Prvi

Aktualna tema Andreja Silić Švonja: Zelo veseli smo donacije bibliobusa iz Ljubljane

Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru. Andreja Silić Švonja pa je višja knjižničarka v Gradski knjižnici Rijeka, s katero smo poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, govorili tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Z Vesno Trobec in Andrejo Silić Švonja se je pogovarjala Mojca Delač.

Aktualna tema Vito Vitaz: Pri Zori Ausec sem izbrusil svojo slovenščino

Vito Vitaz je pri Slovenskem domu KPD Bazovica aktiven že vrsto desetletij, in to v različnih vlogah. Spomni se tudi gospe Zore Ausec, ki je leta 1947 ustanovila društvo in s svojo zagnanostjo in prebojnimi idejami poskrbela, da je zaživelo in se razvilo na številnih področjih, čeprav je morda takrat morda vsi niso najbolj razumeli. Zora Ausec je bila posvetna delavka, dolgoletna predsednica in potem tudi častna predsednica. Gospod Vito nam je pripovedoval o njej in njenem doprinosu, hkrati pa tudi o svoji poti sobivanja z društvom. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.

Aktualna tema Živahno v Slovenskem domu Bazovica – od zbora, ki deluje od leta 1947 do mladih, ki aktivno preživljajo poletne dni

V kulturno prosvetnem društvu delujejo različne skupine, ki povezujejo slovenske rojake in hrvaške prijatelje vseh generacij. Slovenski dom je mnogim pravi dom. Tako je že vse od ustanovitve društva in selitve v čudovito vilo, ki jo je Josip Gorup, eden najbogatejših rojakov, zgradil za svojega sina Milana Gorupa. Kaj vse se dogaja v društvu, kako je bilo nekoč in kaj so največji izzivi? O tem tudi z nekdanjim predsednikom društva Zvonimirom Stipetićem in s tajnico Sandro Grudenić, ki je med drugim zadolžena za mlade rojake. Vse več jih počitniške dni preživlja na delavnicah, ki so jih poimenovali Poletje v Bazovici. Letos jih je bilo v treh tednih, navdušeno pove, več kot 50. Kako jih spodbuditi, da se bodo vračali v društvo, ko bodo starejši?

Med štirimi stenami Kampanja "Pridem takoj."

Zadnjih 10 let pri nas v povprečju vsako leto zboli za rakom 150 mladih med 15. in 29. letom starosti. Pogosto gre za krvne rake, še posebno limfome. Mladi so specifična populacija, ki se ob težavah in skrbi zaradi bolezni sooča še s stigmo na drugih področjih življenja. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo zato predstavlja kampanjo "Pridem takoj", o kateri govorimo v tokratni oddaji. Goste je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.

Sledi časa Zgodba agronoma Viktorja Repanška

Včasih o kom rečemo, da ima v življenju – krompir. Za agronoma Viktorja Repanška iz Kamnika je to veljalo vsaj dvopomensko. Veljal je namreč za vodilnega slovenskega in tedaj tudi jugoslovanskega strokovnjaka za vzgojo novih sort krompirja. Podrobnosti o njem in o njegovem delu pa prinašajo tokratne Sledi časa, ki jih je pripravil Stane Kocutar.

Nedeljska reportaža Na gasilski veselici

Gasilske veselice obstajajo skoraj tako dolgo kot gasilstvo samo. Njihov namen in izvedba sta se skozi leta spreminjala, a v očeh lokalne skupnosti ta dogodek ostaja predvsem priložnost za druženje in izkazovanje podpore pogumnim dekletom in fantom, ki prostovoljno rešujejo življenja in premoženje. Predvsem pa je tudi v ozadju takega dogodka duh prostovoljstva in usklajenega dela za lokalno skupnost, ki mu neizprosni čas, v katerem živimo, ne pride do živega. V ozadje veselice v malem kraju na obrobju Ljubljane se je v oddaji Nedeljska reportaža podal Jure K. Čokl.

Svetovalni servis Štefanija Lukič Zlobec: Demenco naj sprejmejo za svojo tudi svojci

Svojci oseb z demenco doživljajo velike obremenitve. Ker bolezen napreduje in traja več let ali celo desetletje, osebe z demenco postanejo popolnoma odvisne od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč. Kakšna pomoč in podpora je na voljo svojcem? Gostja je predsednica Združenja Spominčica Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec.

Prvaki tedna Svetlana Makarovič in Ksenija Benedetti

V tokratnih Prvakih tedna dve eminenci, Svetlana Makarovič in Ksenija Benedetti.

Klicna koda Kdor bo kolesaril, bo dobil višje nadomestilo potnih stroškov

Klicna koda je bila tokrat zelo prometno obarvana: šli smo po zraku, tračnicah in zračnicah, pretekli maratonsko razdaljo in se vprašali, od kod se je vzel nadpovprečno topel bruseljski september.

naPOTki Gewerkenegg - rudniški grad, v katerem nikoli ni živela plemiška družina

Glede na knjigo Najlepši slovenski dvorci dr. Ivana Stoparja grad Gewerkenegg v Idriji pravzaprav uvrščamo med dvorce. O tej dilemi več v današnji 2. epizodi 14. sezone Napotkov, v kateri bomo spoznali ta renesančni objekt, v katerem niso nikoli prebivali plemiči, graščaki ali grajske gospodične. Veliko trapezasto dvorišče s tremi okroglimi grajskimi stolpi z ene strani varuje hudourniška Nikava – pritok reke Idrijce. Je pa poslopje tudi strateško umeščeno na vzpetino nad mestom. Darja Pograjc si je med drugim ogledala uro v grajskem stolpu, kamor obiskovalcem sicer ni dovoljeno.

KiKs "Imaš to" namesto "zmoreš"?

