Prvi

Prvaki tedna Sašo Hribar po makadamski cesti do RTV-ja

Gost Prvakov tedna na skoraj pomladanski ponedeljek je bil radijski voditelj, satirik, ki že 33 let poganja Radio Ga Ga, programski svetnik RTV Slovenija, ki vodstvu vedno znova zastavlja neprijetna vprašanja, fenomen o katerem nastajajo diplomske naloge in mož, ki je nekoč dejal: "Če dobivam po glavi, lahko dobivam tudi nagrade." Sašo Hribar.

Klicna koda Srbija- Kosovo: Kdo bo doma imel več težav Vučić ali Kurti

Včeraj so črnogorci izbirali predsednika in zdaj vemo, da jih čaka drugi krog, aktualnega predsednika Mila Đukanovića pa težka naloga, če se želi obdržati na oblasti. Velika pričakovanja so bila pred sobotnim srečanjem srbskega predsednika Vučića in kosovskega Kurtija, predstavniki Unije po 12 urah pogajanj niso skrivali razočaranja nad izplenom.

7. stran Janko Kersnik: Kmetske slike

Danes v 7. strani prebiramo eno od slovenskih klasik – Kmetske slike Janka Kersnika, ki je bil pisatelj, politik in notar. In prav slednji podatek je k natančnemu branju Kmetskih slik pritegnil prav tako notarko Stašo Lepej. Knjige ni le prebrala, ampak jo je branje zvabilo tudi v arhiv k listanju po notarskih zapisih Janka Kersnika. Tako o knjigi kot o njegovem notarskem delu zato v naslednjih minutah v oddaji 7. stran.

naPOTki Vreme ne pozna praznikov niti na vremenski postaji Šmartno pri Slovenj Gradcu

12. sezona Napotkov prinaša spoznavanje dela na postajah državne meteorološke mreže oziroma v njej obiskujemo opazovalce, ki po vsej državi skrbijo za to, da na Agencijo za okolje prihajajo ažurirani podatki o vremenu na določenem območju. Bili smo že v Vipavski dolini, Sevnem, danes pa je čas za obisk Koroške. Gremo na vremensko postajo Šmartno pri Slovenj Gradcu.

KiKs »Genijalen Piin materijal za radijo«

Tokrat o zapolnjevanju zeva. Doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odgovarja na vprašanje, kdaj med dva zaporedna samoglasnika vrinemo črko j. Zakaj zapišemo radio brez j, kljub temu, da ga izgovorimo in se ne ravnamo recimo kot pri olimpijadi, ko je j tako zapisan kot izgovorjen? Kaj pa zapis svojilni pridevnikov Piin, Siin, Tein?

Jutro Pozor, žabe na cesti!

Te dni žabe in druge dvoživke množično zapuščajo prezimovališča in se odpravljajo do mrestišč. Na spletni strani www.pomagajmo-zabicam.si so zbrane vse lokacije, kjer prostovoljci dvoživkam pomagajo čez cesto – za to potrebujete odsevni jopič, dobro lučko, vedro in rokavice. Na Blagušu že več kot desetletje akcijo organizira prostovoljka Gita Fras, sicer profesorica na ljutomerski gimnaziji.

Dobro jutro, otroci Pomlad

Prvi sončni žarki so že pokukali skozi sivkaste oblake in napovedujejo prihod novega letnega časa ... pomladi! Kdaj se začne narava prebujati in kateri so njeni znanilci? Kako se lahko zabavamo na toplem soncu in kaj najraje počnejo spomladi najmlajši? O vsem tem se je Sara Medved pogovarjala s tretješolci z OŠ Milana Šuštaršiča.

Lokalni junak Vesna Sauvage

Ulična glasbenica Vesna Sauvage je kot pravi njena pesem rojena iz iskre, ki razžarja življenje, je luna, je sonce, tišina in kri. Z enaindvajsetimi leti se je odšla potepat po svetu. Prek Italije in Francije je prispela v njeno magično deželo Španijo. O njej je sanjala že kot majhna deklica. Kaseta s flamenko glasbo, ki sta jo v njihov dom po naključju prinesla španska trubadurja, jo je popolnoma očarala. Petja in igranja na kitaro se je naučila spotoma, v Baskiji se je znašla sama med policisti in demonstranti. Vandranje od mesta do mesta je v zadnjem desetletju nekoliko opustila. Zdaj je že več let nepogrešljiv del utripa v starem celjskem mestnem jedru. Črni lasje, kitara in čarobni glas so njeni zaščitni znaki. Z njenega kota se po ulicah širi mešanica veselih španskih ritmov ter nostalgičnih odtenkov fada. Muziciranje na ulici je lepo, a včasih tudi naporno, pravi tokratna lokalna junakinja, ki čuti z naravo.

Svetovalni servis Sijaj je kazalec, da je bila čokolada pravilno hranjena

Temna, mlečna, bela in rožnata – štiri vrste čokolade poznamo, čeprav bela po mnenju nekaterih zaradi svoje sestave ni čisto prava čokolada. V petkovem Svetovalnem servisu bomo razložili, kako prepoznati kakovostno čokolado, kako izbrati primerno čokolado glede na recept, ki se ga boste lotili, slaščičarski mojster in učitelj praktičnega pouka pri programu Slaščičar na Živilski šoli Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Gorazd Potočnik pa zagotovo doda tudi kakšen recept, v katerem bo kot glavna sestavina blestela ta majevsko-azteška dobrina. Pokličite nas ali nam pišite po 8h!

Jutro V mavrici so vse barve, ki sestavljajo sončno svetlobo

Tokrat gremo v svet tako imenovanih fotometeorjev. To so – preprosto povedano – različni optični pojavi v zemeljskem ozračju, ko sončna ali mesečna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. In eden od takšnih pojavov je prav mavrica. Zakaj nastane ta optična iluzija, ali se kje dotika tal in seveda – iz katerih barv je resnično sestavljena? Sogovornica: meteorologinja Jana Banko z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Petek brez pravila Tudi izdelava umetniških tort se začne s peko biskvita, izdelavo kreme in pomivanjem posode

Napovedujemo najbolj pocukran Petek brez pravila, saj bo gostja kraljica sladkorja. Sugar Queen, ki sliši tudi na ime Eva Klinc, se je nedavno vrnila iz Las Vegasa. Tja je dostavila 20 kilogramov težko 3D torto - realistično oblikovan doprsni kip svetovno znanega slaščičarskega mojstra. Zakaj je izdelovanje t.i. umetniških tort postal trend in ali so res minili časi tort s plastjo biskvita, kreme in dodatka kakšne jagode?

Studio ob 17.00 Onesnažen zrak ubija – kako dolgo še?

Za posledicami onesnaženega zraka v Evropi vsako leto umre več kot 350 tisoč ljudi, samo v Sloveniji približno tisoč. Kakovost zraka se sicer izboljšuje, vendar onesnaženje še vedno presega dovoljene meje, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija sicer zaostruje. Zlasti za trdne delce poročila kažejo, da ni varne meje, pod katero ne bi bilo vplivov na zdravje. O tem, kako onesnažen zrak dihamo, kakšni so posledice in ukrepi za zmanjšanje tveganja, voditeljica Špelo Novak s sogovorniki. Gostje: Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na univerzi v Novi Gorici; Marjeta Benčina z okoljske organizacije Focus; Majda Pohar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji Republike Slovenije za okolje; Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Aktualna tema "ChatGPT dobro simulira pametnega sogovornika, a besedil ne razume, zato se v njih izgubi"

Svet že nekaj časa z začudenjem in strahom spremlja hiter razvoj novih tehnologij umetne inteligence, ki vse več stvari zmorejo same, za svoje delovanje pa vse manj potrebujejo človeka. Ena takšnih tehnologij je tudi Chat GPT – program, ki pozna odgovore na še tako zapletena vprašanja. Ob tem se zato mnogi sprašujejo, kaj to pomeni za njihove službe, pa tudi kaj za šolstvo. Mladi so njegovo znanje namreč zelo hitro pograbili. Kljub njegovemu hitremu razvoju raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan Marko Grobelnik poudarja, da program še vedno pogosto zgolj hlini znanje, saj besedil ne razume v celoti. “Chat GPT se obnaša kot zelo pameten sogovornik, ki ga lahko marsikaj vprašamo, vedno pa moramo biti malo v dvomu, ali je napisano vse točno ali ne,” je dejal Grobelnik. Z njim se je pogovarjal Rene Markič.

Po Sloveniji Visoke cene ogrevanja podjetnike na Ravnah na Koroškem pahnile na rob preživetja

Drugi poudarki oddaje: - Če bovški svetniki danes ne bodo podprli proračuna, se lahko zgodi, da bodo ostali brez dobrega milijona evrov - V Pomurju se je število brezposlenih v začetku leta nekoliko dvignilo - Po delu obalne hitre ceste se bo do konca junija mogoče zapeljati tudi brez vinjete - Razgledni stolp Kristal v Rogaški Slatini bo predvidoma dokončan do konca leta

Danes do 13:00 Golob: Pripravljeni smo sprejeti zamude

Premier Robert Golob ob začetku redne marčevske seje državnega zbora odgovarja na poslanska vprašanja, med drugim o zdravstveni reformi. Vsebinski del se bo začel jutri, ko bodo poslanci med drugim znova odločali o noveli, ki prinaša obvezno izdajanje računov. Druge teme: - Reševanje Credit Suiss ni prineslo olajšanja finančnim trgom - Ši prispel v Moskvo, temi pogovorov Ukrajina in gospodarstvo - Ravenski podjetniki zaradi astronomskih cen ogrevanja na robu preživetja

Aktualna tema Andreja Avsec: »Direktno iskanje sreče ne prispeva k večji sreči!«

Generalna skupščina Združenih narodov je za mednarodni dan sreče razglasila 20. marec, ki letos poteka pod geslom "Bodimo pozorni, hvaležni in prijazni". Smo v obdobju številnih znanstvenih raziskav, tudi knjig za samopomoč. Pred desetletjem je izšlo prvo Svetovno poročilo o sreči, ki ga izdaja OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države. Ob mednarodnem dnevu sreče Statistični urad Republike Slovenije predstavlja podatke, ki pravijo, da se je v Sloveniji delež srečnih ljudi zvišal. Podatke je komentirala tudi dr. Andreja Avsec s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Jutranja kronika "Prenova plačnega sistema se zamika!" opozarjajo sindikati, ki še čakajo na predstavitev vladnih izhodišč

Predstavniki vlade bi morali po prvotni časovnici sindikatom danes predstaviti izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Ker jih je vlada sprejela šele v petek, bodo sindikate z izhodišči podrobneje seznanili prihodnji teden. Sindikati opozarjajo, da želi vlada zamakniti uveljavitev nove plačne lestvice in zamrzniti nagrajevanje delovne uspešnosti. V oddaji tudi: - V Švici preprečili padec bančne domine: Credit Suisse v roke UBS za tri milijarde evrov ob pomoči švicarske vlade - Kitajski predsednik v Moskvi: bo Ši prevzel vlogo posrednika za končanje vojne v Ukrajini? - Proti razslojevanju otrok: začetek zbiranja podpisov s peticijo, da bi bile na šolah brezplačne vse obvezne vsebine

Jutranja kronika Drugo največjo švicarsko banko Credit Suisse bo prevzela tekmica UBS za nekaj več kot 3 milijarde evrov

Največja švicarska banka UBS bo prevzela svojo tekmico Credit Suisse, ki se je znašla v likvidnostnih težavah. Za nakup bo odštela nekaj več kot tri milijarde evrov. Kot je povedal švicarski predsednik Alain Berset, zvezni svet pozdravlja prevzem in ga podpira z zagotavljanjem okvirnih pogojev, potrebnih za njegov uspeh. Dogovor so pozdravili tudi v mednarodni javnosti, med drugim v Evropski uniji, Veliki Britaniji in Združenih državah. Drugi poudarki oddaje: - S poslanskimi vprašanji članom vlade se bo začela redna marčevska seja državnega zbora. - V Črni gori v drugi krog predsedniških volitev Milo Đukanović in Jakov Milatović. - Dotrajan vodovod v spodnjem Podravju s 30 odstotno vodno izgubo; težave pri obnovi.

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Radijski dnevnik 18:30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Dogodki in odmevi Svetovni rekord in zmaga Eme Klinec na zgodovinski tekmi v Vikersundu

Naša skakalka Ema Klinec se je vpisala v zgodovino. Na prvi ženski tekmi v poletih doslej je v Vikersundu zmagala, postavila svetovni rekord in osvojila norveško turnejo. Edina je dvakrat preletela 220 metrov. Podrobneje o tej prelomni tekmi in njenem pomenu za smučarke skakalke v oddaji, v kateri boste slišali tudi: - Medel izkupiček srečanja Vučić-Kurti na Ohridu, v Bruslju so si želeli več - Za nakup Credit Suisse ponujajo le milijardo dolarjev, ogroženih 10 tisoč delovnih mest - Napovedana vladna davčna reforma polna neznank

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

ApolloLajka Vzhajajoča vesoljska velesila Kitajska - Maja Veselič, FF

Kitajska postaja vse bolj pomembna igralka v vesoljskem sektorju. V zadnjih petih letih je nanizala celo serijo res odmevnih in uspešnih misij, med katerimi so najodmevnejše: prvi pristanek na temni strani Meseca (lunarna misija Change4 leta 2019), uspešni pristanek in vožnje z roverjem po Marsu kar v prvem poizkusu (misija Tianwen leta 2022) ter izgradnja lastne vesoljske postaje Tiangong, ki zdaj že leto in pol redno gosti tajkonavte na svojem krovu. Tudi po številu uspešnih izstrelitev v zadnjih letih Kitajska zaostaja samo za ameriškim podjetjem SpaceX, kar ji vsekakor zagotavlja stabilen in neodvisen dostop do orbite; to pa je seveda nujno za vse ambiciozne načrte, ki jih ima tako v orbiti kot tudi bolj stran od domačega planeta. Načrti pa segajo postaje na Luninem južnem polu do naselbin na Marsu. Uspehi zadnjih let in ambicije za naprej so kombinacija, ki je začela zelo resno skrbeti tudi Združene države Amerike in jih tako rekoč prisilila, da so v zadnjih letih mnogo bolj resno in velikopotezno zastavile svoje načrte za osvajanje eksotičnih lokacij, kot sta Luna in Mars. Vse več se govori o vesoljski tekmi 2.0. Kitajski vesoljski program in odnos do vesolja in vesoljskega sektorja na Kitajskem širše sva Aljoša in Nina tokrat pretresla v družbi s sinologinjo dr. Majo Veselič, docentko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Evolucija užitka Pač ne seksava, ampak jst sm čist zadovoljna

Teorija navezanosti je šele v zadnjih letih vstopila na polje seksologije.

Na pravi strani Ko imajo besedo ženske na pozicijah moči

Ob mednarodnem dnevu žensk je avtorica in voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila poslanke. Spregovorile so o najbolj perečih problemih s katerimi se soočajo ženske v Sloveniji. Več o tem kje se njihova mnenja razhajajo, kje se strinjajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj svojih ideologij, v novi epizodi podkasta Na pravi strani.

Umetnost možnega Zajc v Planici, ne (še) na ražnju – Jure Trampuš in Igor Kršinar

SDS je v petek ne preveč spektakularno napovedala interpelacijo celotni vladi pred tekmovanjem v skokih v Planici, ne pa, denimo, na dopoldanski strankarski tiskovni konferenci. »Zajec tisti dan ni bil na ražnju, je pa Zajc daleč skočil,« pravi novinar tednika Reporter Igor Kršinar v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Jure Trampuš, novinar tednika Mladina ugotovi, da interpelacija sloni na večinoma ideoloških očitkih vladi in je v številnih elementih podobna tisti, ki jo je zoper Cerarjevo vlado prav tako vložila SDS. Kaj pravzaprav načrtuje največja opozicijska stranka, poleg tega da odpira vse fronte v spopadu z vlado? Ali pripravlja nastanek ene ali celo dveh novih strank? Bodo protesti, interpelacije in druga orodja opozicije znova združili koalicijske vrste? In še: ali lastništvo medija res zagotavlja zmago na volitvah in zakaj to ne drži?

Srce bije za posel Dušan Šešok, Iskra

Gost sedemnajste epizode podkasta Srce bije za posel je Dušan Šešok, (so)lastnik in generalni direktor Iskre, ki je že nekaj let v celoti v lasti družine Šešok. Prevzemne tarče in investicije išče na bližnjih južnih trgih, kjer so nižji davki in stroški. Pa tudi do dovoljenj pridejo mnogo hitreje. V Sloveniji bodo poleg razvoja slej ko prej ostale avtomatizirane in robotizirane operacije. V oddaji govori o dejavnosti, širitvi na jug, kritično pa gleda na napovedi davčne, pokojninske reforme in dvig plač v javnem sektorju.

Na pravi strani »Pri spolnem nasilju gre za zlorabo moči. Meja je jasna, vse ostalo je izgovor«

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani smo spregovorile o položaju ustvarjalk v kulturi in umetnosti. Avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer je gostila gledališki igralki Ivo Babić in Niko Rozman, ki sta odprto spregovorili o spolnem nasilju, diskriminaciji in stereotipnih vlogah, ki jih igrajo ženske v gledališču ter na filmskem platnu in o patriarhatu, ki tako kot od vseh tudi od žensk, ki delujejo na področju kulture zahteva nenehno prilagajanje in podrejenost.

Umetnost možnega Zamrznjena RTV in politični zajec na ražnju

V tednu, ko je ustavno sodišče (deloma) zadržalo izvajanje zakona o RTV, smo avtorji podkasta o politika Umetnost možnega veseli, ponosni, malo pa tudi presenečeni. Dobili smo namreč eno od letošnjih nagrad RTV za »izjemne in nadpovprečne dosežke«. Voditelja se zato na začetku tokratne epizode zahvaljujeva radijskim »očetom in mamam« našega podkasta, komisiji, ki nas je izbrala, vsem, ki nas poslušate, pohvalite in kritizirate, najbolj pa seveda gostom, poznavalcem političnega zakulisja. Tokrat sta to novinarka časopisa Delo Barbara Eržen in Blaž Petkovič, novinar in urednik časopisa Večer. Izvemo ozadja dramatičnega odločanja ustavnega sodišča o zakonu o RTV, združevanja SDS in NLS, ki bo premešalo karte zlasti v mariborskem mestnem svetu, Logarjevih načrtov o novi desno sredinski »politični platformi«, dilemah SD in NSi, kako dvigniti odstotke volilne podpore in, ja, govorimo tudi o slovenskih medijih in prihodnosti profesionalnega, verodostojnega novinarstva. Skupna ugotovitev tokratne novinarske druščine: časi so težki, ampak predaje ne bo!

Evolucija užitka Ne bom varal. Nočem bit tak, kot je bil moj fotr.

Seks je senzacionaliziran, resnična človeška seksualnost pa je tabu.

Umetnost možnega Vohuni, policisti, politiki in spremljevalke – Mihael Šuštaršič

Kmalu bosta minila dva tedna od razkritja aretacije dveh ruskih vohunov v Ljubljani. Zgodbo sta razkrila časopis Delo in spletni portal Siol.net, ki ga dobre tri mesece kot odgovorni urednik vodi Mihael Šuštaršič, pred tem dolgoletni novinar Slovenske tiskovne agencije, tokratni gost podkasta o politiki Umetnost možnega. Seveda ga vprašava, kako so prišli do zgodbe, ki je odjeknila v javnosti. Virov Miha seveda ne razkrije, pove pa, kako so se zgodbe lotili, kakšne dvome so imeli pri pripravi člankov, kako so informacijo preverjali in namigne, da preiskovanje še ni končano. Pravi tudi, da slovenska politika skoraj zagotovo ni želela, da se zgodba razkrije, čeprav se je po tem pohvalila z »največjim uspehom slovenskih obveščevalnih služb doslej«. Govorimo tudi o zadnji kadrovski odločitvi predsednika vlade – kandidatu za ministra za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju, ki so jo v koaliciji in javnosti sprejeli z nelagodjem. In še o postranskem dogodku minulih dni – Prešernovi proslavi, ki jo je poleg Svetlane Makarovič zaznamovala tudi Golobova predstavitev nove partnerice. Zagotovo se ljudje ob nedeljskem kosilu več pogovarjajo o novi spremljevalki predsednika vlade kot, na primer, o sporočilih fiskalnega sveta, smo se strinjali.

Srce bije za posel Ivo Boscarol, Pipistrel

Ivo Boscarol po lanski prodaji podjetja Pipistrel ostaja njegov 10-odstotni lastnik, vendar se umika iz dnevnih poslov. Še vedno pa skrbi za vizijo, dolgoročne projekte in strateške kupce. V pogovoru razloži, kako in zakaj je prišlo do prodaje. Kupec Textron Aviation bo letos v podjetje vložil 15 milijonov evrov. Zdaj razvijajo 19-sedežno potniško letalo na vodikove gorivne celice. O letalstvu, letalih prihodnosti, letečih taksijih, dragem procesu certificiranja letala, dronih, obrambni industriji, o svoji dobrodelnosti, novih naložbah, potrebi po državnih davčnih spodbudah…prisluhnite v Srce bije za posel.

Na pravi strani Je slovenski vrh politike feminističen?

Da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za enakopravnost je jasno, da smo še zelo daleč od enakosti v družbi pa kažejo ne le raziskave temveč tudi javno izrečene žaljivke in vulgarno komentiranje videza naših političark, ki smo jim ponovno priče v zadnjih dnevih. Komentiranje, ki prihaja tudi s strani vidnih predstavnikov družbe služi diskreditaciji žensk ter je odraz mizoginije. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je v tokratni epizodi, skupaj z gostjama, med drugim spregovorila tudi o nerazumevanju enakosti na politični ravni. O pomenu feminizmu pa je vprašala predsednico države Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Vprašanje o tem ali je feminist, pa je zastavila celo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Radijski koncert mladih džezistov

Prvič poleg dijakov džezovskega oddelka Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana gostimo tudi dijake džezovskega oddelka Konservatorija za glasbo in balet Maribor in nagrajence glasbenega tekmovanja Temsig. Dirigent je Tadej Tomšič. V avdioprenosu in videoprenosu iz studia 26.

Huda muska Huda muska - Jože Privšek

19. marca bi Jože Privšek praznoval svoj 86. rojstni dan. Gre za jazzovskega glasbenika, skladatelja, aranžerja in dirigenta, ki je pomembno zaznamoval slovenski glasbeni prostor. Hudo musko je pripravila Tina Žun.

Pesem v žepu Iz arhiva festivalskih šansonov, 4. del: spremljava vsakdanjega življenja

Zadnje tedne smo v Pesmi v žepu posvetili slovenskim šansonom, ki ste jih lahko slišali na devetih Festivalih slovenskega šansona med letoma 2001 in 2013. Raziskovali smo, kakšen je lahko slovenski šanson in katere lastnosti ga lahko delajo izstopajočega, unikatnega. V zadnji od štirih oddaj iz cikla se nekoliko odmaknemo od analiz in primerjav ter vam v poslušanje ponudimo nekaj šansonov, ki nam iz različnih razlogov lahko vsak po svoje obogatijo naš vsakdan. Izvajajo jih Katja Šulc, Tomaž Domicelj, Franc Vezela, Jana Kvas in Uglašena Riba, Marko Boh in Skupina samo za to priložnost ter Ezl Ek.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Ko prilete k nam lastovke

Spoštovane ljubiteljice, cenjeni ljubitelji narodno-zabavne glasbe, uvodni naslov pove, kaj poslušate v tokratni oddaji. Ptički so se pravkar poženili in vrnile so se ptice. Z zasedbami, pevci in ansambli: Pihalnim orkestrom Francija Puharja, Majdo Renko in Damirjem Korenom; Slovenskimi muzikanti; Ansamblom Lojzeta Slaka; Vaškim kvintetom; Ansamblom Avsenik; Ansamblom Štajerski baroni; Ansamblom Franca Miheliča; Ansamblom Borisa Franka; Ansamblom bratov Kovačič; Ansamblom Ludvika Lesjaka; Ansamblom Nika Zajca; Logaškim vokalnim kvartetom; Ansamblom Hinka Krčka s prijatelji; Ansamblom Erazem s pevko Vido Matičič in Ansamblom Toneta Rusa. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

41 stopinj vročine Nevede

Poslušamo skladbe Nevede (Jože Privšek), Tema za PORL (Ati Soss), Chorale + Samba Jazzorchestra Exercises (Allan Botschinsky) ter A Drop of Dew (Kamil Hala).

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Zvezdana Novaković in Čaralice

Čaranje, začarani, očarani, čaralice. Občutek bose noge v jutranji rosi, sončnih žarkov na licih, vonj po zemlji, ki nam rodi hrano, in barve vremena, ki vrtijo zemljo. Prispodobe, ki se posamezniku narišejo v misli ob poslušanju glasbe, so seveda različne. A tako glasbeni album, ki bo krojil naslednjo uro, občutimo snovalci nocojšnje oddaje. Zvezdana Novaković ni novo ime na slovenskem glasbenem prizorišču. Odkar smo z Zvezdano zadnjič govorili, si je nadela tudi umetniško ime – ZveN. V oddaji pred nekaj časa smo z njo govorili o albumu Slovena Voices, prvencu iz leta 2017, ki z desetimi skladbami prodorno dosega globine slovanske bíti in zvočno zajema svet od Bolgarije do Slovenije. V začetku leta 2023 je skupaj s skupino pevk, ki se imenujejo ''Čaralice'' (Jasna Žitnik Remic, Ursula Luthar, Petra Prosen, Maja Zagmajster, Neža Janša, Sonca Menart, Zarja Menart, Kaja Horvat, Eva Mulec in Neža Bojović) izdala nov samostojni album, ki v življenje vabi ritualne hvalnice naravi, starodavne magične besede in zagovore, s katerimi so naši predniki zdravili različne telesne in duševne bolezni. Posebej za projekt je avtorica uglasbila čarne besede, obredne napeve pa prelila v moderno zvočno sliko, ki je na koncertu v živo plesno in performativno prepletena z glasovi vseh nastopajočih pevk ter sintetičnimi zvoki instrumentov.

Prva vrsta Café Noisette

Trio Café Noisette sestavljajo pevka Kaya Tokuhisa, pianist Rok Lopatič in harmonikar Žiga Vehovec. Druži jih ljubezen do šansonov, ki jih interpretirajo v francoskem, slovenskem in italijanskem jeziku.

Etnofonija Helena Vedralová: Moře – Sea

Helena Vedralová: Moře – Sea. Album pritegne z vznemirljivo akustično razpetostjo čez nepregleden gozd žanrov, ki pravzaprav tvori že lasten, osebni žanr.

Pop panorama Nedelja, 12. 3. 2023

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

Lahko noč, otroci! Razgrajaški praznik

Sraka sploh ni opazila, da je spotaknila rogača, prestrašila nekaj klopov in prepodila dve srni Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Lahko noč, otroci! Obuti maček

Nocojšnja pravljica govori o pametnem mačku, ki si je obul škornje … Pripoveduje: Barbara Žefran. Napisala: Brata Grimm. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

RIO radijska igra za otroke Irena Androjna: Bela zajčica, rumeni zajček

Zajčki v Zajčji vasi priredijo tekmovanje, kdo bo imel lepši cvetlični vrt. Edina dva, ki ne želita tekmovati, sta bela zajčica in rumeni zajček, tekmovanje pa tudi sicer povzroči kar nekaj lokalnih razprtij. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Snežka – Maja Končar Zlatko – Aleš Valič Lili – Violeta Tomič Modroslav – Zvone Hribar Črnomir – Andrej Nahtigal Rdečka – Stanislava Bonisegna Mavricij – Borut Veselko Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1993.

Lahko noč, otroci! Leteča preproga

Zakaj preproge sploh letijo? Pripoveduje: Majda Kohek. Napisal: Miloš Macourek. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Hudo! Z Erasmusom na pot po življenjska učenja

Erasmus izmenjava kliče na pot – tokrat v Španijo in Litvo po dragocena spoznanja o pomenu zdravja, dobrega počutja in živih stikov. Voditeljica Liana Buršič je gostila osmošolce in devetošolce ljubljanske OŠ Valentina Vodnika.

Kulturomat Antologija sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev: Polževi razmisleki

V Kulturomatu bomo tokrat predstavili prav posebno zbirko. Hana Bujanovič Kokot in Selma Skenderović sta se namreč lotili uredniškega projekta in izdali Antologijo sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev. Več pa v pogovoru z Ano Lorger in Hano Bujanovič Kokot.

Hudo športni Plesalec Bor Šercer

V rubriki Hudo športni bomo plesali. Spoznali boste 11-letnega plesalca break dancea Bora Šercerja.

Radijski ringaraja Voda je vir življenja

V tokratni oddaji bomo govorili o tem, kako pomembna je voda za živa bitja. Pomaga nam, da naše telo pravilno deluje, brez nje ne morejo preživeti živali in rastline. Voda predstavlja skoraj tri četrtine telesne teže človeka. Slišali boste, zakaj naši Zemlji rečemo tudi modri planet, pa tudi to, ali lahko iz slane vode pridobimo sladko, ki je primerna za pitje. Več pa v oddaji z Laro in otroki z osnovne šole Toneta Čufarja Ljubljana.

Dobro jutro, otroci Pomlad

Prvi sončni žarki so že pokukali skozi sivkaste oblake in napovedujejo prihod novega letnega časa ... pomladi! Kdaj se začne narava prebujati in kateri so njeni znanilci? Kako se lahko zabavamo na toplem soncu in kaj najraje počnejo spomladi najmlajši? O vsem tem se je Sara Medved pogovarjala s tretješolci z OŠ Milana Šuštaršiča.

Lahko noč, otroci! Želva na rolkah

Zajček organizira izlet, kamor se prijavi tudi želva. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Stephanie Joan Mcpherson. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Lahko noč, otroci! Raztreseni štrk

Bela štorklja - po domače štrk - gre na zabavo in nima pravih škornjev. Pripoveduje: Nadja Strajnar Zadnik. Napisala: Aureliu Busujok. Posneto v studiih Radia Slovenija 1984.

Naše poti Naše poti: Koncert romskega pihalnega orkestra Fanfare Ciocărlia – Romani Kafenava, Maribor, 23. 7. 2017

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Sotočja Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale volitve in za mesto v deželnem parlamentu se potegujejo tudi kandidatke in kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti. Tokratne volitve so zelo pomembne za tam živeče Slovence, ki bi lahko ostali brez svojega predstavnika na deželni ravni. Kdo so kandidati in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.

Slovencem po svetu "Podelitev grammyev je en velik živ žav"

V tokratni oddaji nas pot vodi v Združene države Amerike, v Združene arabske emirate in v Belgijo. Kako je bilo na podelitvi ameriških glasbenih nagrad grammy? Svoje vtise o dogodku strne Slovenec, ki se je sprehodil po rdeči preprogi, saj je bil že drugič nominiran za to prestižno nagrado. Razvija tudi aplikacijo za glasbeno učenje. Ste že slišali za piknik v puščavi? Pripravljajo ga Slovenci v Združenih arabskih emiratih. Na pravljičnih uricah v bližini Bruslja pa v nedeljo pričakujejo gostjo, ki jo sicer poznamo s političnega parketa.

Sami naši Goran Lukić o zakonu o tujcih in sliki priseljencev v medijih

V oddaji Sami naši vam bomo tudi nocoj predstavili tri zgodbe: pogovarjali smo se z Damirjem Urbanom o njegovem novem albumu. Raziskali smo razvoj in pomene kletvic in žaljivk držav nekdanje Jugoslavije. Na začetku smo se osredotočili na problematiko negativne obravnave priseljencev v slovenskih medijih ter na zakon o tujcih, ki bo v veljavo stopil aprila.

Sotočja Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.

Naše poti Na poti v Šutko

Nocoj bomo večino časa preživeli v za zdaj edini romski občini in največji romski skupnosti na svetu, Šuto Orizari oziroma Šutki. Ta velja za največje evropsko romsko naselje. Gre za eno od 10 občin severnomakedonske prestolnice Skopje, v kateri imajo romskega župana in kjer je romski jezik tudi uradni jezik. Danes v Šutki po uradnih ocenah živi okoli 22 tisoč, neuradno pa še enkrat toliko prebivalcev. Mesto je postalo svetovno znano potem, ko je znameniti režiser Emir Kusturica leta 1988 prav v eni od četrti posnel film Dom za obešanje. A film je eno, resničnost pa drugo. V sodelovanju s sestrsko romsko televizijsko oddajo Kaj govoriš bomo z reportažo in sprehodom skozi mesto zabeležili tamkajšnji utrip. Tja se v Naših poteh odpravljamo po poročilih ob 21. uri.

Slovencem po svetu "Ženske, bodimo ponosne nase!"

Tokratna oddaja je namenjena mednarodnemu dnevu žensk, ki smo ga zaznamovali 8.marca. Gostje oddaje so ženske, ki razmišljajo o svojem položaju in o tem, kako uspeti v svetu, ki ga po večini še vedno obvladujejo moški. S kakšnimi dilemami se soočajo? Kako postavijo meje, se odločijo za družino? Kako uveljavijo svoje mnenje v prostoru, polnem moških? Kako premagajo težke trenutke in preživijo nizke udarce? O vsem tem z uspešnimi Slovenkami, ki delajo na tujem.

Sami naši Čelistka Rina Kaçinari bo letos veliko nastopala

V oddaji Sami naši vas čaka pogovor s kosovsko - slovensko - avstrijsko čelistko Rino Kaçinari, o njenem delu in koncertih, ki jih pripravlja letos. Gostimo tudi pisatelja iz Sarajeva Tonija Skrbinca, ki bo jutri v Ljubljani predstavil svojo novo knjigo. Na začetku pa smo se pogovorili z Dubravko Stojadinović, redno profesorico na oddelku za zgodovino, filozofske fakultete v Beogradu, o trenutnih dogajanjih med Srbijo in Kosovom.

Sotočja Kako močno bo sijalo sonce koroškim Slovencem?

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.

Naše poti Vlado Kreslin, panonski glasbenik z romsko dušo

V tokratni oddaji bomo prisluhnili pogovoru s prekmurskim glasbenikom in ambasadorjem etno glasbe pri nas, Vladom Kreslinom, ki je lani s posebno turnejo po Sloveniji obeležil svojo tridesetletno delovanje oziroma kot ga je sam poimenoval »Kreslinovanje«. Kreslin je Sandiju Horvatu med drugim zaupal njegovo navezo z romskim narodom, še bolj pa njihovo glasbo, ki ga spremlja že od malih nog. Dolga leta je skupaj z Beltinško bando igral tudi z znanim prekmurskim romskim cimbalistom, Miško Baranja. Seveda bomo pogovor obogatili z nekaj Kreslinovimi skladbami, še posebej tistimi, ki nosijo pečat romskega melosa. Zanimivemu pogovoru bomo prisluhnili nekaj po 21. uri v oddaji Naše poti.

Slovencem po svetu Če delaš v obrambni industriji, je tvoje delo skrivnost

Naše druženje bomo tokrat začeli v Stockholmu; tja smo poklicali sogovornika, ki dela v švedskem proizvajalcu letal in obrambnih sistemov SAAB. O podrobnostih svojega dela ne sme govoriti, saj gre za skrivnosti, opisuje pa, kako je dobil zaposlitev. Kot pravi, je s svojo neposrednostjo presenetil pregovorno zadržane Švede. Ker je letošnje leto slovenska vlada razglasila za Kajuhovo leto – v spomin na stoletnico rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha - se bomo posvetili tudi tej temi. Govor pa bo tudi o poletnem Taboru slovenskih otrok, ki bo julija.

Naše poti Naše poti: Koncert romskega pihalnega orkestra Fanfare Ciocărlia – Romani Kafenava, Maribor, 23. 7. 2017

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Lahko noč, otroci! Razgrajaški praznik

Sraka sploh ni opazila, da je spotaknila rogača, prestrašila nekaj klopov in prepodila dve srni Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Studio ob 17.00 Onesnažen zrak ubija – kako dolgo še?

Za posledicami onesnaženega zraka v Evropi vsako leto umre več kot 350 tisoč ljudi, samo v Sloveniji približno tisoč. Kakovost zraka se sicer izboljšuje, vendar onesnaženje še vedno presega dovoljene meje, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija sicer zaostruje. Zlasti za trdne delce poročila kažejo, da ni varne meje, pod katero ne bi bilo vplivov na zdravje. O tem, kako onesnažen zrak dihamo, kakšni so posledice in ukrepi za zmanjšanje tveganja, voditeljica Špelo Novak s sogovorniki. Gostje: Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na univerzi v Novi Gorici; Marjeta Benčina z okoljske organizacije Focus; Majda Pohar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji Republike Slovenije za okolje; Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Aktualna tema "ChatGPT dobro simulira pametnega sogovornika, a besedil ne razume, zato se v njih izgubi"

Svet že nekaj časa z začudenjem in strahom spremlja hiter razvoj novih tehnologij umetne inteligence, ki vse več stvari zmorejo same, za svoje delovanje pa vse manj potrebujejo človeka. Ena takšnih tehnologij je tudi Chat GPT – program, ki pozna odgovore na še tako zapletena vprašanja. Ob tem se zato mnogi sprašujejo, kaj to pomeni za njihove službe, pa tudi kaj za šolstvo. Mladi so njegovo znanje namreč zelo hitro pograbili. Kljub njegovemu hitremu razvoju raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan Marko Grobelnik poudarja, da program še vedno pogosto zgolj hlini znanje, saj besedil ne razume v celoti. “Chat GPT se obnaša kot zelo pameten sogovornik, ki ga lahko marsikaj vprašamo, vedno pa moramo biti malo v dvomu, ali je napisano vse točno ali ne,” je dejal Grobelnik. Z njim se je pogovarjal Rene Markič.

Eppur si muove - In vendar se vrti Mogoči Mekong-vir življenja JV Azije

Reka Mekong, ki se vije vse od Kitajske pa do Vietnama, združuje in razdvaja Azijo. Voda je hkrati tudi moč, ki si jo prilašča Kitajska in z njo širi vpliv vzdolž mogočne reke. Vietnam, znan kot dežela riža, je takoj za Kitajsko in Indijo največji izvoznik belega zlata, kot v Aziji pravijo rižu. A podnebne spremembe in interesi sosed vse bolj ogrožajo proizvodnjo riža - osnovne hrane za več milijard ljudi. Zaradi izgradnje novih jezov se gladina reke Mekong znižuje, riževa polja pa izginjajo.

Sotočja Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale volitve in za mesto v deželnem parlamentu se potegujejo tudi kandidatke in kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti. Tokratne volitve so zelo pomembne za tam živeče Slovence, ki bi lahko ostali brez svojega predstavnika na deželni ravni. Kdo so kandidati in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.

Po Sloveniji Visoke cene ogrevanja podjetnike na Ravnah na Koroškem pahnile na rob preživetja

Drugi poudarki oddaje: - Če bovški svetniki danes ne bodo podprli proračuna, se lahko zgodi, da bodo ostali brez dobrega milijona evrov - V Pomurju se je število brezposlenih v začetku leta nekoliko dvignilo - Po delu obalne hitre ceste se bo do konca junija mogoče zapeljati tudi brez vinjete - Razgledni stolp Kristal v Rogaški Slatini bo predvidoma dokončan do konca leta

Danes do 13:00 Golob: Pripravljeni smo sprejeti zamude

Premier Robert Golob ob začetku redne marčevske seje državnega zbora odgovarja na poslanska vprašanja, med drugim o zdravstveni reformi. Vsebinski del se bo začel jutri, ko bodo poslanci med drugim znova odločali o noveli, ki prinaša obvezno izdajanje računov. Druge teme: - Reševanje Credit Suiss ni prineslo olajšanja finančnim trgom - Ši prispel v Moskvo, temi pogovorov Ukrajina in gospodarstvo - Ravenski podjetniki zaradi astronomskih cen ogrevanja na robu preživetja

Aktualna tema Andreja Avsec: »Direktno iskanje sreče ne prispeva k večji sreči!«

Generalna skupščina Združenih narodov je za mednarodni dan sreče razglasila 20. marec, ki letos poteka pod geslom "Bodimo pozorni, hvaležni in prijazni". Smo v obdobju številnih znanstvenih raziskav, tudi knjig za samopomoč. Pred desetletjem je izšlo prvo Svetovno poročilo o sreči, ki ga izdaja OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države. Ob mednarodnem dnevu sreče Statistični urad Republike Slovenije predstavlja podatke, ki pravijo, da se je v Sloveniji delež srečnih ljudi zvišal. Podatke je komentirala tudi dr. Andreja Avsec s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Med štirimi stenami Tokrat bo drugače – izpoved matere odvisnika od drog

Kako je na drugi strani štirih sten življenja odvisnika, kjer so njegovi svojci, ljudje, ki ga imajo radi, še zlasti matere, ki z brezpogojno ljubeznijo poskušajo pomagati svojemu otroku, da bi opustil drogo. Saša Kveder, ki je svojo zgodbo izlila na papir v obliki romana z naslovom Tokrat bo drugače, je gostja Cirile Štuber v oddaji Med štirimi stenami.

Prvaki tedna Sašo Hribar po makadamski cesti do RTV-ja

Gost Prvakov tedna na skoraj pomladanski ponedeljek je bil radijski voditelj, satirik, ki že 33 let poganja Radio Ga Ga, programski svetnik RTV Slovenija, ki vodstvu vedno znova zastavlja neprijetna vprašanja, fenomen o katerem nastajajo diplomske naloge in mož, ki je nekoč dejal: "Če dobivam po glavi, lahko dobivam tudi nagrade." Sašo Hribar.