Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Literarni večer je oddaja, ki predstavlja tako pesnike kot prozaiste vseh časov. V oddaji slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Ameriški pisatelj Philip Roth, ki je v romanih najpogosteje raziskoval sodobno realnost, življenje Judov v ZDA, medčloveške odnose in smrtnost, se je rodil 19. marca 1933, umrl pa leta 2018. Avtor številnih romanov je prejel mnoge literarne nagrade, med njimi Pulitzerjevo in mednarodno Bookerjevo nagrado, bil je tudi večni kandidat za Nobelovo. Njegovo pripovedništvo predstavljamo v Literarnem večeru z naslovom Narobe zasukana pravljica. Avtorica oddaje Miriam Drev, prevajalca Miriam Drev in Miha Avanzo, interpreta Brane Grubar in Željko Hrs, bralca Nadja Jarc in Igor Velše, glasbena oprema Sara Železnik, tonska mojstra Matjaž Miklič in Cole Moretti, režija Ana Krauthaker. Urednika oddaje Marko Golja, Staša Grahek (ponovitev). Leto nastanka 2008.
Slovenska pesnica in učiteljica Kristina Šuler se je rodila 17. julija 1866 v Kropi na Gorenjskem. Književnosti je bila zavezana vse življenje. Prve pesmi je začela pisati pri štirinajstih letih, najprej v nemščini, pozneje v slovenskem jeziku. Njen mentor je bil pesnik Anton Medved, ki ji je napovedoval lepo literarno prihodnost ter menil, da lahko postane največja slovenska pesnica. Vendarle pa pesnici zaradi težavne življenjske usode za življenja ni uspelo izdati pesniške zbirke. Njena posthumna zbirka je izšla petdeset let po njeni smrti, poimenovana Češnja pod mojim oknom. Avtorica scenarija Cvetka Bevc, bralec igor Velše, dramska igralca Vesna Jevnikar in Branko Jordan, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2023.
Karl Gjellerup je leta 1917 prejel Nobelovo nagrado "za vsestransko in bogato pisateljsko ustvarjanje, navdihnjeno z visokimi ideali". Pisal je poezijo, povesti, drame in romane, v Literarnem večeru pa namenjamo pozornost njegovemu obširnemu romanu Mlin na griču v prevodu Janka Modra. Prevajalec je Janko Moder, avtor scenarija Marjan Kovačevič Beltram, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, bralka Maja Moll, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2023.
Živa Čebulj je lani za prevod poezije Andrée Chedid Ubesediti pesem prejela nagrado Radojke Vrančič. Ubesediti pesem je sploh prva knjižna objava te zanimive književnice v slovenščini, izšla pa je pri Književnem društvu Hiša poezije. Kot pravi prevajalka: "poezija Andrée Chedid vabi k iskanju svoje lastne poti, ne verjame uhojenim potem religij, tradicij, civilizacij, temveč opozarja na klic sonca, ki vabi vsakogar s seboj". Več pa v Literarnem večeru, ki ga je pripravila Živa Čebulj, vanj je poleg poezije iz omenjene knjige uvrstila tudi nekaj novih prevodov Andrée Chedid, in sicer iz romana Drugi in iz pesniških zbirk Prvobitni obraz, Jame in sonca in Tkanina vesolja. Avtorica scenarija in prevajalka Živa Čebulj, interpreta Željko Hrs in Matej Puc, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednik Matej Juh. Produkcija 2023.
Arto Paasilinna (1942–2018) je bil izjemno priljubljen finski romanopisec, ki je s svojimi romani očaral tudi bralke in bralce na Slovenskem. V slovenščini je izšla vrsta njegovih romanov v prevodu prevajalke in pisateljice Jelke Ovaska Novak, tudi avtorice Literarnega večera, s katerim se bomo poklonili mojstru asketskega humorja ob 80. obletnici njegovega rojstva. Nikar ne zamudite. Avtor literarnih del Arto Paasilinna, prevajalka Jelka Ovaska Novak, režiserka Irena Glonar, asistentka režije Bernarda Černe, bralka veznega besedila Maja Moll, interpreta Zvone Hribar in Vojko Zidar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Martin Florjančič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2005.
Mnogi težko čakamo na knjižni prevod Esejev francoskega renesančnega misleca in polihistorja Michela de Montaigna. Da bomo lažje čakali na izid prevoda, je tukaj Literarni večer spod peresa prevajalskega velemojstra Branka Madžareviča. Prevajalec in avtor oddaje Branko Madžarevič, režiser Jože Valentič, asistentka režije Alenka Kovačič, bralka Simona Juvan, interpret Jurij Souček, igralec Slavko Cerjak, interpret Janez Albreht, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Martin Florjančič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2004.
O kurentih smo navajeni govoriti v množini, prihajajo vsako leto in preganjajo zimo. Zanimivo pa je, da je različic kurenta več tudi v slovenski slovstveni folklori in slovenski literarni, likovni in glasbeni umetnosti. Od kod pravzaprav prihaja kurent, kakšna je razlika ali zveza med kurentom v okviru pustnih šeg in likom kurenta v slovenskih bajkah in pripovedkah? In kako je kurent zakorakal v slovensko literarno umetnost? Interpreti Boris Ostan, Ljerka Belak, Branko Jordán in Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, bralca Igor Velše in Alenka Resman Langus, tonski mojster Matjaž Miklič, režiser Igor Likar. Urednik in avtor oddaje Matej Juh. Produkcija 2016.
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar.
Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.
Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
V groteskni drami irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prizorišče prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja, vendar ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. A kljub vsej teži drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer o slavni Beckettovi drami je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini.
Farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski je Ivan Cankar izlil na papir le v dveh tednih in jo označil kot največjo hudobijo, kar jih je dotlej napisal, v njej pa je jedko ožigosal dvojno moralo in malomeščansko samozadostnost svojih rojakov. Scenarij oddaje je napisala profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Mojca Osvald, odlomke pa smo si v obdobju, ko jih ni bilo mogoče posneti, sposodili iz arhivske oddaje iz leta 1969.
