Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Literarni večer

52 epizod

52 epizod


Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov. Slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.


13. 06. 2024

Norveška književnost po Berlinskem zidu

Leta 2008 je Slovenija predsedovala Evropski uniji in tistega leta smo na Radiu Slovenija v Literarnih večerih predstavili književnost članic povezave; leto pozneje smo predstavili še književnost nekaterih držav, ki niso članice Unije, tudi Norveško. Morda boste v oddaji pogrešali lanskega nobelovca Jona Fosseja, toda oddaja ponuja še kako zanimiv vpogled v morda manj znano književnost. Avtorica scenarija Marija Zlatnar Moe, avtorji literarnih del Erlend Loe, Helene Uri, Lars Saabye Christensen, prevajalka Marija Zlatnar Moe, režiser Jože Valentič, bralca Lidija Hartman in Aleksander Golja, interpreti Rok Matek, Matej Recer, Iva Krajnc Bagola, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2008.


11. 06. 2024

Renesančna lirika

Nedavno se je na področju slovenskega književnega prevajanja in založništva zgodil velik dosežek in sicer integralna izdaja Esejev Michela de Montaignea v prevodu Branka Madžareviča. Gre za tisoč tri sto strani, napisanih v stari francoščini v treh knjigah, kar je prevajalec delal petindvajset let. O tem dosežku smo na Radiu Slovenija že govorili, tudi Branko Madžarevič je marsikaj povedal o svojem delu, avtorju in njegovih esejih iz pozne renesanse. V arhivu smo poiskali oddajo iz leta 1964, v kateri akademik dr. Janko Kos govori o renesančni dobi in tedanji miselnosti, ki je imela odmev v pesništvu tako italijanskih, francoskih in portugalskih ustvarjalcev kot Shakespearea v Angliji. Prevajalci Ciril Zlobec, Alojz Gradnik, Anton Debeljak, Mirko Pretnar in Janez Menart. iinterpreti Duša Počkaj, Polde Bibič in Jurij Souček, ton in montaža Metka Rojc, režija Hinko Košak, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1964.


04. 06. 2024

Gottfried August Bürger - ob 330. obletnici smrti

Tokratni Literarni večer je tudi v malo humornih notah, saj v njem poslušamo del znamenite pripovedi o Lažnivem kljukcu oziroma baronu Münchausnu Gottfrieda Augusta Bürgerja v prevodu Vladimirja Kralja, pa tudi znameniti prevod Bürgerjeve Lenore, kot jo je prevedel France Prešeren. Spominjamo se namreč, da je Bürger umrl 8. junija pred 330. leti. Oddajo je leta 1997 pripravil Metod Pevec, Nastopili so bralka Lidija Hartman in dramski igralci Aleš Valič, Boris Juh, Aljoša Ternovšek, Iva Zupančič in Saša Mihelčič. Glasbeni opremljevalec je bil Marko Stopar, mojster zvoka pa Jure Culiberg. Režija: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 1997.


30. 05. 2024

Sodobna palestinska poezija: Tokove svojega srca usmerjala sem bolje kakor ostrostrelci

V dneh in tednih, ko mnogi sočustvujemo z usodo palestinskega naroda, zelo verjetno želimo izvedeti več o narodu, ki toliko trpi. V Literarnem večeru z naslovom Tokove svojega srca usmerjala sem bolje kakor ostrostrelci lahko spoznamo njegovo poezijo. Oddajo sta pripravila Margit P. Alhady in Mohsen Alhady. Avtorica literarnega dela Ghada Šafi, avtor literarnega dela Rafat Ariri, avtorica literarnega dela Hind Džuda, avtorica literarnega dela Muna Al-Masadar avtorica literarnega dela Asma Azaizeh, avtor literarnega dela Mahmud Darviš, soavtorica prevoda Margit Podvornik Alhady, soavtor prevoda Mohsen Alhady, soavtorica scenarija Margit Podvornik Alhady, soavtor scenarija Mohsen Alhady, režiser Alen Jelen, bralka Eva Longyka Marušič, bralec Bernard Stramič, interpretka Draga Potočnjak, interpret Gregor Čušin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja.


28. 05. 2024

Juan Gelman: Pesmi Sidneyja Westa

Sredi 20. stoletja je v nemir, ki je vladal v španskoameriški poeziji, vstopil mladi Juan Gelman. Rodil se je leta 1930 v Buenos Airesu in se zgodaj pridružil skupini literatov. Po vojaškem udaru leta 1976 je moral zapustiti Argentino. Nekaj časa je živel v Evropi. se za kratek čas vrnil v domovino, pozneje je živel v Mehiki, kjer je leta 2014 tudi umrl. Objavil je več kot dvajset pesniških zbirk, njegova poezija je prevedena v številne jezike; prejel je vrsto pomembnih mednarodnih priznanj. Eno njegovih najbolj nenavadnih pesniških del, ki - ima izjemno mesto tudi znotraj sodobne španskormeriške poezije, je knjiga Pesmi Sidneyja Westa, ki jo je Juan Gelman objavil leta 1969. Avtor Literarnega večera in prevajalec Ciril Bergles, bralec Miha Zor, interpreta Uroš Fürst, Barbara Žefran, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Jure Culiberg, režiserka Ana Krauthaker. Produkcija: 2011, urednici oddaje Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek (ponovitev).


23. 05. 2024

Ivan Sivec: Naplavina davnega spomina

Slovenski pisatelj Ivan Sivec praznuje 75 let. Njegov obsežni literarni opus – doslej je napisal že 186 knjig, nekatere med njimi so prevedene v nemščino in angleščino – zajema tudi biografske in zgodovinske romane, katerim se bomo tokrat posvetili. Izbrali smo romana Vse generalove skrivnosti in Naplavina davnega spomina. Avtor scenarija Marjan Kovačevič Beltram, interpret Aleš Valič, bralca Renato Horvat in Lidija Hartman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka: Saška Rakef, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.


21. 05. 2024

Ostala tvoja je brezmejna slava – Vittoria Colonna: Soneti

Pesnico Vittorio Colonna (1492–1547) literarna zgodovina uvršča v tok petrarkizma, a je izjemen pojav in njen pesniški pomen presega zgodovinsko dobo njenega življenja. Colonna je izvirala iz mogočnega aristokratskega rodu, bila deležna vrhunske humanistične izobrazbe in postala edinstvena intelektualka v specifičnem okolju renesančne družbe. Že v mladih letih se je uveljavila kot pesnica, sčasoma pa je postala eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Posebno znamenito je njeno dolgoletno prijateljstvo z Michelangelom Buonarottijem, za katerega je ustvarila rokopis svoje duhovne poezije. Sloviti umetnik, čigar duhovnost jo je močno zaznamovala, pa jo je upodobil na svojih risbah in ji posvetil nekaj svojih najlepših stihov. V slovenščini lahko beremo njeno poezijo v prevodu Alojza Gradnika, Braneta Senegačnika in Mateja Veniera; izšla je v knjigi Soneti v zbirki Sidera pri založbi Družina. Avtorja prevodov: Brane Senegačnik, Matej Venier; avtor scenarija: Brane Senegačnik; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Eva Longyka Marušič, Igor Velše; interpretka: Ana Urbanc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Sonja Strenar in Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.


26. 03. 2024

Tjaša Mislej: Naše skladišče

Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.


12. 03. 2024

Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata

Ujeti ali svobodni? Francoski eksistencialistični pisatelj in filozof Jean-Paul Sartre je človeku pripisoval polno odgovornost za svoja dejanja, saj so ta posledica posameznikove svobodne volje. V drami Zaprta vrata dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor: pekel. Avtor oddaje Marko Trobevšek, prevajalka: Draga Ahačič, Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever, Estelle: Nina Valič. Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža: Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Produkcija: 2020


20. 12. 2022

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.


13. 12. 2022

Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo – Ars teatralis ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha

Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.


24. 11. 2022

Henrik Ibsen: Nora - Literarni večer ob maturi 2023

Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs


07. 06. 2022

Trubar in slovenska reformacija

Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017


11. 04. 2022

Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby

Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar


13. 04. 2021

Ivan Tavčar: Visoška kronika

Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura  - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.


16. 03. 2021

Lojze Kovačič: Prišleki, 2 del

V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.


16. 02. 2021

Lojze Kovačič: Prišleki, 1. del

Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.


19. 01. 2021

Drago Jančar: Veliki briljantni valček

Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.


15. 12. 2020

Dominik Smole: Antigona

Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.


17. 11. 2020

Edvard Kocbek: Črna orhideja

Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar. 


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt