramska in pripovedna dela sta zaznamovala ekspresionizem in psihoanaliza. Podzavest, duševne motnje in težave z okoljem določajo tudi osebe v Dogodku v mestu Gogi, enem najpogosteje uprizarjanih slovenskih dramskih besedil.