Ali zastrižete z ušesi, ko slišite, da nekdo »naslavlja problematiko«? Gre namreč za tako imenovano kalkiranje oz. dobesedno prevajanje. V tem primeru iz angleščine oz. izraza »to address«. Takšni »slepi« prevodi oz. kalki nastanejo, četudi v slovenščini že obstaja nekaj ustreznic oz. bolj primernih izrazov. Tudi za izraz »imaš to«.

Dobro jutro, otroci Zakaj na svetu govorimo različne jezike?

Na svetu poznamo približno 7.000 jezikov, prevajalci so pa tisti, ki nam pomagajo premagovati zagate ob razumevanju tujih jezikov. Prav danes obeležujemo mednarodni dan prevajalcev, brez katerih bi precej težko prebrali kakšno tujo knjigo ali si ogledali tuj film, če ne bi bila prevedena ali podnaslovljen. Koliko jezikov poznajo tretješolci, katere jezike bi se najraje učili in kako bi izgledal svet, če bi vsi govorili zgolj en jezik, je na OŠ Poljane v Ljubljani preverila Sara Medved.

Lokalni junak Edi Baloh

Edi Baloh iz Breginja se že več kot 11 let ukvarja s čebelarstvom. Predano nadaljuje družinsko tradicijo, ki jo je pred dobrimi štirimi desetletji začel njegov oče. Čebelarstvo je zanj način življenja, skrb za čebele pa njegovo poslanstvo. Kot prvi Slovenec je na mednarodnem tekmovanju v Londonu »London Honey Awards« prejel zlato medaljo za cvetlični med. Na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA je njegov lipov med osvojil naslov šampiona, prejel pa je tudi zlato priznanje in postal prvak vrste. Prejete nagrade so zanj rezultat kakovostne pridelave medu v Breginjskem kotu pa tudi potrditev naravnih danosti tega območja. In kot rad poudari, zahvala gre čebelam: »One pridelajo med, jaz ga le natočim iz panja«.

Radiosfera Iz Radiosfere Leopold I. - Kinderšpil

izbrana skladba: Leopold I. - Kinderšpil (festival Frišno) Glasbeni predlogi so bili: OPZ Rtv Slovenija - Kamenček na kamenček Wera Bestrd - Če mogoče niste vedl (Prva vrsta) Leopold I. - Kinderšpil (festival Frišno)

Svetovalni servis Življenje po ločitvi

Ločitev je ena najbolj bolečih izkušenj, preplavijo nas globoka čustva žalosti in izgube. Zgraditi moramo novo življenje in pozitivno samopodobo, vzpostaviti nov odnos z otroki. Kako se lotiti vse te nove dinamike, zakaj nas zapustijo tudi nekateri prijatelji? In predvsem - kako preživeti čas samote, ki se pojavi? O vsem tem bomo govorili v svetovalnem servisu. Naša gostja bo Milena Svetlin, ki raziskuje proces ločitve. Pokličite ali nam pišite.

Petek brez pravila Kako vzgojiti bučo, ki tehta več kot fičo?

Janko Lovše iz Trebnjega je letos pridelal bučo velikanko, težko 842 kilogramov. Javnosti jo je predstavil minuli konec tedna na tradicionalnem slovenskem tekmovanju in zmagal. Poleg vprašanja, kako tako veliko in težko bučo sploh premakne iz rastlinjaka ter kakšna bučna semena ima, ga v Petku brez pravila povprašamo tudi o morebitnih trikih oziroma posebnih prijemih gojenja.

Lokalni čas Mobilnost v Celju - kaj se je premaknilo v šestih letih?

Tokrat pa v Celje, nekdanji dom celjskih knezov. Ta znamenita plemiška družina se je nekoč prevažala pretežno s konji ali pa s kočijami, ki so jih vlekli konji. Njihovi tlačani pa so se morali večinoma zanašati kar na svoje noge. A pustimo preteklost, omenjam jo zgolj zato, ker bo tudi danes beseda tekla o prevoznih sredstvih. Tudi v tem delu države se namreč trudijo, da bi čim več ljudi namesto z avtomobili potovalo s kolesi, avtobusi ali drugimi prevozni sredstvi, ki manj onesnažujejo zrak kot jekleni konjički. Kakšne so v knežjem mestu trenutne razmere na tem področju nam bo predstavil naš tamkajšnji dopisnik Matija Mastnak.

Aktualna tema Andreja Silić Švonja: Zelo veseli smo donacije bibliobusa iz Ljubljane

Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru. Andreja Silić Švonja pa je višja knjižničarka v Gradski knjižnici Rijeka, s katero smo poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, govorili tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Z Vesno Trobec in Andrejo Silić Švonja se je pogovarjala Mojca Delač.

Po Sloveniji Ali je območje na Barju najboljša lokacija za postavitev ljubljanske sežigalnice odpadkov?

Drugi poudarki oddaje: - Na svetovni dan srca so pripravili številne dejavnosti tudi na Gorenjskem. - Piran in Izola vse bolj priljubljeni točki za postanke navtičnih turistov. - V Novem mestu panelna razstava Grad Grm v odsevu časa. - Gobe letos rastejo bolj slabo, čisto mogoče pa je, da nas bodo še presenetile.

Danes do 13:00 Generalni državni tožilec Šketa odstopil s položaja

Generalni državni tožilec Drago Šketa je danes odstopil s položaja, potem ko so policisti v soboto ugotovili, da je vozil vinjen. S preverjanjem alkoholiziranosti so mu namerili 0,37 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Kot je sporočilo generalno državno tožilstvo, se je Šketa odločil za odstop, ker bi njegovo ravnanje lahko okrnilo ugled organa, ki ga je vodil. Drugi poudarki: - Zunanji ministri Evropske unije na zasedanju v Kijevu o nadaljnji pomoči Ukrajini. - Nobelova nagrada za medicino letos za prispevek pri razvijanju cepiv mRNK zoper covid. - Začenja se novo študijsko leto; študentskih postelj primanjkuje tudi na Primorskem.

Aktualna tema Vito Vitaz: Pri Zori Ausec sem izbrusil svojo slovenščino

Vito Vitaz je pri Slovenskem domu KPD Bazovica aktiven že vrsto desetletij, in to v različnih vlogah. Spomni se tudi gospe Zore Ausec, ki je leta 1947 ustanovila društvo in s svojo zagnanostjo in prebojnimi idejami poskrbela, da je zaživelo in se razvilo na številnih področjih, čeprav je morda takrat morda vsi niso najbolj razumeli. Zora Ausec je bila posvetna delavka, dolgoletna predsednica in potem tudi častna predsednica. Gospod Vito nam je pripovedoval o njej in njenem doprinosu, hkrati pa tudi o svoji poti sobivanja z društvom. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.

Aktualna tema Živahno v Slovenskem domu Bazovica – od zbora, ki deluje od leta 1947 do mladih, ki aktivno preživljajo poletne dni

V kulturno prosvetnem društvu delujejo različne skupine, ki povezujejo slovenske rojake in hrvaške prijatelje vseh generacij. Slovenski dom je mnogim pravi dom. Tako je že vse od ustanovitve društva in selitve v čudovito vilo, ki jo je Josip Gorup, eden najbogatejših rojakov, zgradil za svojega sina Milana Gorupa. Kaj vse se dogaja v društvu, kako je bilo nekoč in kaj so največji izzivi? O tem tudi z nekdanjim predsednikom društva Zvonimirom Stipetićem in s tajnico Sandro Grudenić, ki je med drugim zadolžena za mlade rojake. Vse več jih počitniške dni preživlja na delavnicah, ki so jih poimenovali Poletje v Bazovici. Letos jih je bilo v treh tednih, navdušeno pove, več kot 50. Kako jih spodbuditi, da se bodo vračali v društvo, ko bodo starejši?

Jutranja kronika Začenja se novo študijsko leto

Za nekaj več kot 65 tisoč študentk in študentov se začenja novo študijsko leto. Med njimi je približno 14 tisoč tistih, ki bodo prvič prestopili univerzitetni prag. Tudi na univerzah primanjkuje kadrov. Zaradi nekonkurenčnih plač v primerjavi z zasebnim sektorjem in pogosto slabih delovnih pogojev profesorski poklici ne privlačijo mladih. V oddaji tudi: - Predvolilno tekmo na Poljskem zaznamujejo protesti in spori z Evropsko komisijo - Turčija v odgovor na teroristični napad v Ankari uničila 20 oporišč Kurdske delavske stranke - Zveza prijateljev mladine je v središče Tedna otroka letos postavila radovednost

Jutranja kronika Začenja se novo študijsko leto

Ob začetku novega študijskega leta je slišati opozorila, da se po mnogih drugih področjih v javnem sektorju težave zaradi nekonkurenčnosti začenjajo kazati tudi v visokem šolstvu. Plačna lestvica je vse nižja, minimalna plača požira vse več plačnih razredov in fakultete ne uspejo več zadržati kadrov. V oddaji tudi: - V Varšavi na shodu opozicije več 100 tisoč ljudi - Turčija po poskusu terorističnega napada uničila 20 oporišč Kurdske delavske stranke - Pred razpisom idejnih rešitev za protipoplavno zaščito Pirana danes začetek geomehanskih raziskav

Zrcalo dneva Slovenski diplomati odslej na zasedanjih Varnostnega sveta

Naša država ima od danes status opazovalke v Varnostnem svetu Združenih narodov, preden bo prihodnje leto za dve leti postala nestalna članica. Slovenski diplomati se tako že lahko udeležujejo zasedanj tega najpomembnejšega organa svetovne organizacije. Da vanj vstopamo v zelo zahtevnem obdobju, je poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. V oddaji tudi o tem: - Zmagovalec slovaških parlamentarnih volitev znova napovedal končanje dobave orožja Ukrajini - Ob mednarodnem dnevu starejših opozorila o nasilju nad njimi in revščini med upokojenci - Odbojkarji pred prostim dnevom na olimpijskih kvalifikacijah še drugič zmagali brez izgubljenega niza

Radijski dnevnik Začenja se novo študijsko leto, v katerem bosta univerzi v Ljubljani in Mriboru ponudili nove izbirne vsebine

Začenja se novo študijsko leto. Priprave nanj so zaznamovale tudi avgustovske poplave predvsem na mariborski univerzi. Gmotno škodo na prizadetih objektih so sanirali, so pa zaznali, da je bilo v ujmi prizadetih veliko študentk in študentov. Drugi poudarki oddaje: - V Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka prevzela odgovornost za napad v Ankari - Največja naložba v romunsko vojsko doslej ne bo pomagala ljudem ob meji z Ukrajino - Odstrel rjavih medvedov pri nas se po zavrnitvi tožbe nadaljuje

Dogodki in odmevi Slovenija od danes opazovalka v najpomembnejšem organu Združenih narodov

Slovenija ima od danes status opazovalke v Varnostnem svetu Združenih narodov, preden bo prihodnje leto za dve leti postala nestalna članica. Zunanja ministrica Tanja Fajon pravi, da v varnostni svet vstopajo v zelo težkem obdobju, saj vladajo v svetu številni konflikti. Kljub temu je prepričana, da je Slovenija pripravljena na nalogo in da bodo delo opravili dobro. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Gorski Karabah prispela mednarodna misija s humanitarno nalogo. Na območju sicer le še nekaj tisoč etničnih Armencev - Na Poljskem množični protest proti politiki vladne stranke Zakon in pravičnost. - Ob mednarodnem dnevu starejših opozorila pred kršenjem njihovih pravic.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Na pravi strani Je Barbie feministična ikona?

V prvi epizodi nove sezone podkasta Na pravi strani smo se pogovarjale o t.i. "Barbie feminizmu". Besedna zveza, ki sproža burne reakcije je ob izidu težko pričakovanega filma o legendarni lutki Barbie preplavila svetovne medije. Voditeljica in avtorica podkasta Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila dr. Manco G. Renko. Spregovorili sta o tem v kolikšni meri velike korporacije in pop kultura vplivajo na položaj žensk.

Evolucija užitka Eva in Luka v živo pred publiko!

Pridite 9. oktobra ob 15.00 v Cukrarno na Avdiofestival.

Umetnost možnega Politični dežniki in njihove sence – Gašper Lubej, Al Jazeera in Rok Čakš, Domovina

Stranke se sprenevedajo, da so evropske volitve, ki bodo junija prihodnje leto, še daleč in da se nanje ne pripravljajo. Ne drži, pravita gosta nove epizode, Gašper Lubej, dopisnik Al Jazeere iz Slovenije, in Rok Čakš, urednik spletnega portala Domovina.je. To je politični polčas, pravi Gašper. Prvič po državnozborskih volitvah bodo stranke izmerile dejansko podporo, ki jo imajo pri volivcih. Slab ali dober izid bo bistveno vplival na politično dogajanje v drugem polčasu mandata. To med drugim potrjujejo poteze vodstva Nove Slovenije, ki je bila tradicionalno uspešna na evropskih volitvah. Ni izključeno, da bo na listi tudi predsednik stranke Matej Tonin, se strinjata sogovornika, ki natančno analizirata položaj manjših strank, NSi na eni ter Levice in SD na drugi strani. Na levi in na desni strani političnega prostora sta dva velika politična »dežnika«, Gibanje Svoboda in SDS, ki mečeta dolgo senco na manjše igralce. Zakaj in do kdaj bo SDS dovolila Logarju samostojno igro? Bo Robert Golob lahko izkoristil drugo priložnost, ki jo je dobil z dobrim prvim odzivom vlade na naravno katastrofo. In še mimogrede: kaj se zgodi, ko Robert Golob »spontano« poklepeta z Ano Roš in posnetek postane viralen?

ApolloLajka O galaksijah, galaktičnih nadjatah in vsem vmes – astrofizičarka Dunja Fabjan, FMF UL

Tretjo sezono začenjamo z astrofizičarko in podkasterko Dunjo Fabjan. Klepetali smo o receptih za kuhanje vesolja, ups, o računalniških simulacijah vesolja in kaj nam te povejo o nastanku in sestavi našega kozmosa. Še prav posebej smo se poglobili v galaksije, jate galaksij, nadjate in celo nadnadjate (kot je naš lokalni velekos vesolja, ki se kliče Laniakea). Seveda se pri tem nismo izognili medjatnem plinu, ki se, kot že ime pove, potepa zunaj meja galaksij. Vseeno ga je precej več kot zvezd, planetov in vsega ostalega, kar iz običajne snovi tvori meglenice (tj. galaksije), je strašno vroč, noro redek ter presenetljivo zanimiv. Beseda pa je tekla tudi o tem, kako in zakaj je Dunja sploh postala astrofizičarka - pa mimogrede tudi komunikatorka znanosti (tudi to se da študirati) - in kako je nastal in nastaja podkast Temna stran lune, ki ga skupaj s kolegico Marušo Žerjal pripravljata o vsakovrstnih vesoljskih temah.

Umetnost možnega Politična sprava s pomenljivimi podtoni – Žana Vertačnik, POP TV in Darijan Košir, Dnevnik

Po napetem poletju, ki ga je zaznamovala največja naravna katastrofa na naših tleh, zaganjamo četrto sezono podkasta o politiki Umetnost možnega. Počitnic praktični ni bilo niti za politiko niti za medije. Po tem, ko je vsak dan poročala s poplavljene Koroške, je novinarka POP TV Žana Vertačnik, ki sicer pokriva politično dogajanje v državi, logična izbira za gostjo prve epizode. Darijan Košir, urednik časopisa Dnevnik, ki ureja tudi spletno stran časopisa in je v času poplav delal »podnevi in ponoči«, je prav tako logična izbira. Tako dobimo zanimivo perspektivo novinarskega dela v izrednih razmerah tako s terena, kot iz novinarske redakcije, kjer v takih trenutkih ravno tako ni predaha. Žana pove, kaj so ljudem na terenu pomenili obiski politikov, kako se je razpoloženje ljudi od obupa, strahu, upanja in solidarnosti spreminjalo v nestrpnost. Darijan, ki ima v svoji dolgi profesionalni karieri izkušnjo tudi z delom v izvršilni veji oblasti, se strinja, da je vlada po tem, ko se je julija po zastoju reform in odhodu ministra za zdravje znašla v slepi ulici, dobila drugo politično priložnost. V prvem valu je vlekla prave poteze, a resne preizkušnje šele prihajajo. Je bilo politične premirje pričakovano ali ne? Je bilo iskreno in koliko časa bo trajalo? Kako bodo spremembe v Levici vplivale na trdnost koalicije? In zakaj ima desne sredina toliko načrtov z evropskimi volitvami? In kakšne uteži ima na sebi Anže Logar? Vse to v novi epizodi, ki jo – kot se spodobi - začnemo s čisto novim avizom.

Evolucija užitka Večkrat bi jo lahko samo zmasiral, objel in pobožal

Različne tehnike dotikanja z omejevanjem odpirajo prostor za razburljivo raziskovanje teles.

Evolucija užitka Ne vem, moj libido ... ma, k da ga ni.

Seksualna ustvarjalnost v monogamnih intimnopartnerskih odnosih razkriva novo in razburljivo.

ApolloLajka Slovenska vesoljska strategija – Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne

Ne še tako dolgo nazaj je bilo vesolje z vesoljskimi tehnologijami vred nekaj, s čimer so se ukvarjali izključno veliki. A vesoljski sektor se v zadnjih letih spreminja s svetlobno hitrostjo in pri vse tem pestrem dogajanju Slovenija nikakor ne stoji več ob strani. Od leta 2016, ko smo postali pridružena članica Evropske vesoljske agencije (ESA), smo nanizali vrsto uspehov; imamo tri izvrstno delujoče satelite v orbiti ter števila podjetja, ki so danes prepoznavna na področju vesoljskih tehnologij. Pot do teh uspehov je v pomembni meri pomagala utirati Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, kjer so zdaj vse dozdajšnje izkušnje in predvsem načrte za prihodnost strnili v Slovenski vesoljski strategiji. Kako je bila ta pot videti od blizu in kaj vse se še obeta, izveste v tokratni ApolloLajki.

Srce bije za posel Anita Stojčevska, SKB banka

Kaj nam o spreminjajočem se svetu povedo tisti, ki se z njim soočajo skozi posel? Kakšen je njihov uvid v razvoj Slovenije? Kako razmišljajo o gospodarskih, družbenih in tehnoloških trendih? Pogovori, ki odstirajo zanimive plati vodenja, razvoja podjetja, izzivov, predvsem pa razmišljanja in osebnosti menedžerjev.

Umetnost možnega Dober začetek, še boljši konec – Metka Majer, Pop TV in Marinko Banjac, FDV

V zadnji epizodi tretje sezone podkasta o politiki Umetnost možnega z gostoma, Metko Majer, novinarko POP TV in Marinkom Banjacem, političnim analitikom, vlečemo črto. Bilanca sezone je zanimiva – v prvi polovici smo bili še v drugem delu super- volilnega leta, v drugi v zamahu napovedovanih reform. Analiziramo širokopotezne napovedi vlade, prve padce in težko učno dobo nove ekipe, ki se je zavlekla v letošnjo pomlad. Kar seveda odpira vprašanje, kaj se bo zgodilo jeseni, ko se znova začenja predvolilno obdobje pred evropskimi volitvami in ko se bo tudi čas za odlašanje z reformami iztekel. Strinjamo se, da je uspešna kandidatura za Varnostni svet okrepila politični položaj Tanje Fajon, ugibamo, kaj govori vrh stranke NSi za zaprtimi vrati, Metka Majer pa odpre tudi zanimivo vprašanje: bo Anže Logar kandidat na evropskih volitvah. In na koncu se z Alešem strinjava: septembra se Umetnost možnega zagotovo vrača s četrto sezono, če bo treba, pa bomo kakšno izredno epizodo pripravili tudi čez poletje. Lepe poletje vam želiva!

Evolucija užitka Največ informacij o seksu sem dobil pri verouku pa v porničih

Celovita spolna vzgoja ščiti, samo prepovedi spodbujajo tvegano vedenje.

Pop panorama Nedelja, 1. 10. 2023

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 1. 10. 2023

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rok, funk, soul, r & b, fusion, džez, bluz, reggae, afriška urbana glasba, newyorška salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 1. 10. 2023

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Sobotni glasbeni večer - Posnetki s snemanj za album Time Out of Mind Boba Dylana

Glasbeni urednik Jane Weber in gost večera Goran Dekleva vam predstavljata Dylanovo glasbo, posneto za ploščo Time Out of Mind. V oddaji je ob ključnih skladbah tudi nekaj manj znanih skladb in inačic. Slišati je tudi nekaj referenc iz zgodovine popularne in ljudske glasbe, Dylanova plošča Time Out of Mind iz leta 1997 je dobila 3 grammyje in sodi med glasbenikove ključne stvaritve.

Huda muska Huda muska - Wera Bestrd

V Hudi muski se predstavlja ljubljanski raper Matjaž Verčič, ki deluje pod umetniškim imenom Wera Bestrd. Pred kratkim se je udeležil festivala Kantfest International 2023, kjer si je priboril glavno nagrado, zlato kanto. Hudo musko je pripravila Tina Žun.

Pesem v žepu BosaZnova: Terapija za pare

Dvojina v ritmu bossa nove: BosaZnova sta Vanja in Matjaž Romih, ustvarjalni par, ki je svoje zgodbe iz zasebnega okolja pred kratkim prenesel na velike odre, kot sta Popevka in Melodije morja in sonca. Na svojem prvem albumu »Terapija za pare« nam skozi trinajst pesmi v duetu pripovedujeta o povsem vsakdanjih plateh življenja v dvoje.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Hinka Krčka s prijatelji in nova zgoščenka z naslovom "Tisoč rzlogov imam"

Mozaik slovenske narodnozabavne glasbe je postal bogatejši za v mesecu maju letos izšlo zgoščenko "Tisoč razlogov imam" Ansambla Hinka Krčka s prijatelji. Poslušate jo v zadnji septembrski oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Koncerti Kamenček na kamenček - predstavitev novega zvočnega albuma

"Kamenček na kamenček, vmes pa malo peska ..." - tako je zazvenela uvodna pesem v predstavitev novega zvočnega albuma, na katerem so otroške pesmi profesorja in skladatelja Tomaža Habeta. Otroški pevski zbor RTV Slovenija poje pod vodstvom Anke Jazbec. Pri klavirju je Klemen Golner.

Godbe z zgodbo Sting

72. rojstni dan bo praznoval angleški glasbenik Gordon Matthew Thomas Sumner, bolj poznan pod imenom Sting. Leta 1977 je skupaj z bobnarjem Stewartom Copelandom in kitaristom Henrijem Padovaniem, ustanovil skupino The Police. Ko je Padovania zamenjal Andy Summers, je skupina izdala prvo skladbo Roxanne in vse drugo je zgodovina.The Police so izdali 5 studijskih albumov in leta Leta 1986 je skupina preneha delovati, Sting pa se je posvetil svoji, več kot uspešni solistični karieri. Sting je med drugim prejemnik 17 nagrad grammy, zlatega globusa, nagrade emmy in štirih nominacij za nagrado oskar. Leta 2019 je prejel posebno priznanje za skladbo Every breath you take, ki je največkrat predvajana v zgodovini radia. Je tudi med najbolje prodajanih glasbenikov vseh časov. Nekaj njegovih odličnih skladb poslušamo v oddaji Godbe z zgodbo.

41 stopinj vročine Jože Kampič

V oddaji poslušamo skladbe Oče čornie (ruska narodna/Jože Privšek, solist Jože Kampi, harmonika), Breakin' (Tone Janša, glasbeni producent Jože Kampič), Osebno (Vinko Globokar), Radenci 83 (Jože Privšek) in Straighten up (Lenart Krečič).

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Lahko noč, otroci! Zaljubljena čarovnica

... ni videla dlje od svojega dolgega kumaričastega nosu. Pripovedujeta: Barbara Lapajne Predin in Boris Ostan. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

RIO radijska igra za otroke Frane Puntar: Pesem gre na zmenek

V igrici je slišati veliko glasbe, še več, pesem je kar glavna oseba in če le morete, z njo zapojte in jo poslušajte v stereotehniki. Tako je bila tudi posneta in to je bil pred skoraj petdesetimi leti velik tehnični dosežek v režiji Aleša Jana, ki prav danes praznuje osemdeseti rojstni dan. Za otroke je režiral skoraj sto radijskih iger. Iskreno mu čestitamo! Torej, pesem gre na zmenek, vendar brez zapletov ne bo šlo. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Glas - Janez Hočevar Pesem - Svetlana Makarovič Žvižg - Boris Cavazza Maček Sladokusec - Danilo Benedičič Žaba Zehavka - Duša Počkaj Škorec Govorec - Niko Goršič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1977.

Lahko noč, otroci! Gospod in hruška

Če bi si gospod sam utrgal hruško, jih ne bi pomendrali … Pripoveduje: Andrej Nahtigal. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1990.

Hudo! Z mladimi novinarji z ll. OŠ Celje o spoštovanju

Novinarske delavnice smo izpeljali na ll. OŠ Celje, mladi novinarji pa so za svojo temo izbrali spoštovanje. Kaj je to, kakšen je bil včasih odnos med učenci in učitelji, kakšno je vzdušje na šoli in kako rešujejo nesoglasja, so bila vprašanja, ki so jih zastvaili številnim sogovornikom, tudi enemu najuspešnejših slovenskih deskarjev na snegu Timu Mastnaku.

Kulturomat Knjigomat 1

Vsako zadnjo soboto v mesecu bo namesto Kulturomata v oddaji Hudo rubrika Knjigomat. Skupaj se bomo sprehodili med knjižnimi policami in pokukali med knjige. Raziskali bomo, kaj novega so založbe izdale, katere knjige prebrati, katere stripe odpreti in katere slikanice poiskati. Tokrat smo spoznavali 70 let zbirke Čebelice, spoznali navihano Akisi ter Pozabljivo stonogo, po telefonu pa se nam je oglasila urednica Nika Susman.

Hudo športni Plesalka hip hopa Maša Kočevar

Na ll. OŠ Celje smo spoznali simpatično Mašo Kočevar, plesalko hip hipa v Plesnem centru TBA, ki ima za sabo zelo uspešne nastope na državnem in evropskem prvenstvu, pred sabo pa nastop na svetovnem. Spoznajte jo tudi vi v v rubriki Hudo športni!

Radijski ringaraja Radijski ringaraja

Med osmo in deveto odpiramo vrata slovenskih vrtcev, delamo prepih v učilnicah prvošolcev, drugošolcev, tretješolcev, poslušamo ringarime in zgodbaraje, rešujemo zanke in uganke, pojemo z Violinčkom in odgovarjamo na tisoč zakajev. Radijski ringaraja vsako soboto ob 8.05 na prvem programu Radia Slovenija.

Dobro jutro, otroci Zakaj na svetu govorimo različne jezike?

Na svetu poznamo približno 7.000 jezikov, prevajalci so pa tisti, ki nam pomagajo premagovati zagate ob razumevanju tujih jezikov. Prav danes obeležujemo mednarodni dan prevajalcev, brez katerih bi precej težko prebrali kakšno tujo knjigo ali si ogledali tuj film, če ne bi bila prevedena ali podnaslovljen. Koliko jezikov poznajo tretješolci, katere jezike bi se najraje učili in kako bi izgledal svet, če bi vsi govorili zgolj en jezik, je na OŠ Poljane v Ljubljani preverila Sara Medved.

Lahko noč, otroci! V coprniški šoli

Coprnice novi sošolki zakuhajo napoj … Pripoveduje: Maja Končar. Glasbenik: Milko Jurečič, violina. Napisal: Tomo Kočar. Režiserka: Špela Kravogel. Lahkonočnice na obisku v oddaji Lahko noč, otroci!. Premiera izvedba v živo iz studia 13 Radia Slovenija, september 2020.

Lahko noč, otroci! Nina Mav Hrovat: Pot domov – 5. del pravljične nanizanke, ki spodbuja pripovedovanje

Tudi v zadnjem septembrskem pravljičnem večeru, v katerem v oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice s ciklom novih pravljic, ki spodbujajo pripovedovanje, so glavni junaki živali, ki jih interpretirajo dramski igralci Jožica Avbelj, Maja Končar, Marijana Brecelj, Ivo Ban, Željko Hrs in Zvone Hribar. V petem, zadnjem, delu te pravljične nanizanke v sklopu skupnega projekta Prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija gozdne prijatelje čaka dolga Pot domov, ki si jo krajšajo tako, da kot iz rokava stresajo ljudske pregovore in reke. In kaj mislite, kaj bo nocoj sanjal Jazbec in kaj Zajec? Pa Medved, Veverica in Miš? Nastopajo: Jožica Avbelj (pripovedovalka), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Avtorica besedila: Nina Mav Hrovat po kreativni zasnovi izr. prof. dr. Barbare Baloh in Samante Kobal v sodelovanju z urednikom Žigo Koscem. Dramaturginja: Samanta Kobal. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Pravljična nanizanka, ki spodbuja pripovedovanje, v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci! Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2023.

