Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov. Slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Letos obeležujemo 220. obletnico rojstva francoskega dramatika Prosperja Mériméeja. Rodil se je 28. septembra 1803 v Parizu. Bil je iz premožne družine, študiral je arheologijo in filologijo. Kot pisatelj in dramatik je največje uspehe doživel z novelami. Med najbolj znanimi je Carmen, ki je postala predloga za Bizetovo istoimensko opero. Izbrali smo eno izmed starejših oddaj iz našega bogatega arhiva, ki je nastala že daljnjega leta 1961. Avtorica oddaje: Maša Slavec, Prevajalec: Karel Dobida, Interpreti: Aleksander Valič, Duša Počkaj. Jurij Souček, Lojze Rozman, Stane Česnik, Tone Homar in Vladimir Skrbinšek, režiserka: Maša Slavec, tonski mojster: Ivica Dolinar, redakotr: Mitja Mejak, leto nastanka: 1961.
Etel Adnan je libanonsko-ameriška pesnica, pisateljica, filozofinja, esejistka, slikarka, kiparka, tkalka tapiserij. Je avtorica več kot dvajsetih proznih, pesniških in esejističnih knjig. Njena pesništvo in slikarstvo sta v zadnjih dveh desetletjih njenega življenja dosegla svetovno prepoznavnost in ugled. Umrla je konec leta 2021 pri 96 letih. Izbrali smo poezijo, ki jo je izdala v zadnjih treh letih življenja. Avtor oddaje in prevajalec Andrej Peric, bralec Renato Horvat, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel. Leto nastanka 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.
Ameriška pisateljica Carson McCullers (1917-1967), ki jo literarna stroka uvršča med ustvarjalce tako imenovanega novega pripovedništva (new fiction), je pisala kratke zgodbe, drame in romane, njena osnovna tema pa je človekova osamljenost v vrvežu sodobnega sveta. Literarni večer je pripravil Marjan Kovačevič Beltram in izbral odlomke iz romana Ura brez kazalcev v prevodu Majde Stanovnik. Interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, vezno besedilo bere Aleksander Golja, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2023.
Vsestranski francoski umetnik Jean Cocteau se je rodil leta 1889, umrl pa je 11. oktobra pred šestdesetimi leti. Ob tem jubileju smo v našem arhivu poiskali oddajo, ki jo je pripravil Borut Trekman. Prek njegovih besedil izčrpno predstavlja življenje in ustvarjanje tega izjemnega dramatika, pesnika, romanopisca, oblikovalca, filmskega ustvarjalca, likovnika in kritika. Prevajalca Radojka Vrančič in Janko Moder, igralci Boris Kralj, Štefka Drolc, Majda Potokar, Miha Baloh, Danilo Benedičič, Tone Slodnjak, Anatol Štern bralka Breda Hieng, tonski mojster Bojan Stopar, režiser Hinko Košak, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
Mineva 210 let od rojstva Poljaka Emila Korytka. Nesrečna usoda ga je tesno povezala s slovensko literarno romantiko. Na osnovi njegovih ohranjenih pisem in nekaj pesmi iz njegove zapuščine je pred leti nastal Literarni večer o njegovem življenju in pomenu za slovensko literarno zgodovino. Avtorica oddaje Vida Curk, prevajalec Niko Jež, interpreti Boris Juh, Slavko Cerjak, Aleš Valič, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, asistentka režije Alenka Kovačič, režiserka Irena Glonar. Urednici oddaje Vida Curk, Staša Grahek. Leto nastanka 2003.
Roman Ivana Sergejeviča Turgenjeva Očetje in sinovi je v času svojega nastanka – izšel je leta 1862 – pritegnil veliko pozornost ruskih in evropskih bralcev. V njem so odkrivali kulturni in socialni pojav, ki ga je Turgenjev sam poimenoval nihilizem. Miselnost, o kateri je pisal Turgenjev, pa s časom ni zamrla, temveč se je stopnjevala. V Literarnem večeru – letos mineva 140 let od smrti Turgenjeva – v odlomkih iz romana Očetje in sinovi spoznavamo usodo glavnih literarnih likov. Avtor oddaje Marjan Kovačevič Beltram, prevajalec Josip Vidmar, interpret Aleš Valič, bralka Maja Moll, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiser Alen Jelen. Urednika oddaje Matej Juh in Staša Grahek. Leto nastanka 2016.
Letošnji prejemnik literarne nagrade Vilenica je vsestranski književnik, a na prvem mestu je vsekakor poezija. Rodil se je leta 1940 v Vojvodini in s svojimi več kot 35 knjižnimi izdajami sodi v vrh sodobne madžarske literature. Njegova dela izražajo izrazito preseganje meja - državnih, narodnih in jezikovnih, pa tudi literarnozvrstnih in slogovnih, časovnih in predvsem meja v glavah. Scenarij: Jutka Rudaš, prevajalka; Gabriela Gaál, interpret: Primož Pirnat, bralka: Eva Longyka Marušič, urednik oddaje: Vlado Motnikar, tonska mojstrica: Sonja Strenar, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar. Režiserka: Ana Krauthaker. Produkcija: september 2023
Slovenska avtorica v središču literarnega festivala Vilenica 2023 je svojevrstno dvojnost svoje poezije, osebnost in družbenost, izrazila že v naslovu z nagrado za najboljši knjižni prvenec ovenčane zbirke Ostrina miline. V naslednjih letih je izdala še šest pesniških zbirk, doslej zadnja z naslovom Idioritmija je izšla predlani. Za zbirko 'Pridem takoj' je prejela veronikino nagrado, za poezijo in družbeni angažma leta 2016 mednarodno nagrado Regina Coppola, za poezijo in promoviranje dela pesniških kolegic pa leta 2020 nagrado mira. Avtorica oddaje Neža Vilhelm, avtorska interpretacija Barbara Korun, igralca Saša Mihelčič in Matej Puc, urednika oddaje Matej Juh, Vlado Motnikar, bralec Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster David Lap. režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2021.
Dogodek, ki ga ni in ga v zadušljivem mestu niti ne more biti? A nekoč se je vendarle nekaj zgodilo, le govoriti se o tem ne sme. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2023. Avtorica oddaje je Iva Ciglar,igralci Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Čeme in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc.režiser pa Jože Valentič.Leto produkcije: 1999
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar.
Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.
Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