Gymnasium Šest medalj na tekmovanju Euroskills 2023

Med 5. in 9. septembrom je v Gdansku na Poljskem potekalo največje tekmovanje za mlade strokovnjake Euroskills 2023. Mladi, stari med 18 in 25 let, so se na njem pomerili v več kot 40 panogah, gre pa za največji dogodek na področju poklicnega izobraževanja. Slovenijo je na tekmovanju zastopalo 12 tekmovalcev, domov so se vrnili s šestimi medaljami. Z nami v studiu so bili Žiga Kralj, Irena Čepon in Sibila Leskovec, ki so prejeli medalje odličnosti.

Slovencem po svetu Pestro dogajanje na Slovenskih dnevih v Clevelandu

V ameriškem Clevelandu potekajo tradicionalni Slovenski dnevi, ki združujejo številne kulturne, izobraževalne, kulinarične, poslovne dogodke in srečanja; udeležil se jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Pogovor z ministrom in utrip s slovenske prireditve v Clevelandu smo zabeležili tudi v oddaji. Ob začetku novega študijskega leta smo se o študiju slovenskega jezika po svetu pogovarjali z vodjo programa Slovenščina na tujih univerzah Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik dr. Mojco Nidorfer, skočili smo tudi v češko mesto Brno, kjer so se študentje slovenščine na Masarykovi univerzi že zbrali in se z lektorico Matejo Kosi pogovorili o delu na slovenskem lektoratu. Ustavili pa smo se tudi pri rojakih v Bosni in Hercegovini, kjer Slovenci v Kaknju po počitnicah že pripravljajo vrsto zanimivih dogodkov.

Sami naši Korespondenca med Nikolo teslo in J.P. Morgan & Co. v slovenščini

V oddaji Sami naši na prvem prisluhnite zgodbi o Živojinu Pavloviću, srbskem režiserju, ki velja za enega najvidnejših predstavnikov jugoslovanskega črnega vala. Govorili bomo tudi o prevodu korespondence med Nikolo Teslo in J. P. Morganom & Co, ki je zahvaljujoč Tiborju Hrsu Pandurju zdaj dostopna tudi v slovenščini. Raziskali bomo tudi posebnosti makedonskih priimkov in o tem, kako se obnašajo v slovenskem prostoru.

Sotočja Kaj se dogaja s poukom slovenščine in v slovenščini?

Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.

Naše poti O Romih, ki so del LGBT+ skupnosti na prvi tovrstni konferenci pri nas

Romski akademski klub s prvo konferenco o Romih, ki so del LGBT+ skupnosti, naslavlja manjšino znotraj manjšine in tako orje ledino v slovenskem prostoru. Gre za temo, ki do sedaj še ni našla mesta za diskurz. Odpravili se bomo še na Gradiščansko, kjer smo obiskali nekaj romskih organizacij, prinašamo pa še izsledke mednarodne romske konference v Radencih, na kateri so se zbrali nekateri predstavniki Romov in predstavniki vladnih institucij, ki pokrivajo romsko tematiko iz več evropskih držav.

Slovencem po svetu Za slovenska društva pomembno tudi sodelovanje mladih

Ob začetku jeseni v številnih slovenskih skupnostih po svetu pripravljajo druženja. V Tuzli je vse nared za jutrišnje praznovanje 30-letnice delovanja tamkajšnjega slovenskega društva. V Gentu se bodo v nedeljo srečali Slovenci, ki živijo v Belgiji, na Švedskem pa so se že družili na Vseslovenskem srečanju vseh generacij. V oddaji tudi o tem, kje lahko študenti iz tujine, tudi tisti slovenskih korenin, poiščejo informacije, če prihajajo na študij ali izmenjavo v Slovenijo.

Sami naši Sami naši na glasbenih dogodkih

Metelkova v Ljubljani je praznovala 30 let delovanja, v tem času pa je gostila mnoge umetnike iz nekdanje skupne države. Obiskali smo tudi 40. Balkan Open Jam, ki je tokrat posvečen albanskim glasbenim zakladom, V Škofji Loki pa je potekal 11. zbor hrvaške kulture.

Sotočja 'Čas je, da tudi v prestolnici avstrijske Koroške pokažemo, kaj imamo!'

V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca

Naše poti Rome bodo zaradii širjenja industrijske cone v Ribnici morali preseliti

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je minuli torek več ur razpravljal o položaju romske skupnosti. V 30 letih se razmere niso izboljšale, ampak še poslabšale. V Naših poteh prinašamo poročilo s torkove razprave. Svoje poročilo o romski skupnosti je v petek predstavil tudi Varuh človekovih pravic. V občini Ribnica pa bodo zaradi širjenja industrijske cone Lepovče morali preseliti tamkajšnje Rome, a romska skupnost temu nasprotuje.

Slovencem po svetu Študijsko leto v Belgiji je tik pred vrati tudi za slušatelje slovenskega jezika

Tik pred začetkom novega študijskega leta v Belgiji se pogovarjamo z lektorico slovenskega jezika na univerzah v Bruslju in Gentu Ivano Petric Lasnik, ustavljamo se tudi v Nemčiji, pri rojakih v Berlinu, kjer je v začetku jeseni že zelo pestro dogajanje in pri Slovencih v Severnem Porenju Westfaliji, kjer se pripravljajo na medgeneracijsko srečanje v Baasmu, zabeležili pa smo tudi dogajanje na tradicionalnem Festivalu kranjskih klobas v ameriškem Clevelandu.

Sami naši Prejemnik nagrade Vilenica: Otto Tolnai

V tokratni oddaji Sami naši na Prvem se pogovarjamo z glasbenikoma Vaskom Atanasevskim in Vlatkom Stefanovskim ter razkrivamo, kako se je obneslo glasbeno sodelovanje med očetoma in sinovoma. Spoznali boste tudi slovenski par Matejo in Jureta, ki kljub negativnim izkušnjam, ki jih gosti delijo na družbenih omrežjih, že leta izbira Hrvaško za dopust. Gostimo tudi pesnika, pisatelja in dramatika Otta Tolnaija, letošnjega prejemnika nagrade vilenica.

Sotočja Z zaščito podnebja je enako kot z zaščito manjšin - vsi morajo biti za, drugače ne gre

Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica

Eppur si muove - In vendar se vrti Odnos Hrvaške do slovenščine v šolah spodbuden, težave drugje

Kako pomemben je pouk slovenskega jezika za narodno skupnost, se dobro zavedajo tudi rojaki na Hrvaškem. Pred 70 leti so po zaslugi Zore Avsec na Reki imeli celo svojo slovensko šolo, ki pa je delovala samo tri leta. Manjšinska zakonodaja zdaj omogoča učenje slovenščine v osnovnih in srednjih šolah, vendar mora biti za to izpolnjenih več pogojev. Ledino so orali pred 17 leti na reški osnovni šoli Pećine, tri leta pozneje so prvi uvedli redni pouk slovenskega jezika in kulture. Med učenci in dijaki postaja vse bolj prepoznaven in zanimiv izbirni predmet, to pa za samo uvedbo ni dovolj. Kakšen je odziv med ravnatelji? Kako je z učbeniki in še najpomembnejše, kako je z usposobljenimi učitelji in profesorji? O izzivih poučevanja slovenskega jezika na hrvaških šolah se bo Mateja Železnikar pogovarjala z vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Barbaro Riman in učiteljico Vido Srdoč, ki je leta 2009 prva začela poučevati slovenščino na osnovni šoli Pećine. V oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti iz Slovenskega doma Bazovica na Reki.

Aktualna tema Andreja Silić Švonja: Zelo veseli smo donacije bibliobusa iz Ljubljane

Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru. Andreja Silić Švonja pa je višja knjižničarka v Gradski knjižnici Rijeka, s katero smo poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, govorili tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Z Vesno Trobec in Andrejo Silić Švonja se je pogovarjala Mojca Delač.

Novice Radia Slovenija Novice ob 14h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Po Sloveniji Ali je območje na Barju najboljša lokacija za postavitev ljubljanske sežigalnice odpadkov?

Drugi poudarki oddaje: - Na svetovni dan srca so pripravili številne dejavnosti tudi na Gorenjskem. - Piran in Izola vse bolj priljubljeni točki za postanke navtičnih turistov. - V Novem mestu panelna razstava Grad Grm v odsevu časa. - Gobe letos rastejo bolj slabo, čisto mogoče pa je, da nas bodo še presenetile.

Danes do 13:00 Generalni državni tožilec Šketa odstopil s položaja

Generalni državni tožilec Drago Šketa je danes odstopil s položaja, potem ko so policisti v soboto ugotovili, da je vozil vinjen. S preverjanjem alkoholiziranosti so mu namerili 0,37 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Kot je sporočilo generalno državno tožilstvo, se je Šketa odločil za odstop, ker bi njegovo ravnanje lahko okrnilo ugled organa, ki ga je vodil. Drugi poudarki: - Zunanji ministri Evropske unije na zasedanju v Kijevu o nadaljnji pomoči Ukrajini. - Nobelova nagrada za medicino letos za prispevek pri razvijanju cepiv mRNK zoper covid. - Začenja se novo študijsko leto; študentskih postelj primanjkuje tudi na Primorskem.

Aktualna tema Vito Vitaz: Pri Zori Ausec sem izbrusil svojo slovenščino

Vito Vitaz je pri Slovenskem domu KPD Bazovica aktiven že vrsto desetletij, in to v različnih vlogah. Spomni se tudi gospe Zore Ausec, ki je leta 1947 ustanovila društvo in s svojo zagnanostjo in prebojnimi idejami poskrbela, da je zaživelo in se razvilo na številnih področjih, čeprav je morda takrat morda vsi niso najbolj razumeli. Zora Ausec je bila posvetna delavka, dolgoletna predsednica in potem tudi častna predsednica. Gospod Vito nam je pripovedoval o njej in njenem doprinosu, hkrati pa tudi o svoji poti sobivanja z društvom. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Aktualna tema Živahno v Slovenskem domu Bazovica – od zbora, ki deluje od leta 1947 do mladih, ki aktivno preživljajo poletne dni

V kulturno prosvetnem društvu delujejo različne skupine, ki povezujejo slovenske rojake in hrvaške prijatelje vseh generacij. Slovenski dom je mnogim pravi dom. Tako je že vse od ustanovitve društva in selitve v čudovito vilo, ki jo je Josip Gorup, eden najbogatejših rojakov, zgradil za svojega sina Milana Gorupa. Kaj vse se dogaja v društvu, kako je bilo nekoč in kaj so največji izzivi? O tem tudi z nekdanjim predsednikom društva Zvonimirom Stipetićem in s tajnico Sandro Grudenić, ki je med drugim zadolžena za mlade rojake. Vse več jih počitniške dni preživlja na delavnicah, ki so jih poimenovali Poletje v Bazovici. Letos jih je bilo v treh tednih, navdušeno pove, več kot 50. Kako jih spodbuditi, da se bodo vračali v društvo, ko bodo starejši?

Med štirimi stenami Kampanja "Pridem takoj."

Zadnjih 10 let pri nas v povprečju vsako leto zboli za rakom 150 mladih med 15. in 29. letom starosti. Pogosto gre za krvne rake, še posebno limfome. Mladi so specifična populacija, ki se ob težavah in skrbi zaradi bolezni sooča še s stigmo na drugih področjih življenja. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo zato predstavlja kampanjo "Pridem takoj", o kateri govorimo v tokratni oddaji. Goste je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.

Svetovalni servis Štefanija Lukič Zlobec: Demenco naj sprejmejo za svojo tudi svojci

Svojci oseb z demenco doživljajo velike obremenitve. Ker bolezen napreduje in traja več let ali celo desetletje, osebe z demenco postanejo popolnoma odvisne od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč. Kakšna pomoč in podpora je na voljo svojcem? Gostja je predsednica Združenja Spominčica Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec.