Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Razkošje v glavi Ivo Čarman

V teh dneh se z več oddajami na radiu spominjamo 40. obletnice zimskih olimpijskih iger, ki so od 8. do 19. februarja leta 1984 potekale v Sarajevu. Te olimpijske igre so za vedno zapisane tudi v spominu Iva Čarmana, tekača na smučeh z bogato športno kariero. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil najboljši smučarski tekač takratne Jugoslavije. Pripadla mu je čast, da je na stadion Koševo na odprtje iger prinesel, bolje rečeno, prismučal olimpijsko baklo.

Sobotno branje Ryszard Kapuściński: Imperij

Eseji s potovanja znamenitega poljskega novinarja in pisatelja po prostranstvih Sovjetske zveze v zadnjih letih njenega vedno bolj krhkega obstoja

Radio GA - GA Bratovščina Sinjega Goloba 2 - Osel gre samo enkrat na Bled

Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.

Intervju - Radio Doc. dr. Tanja Bagar: "O konoplji vedo pacienti več kot zdravniki."

Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica in soustanoviteljica inštituta Icanna. Diplomirala je iz mikrobiologije in pozneje še doktorirala iz biomedicine, smer molekularna biologija in biokemija. Kot mlada raziskovalka je delala na Kemijskem inštitutu na oddelku za biotehnologijo ter leta 2010 prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki jih je pridobila v laboratorijih na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica, na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na univerzi Georg-August v Göttingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Danes predava na Alma Mater Evropea, ukvarja pa se tudi z ekoremediacijami. Je avtorica knjige Konoplja v medicini. Doc. Dr. Tanjo Bagar je pred mikrofon povabila Cirila Štuber. Fotografija: osebni arhiv

Kulturni fokus Človek je najhujša zver

Zakaj upodobitve volkov, lisic, medvedov in drugih živali v ljudskem slovstvu niso tako nedolžne, kot se zdijo na prvi pogled?

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik z Urško Valjavec

Kaj bo po prvem marcu, ko se bo rekordno dolga stavka zdravnikov še zaostrila? Morebitnega dogovora z vlado ni na vidiku, javnost pa sta medtem dodatno pretresla dva primera zamenjave rakavih vzorcev in posledično operacije zdravih pacientov. Zakaj še vedno nimamo zakonsko urejenega sistema o kakovosti in varnosti? Odgovore iščemo v pregledu tedna, v katerem tudi o zahtevah kmetov, ki stopnjujejo proteste po vsej Evropi, med drugim zaradi preplavljenih trgov s cenejšimi ukrajinskimi pridelki. Jutri mineva že dve leti od začetka invazije Rusije na Ukrajino. Kje sta danes obe državi in kakšne so sploh možnosti za končanje spopadov? Pri nas se zaradi nasilja na nogometni tekmi v Murski Soboti obeta več zakonskih sprememb glede varovanja javnega redu in pooblastil policije.

Jutro na Prvem

KiKs Bliže ali bližje, tiše ali tišje?

“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.

Lokalni junak Branka Moškon

V Novem mestu bo prihodnje leto folklorno društvo Kres praznovalo 50 let. Ves ta čas je njegova umetniška vodja Branka Moškon, ki je sooblikovala tudi dolenjsko nošo in pomagala drugim folklornim sestavom na Dolenjskem. Tudi po upokojitvi je še vedno dejavna folkloristka. Prejela je več nagrad in priznanj za opravljeno delo. Oddajo o tokratni lokalni junakinji Branki Moškon je pripravil Jože Žura.

Radiosfera Don Mentony Band - Rekla je ne

Izbrana skladba: Don Mentony Band - Rekla je ne Glasbeni predlogi so bili: Pickpocket swingers - Svet se vrti Noreia - Za smeh bi dal srce Don Mentony Band - Rekla je ne

Svetovalni servis Zdravje hišnih ljubljenčkov

Ob zdravstvenih težavah hišnih ljubljenčkov je treba poiskati pomoč veterinarja, ki pa skrbi tudi za redne preglede zobovja, beleži obvezna in druga cepljenja ter svetuje pri številnih vprašanjih, ki jih imajo skrbni lastniki domačih živali. V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med. iz veterinarske ambulante Animavet. Odgovarjala bo na vprašanja v povezavi z zdravjem psov, mačk, ptic in glodalcev.

Jutranja vremenska fronta Ste že slišali za Rossbyjeve valove?

“Rossbyjevi oziroma planetarni valovi so nekaj sto do nekaj tisoč kilometrov dolgi valovi v ozračju, nekaj kilometrov nad tlemi. So posledica vrtenja Zemlje, njihova jakost pa je odvisna zlasti od temperaturnih razlik med večjimi območji,” pravi Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje. Kako Rossbyjevi valovi vplivajo na lokalno okolje, kako se gibajo in kje so najizrazitejši? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali v tokratni Jutranji vremenski fronti.

Petek brez pravila Boš eno iz avtomata?

Kratka kava, dolga kava, kava z mlekom, kapučino, kakav, čaj … To je standardna ponudba na samopostrežnih avtomatih s toplimi napitki v srednje velikih ali večjih ustanovah in podjetjih. Kaj se skriva v njihovi notranjosti?

Svetovalni servis Čas je za prve setve in pripravo sadik

Za ta čas nenavadno visoke temperature in sončno vreme so marsikje pospešili pripravo na novo vrtnarsko sezono. Kdaj so tla primerno ogreta za prve setve, kako je s tem v zavarovanih prostorih, kot sta rastlinjak ali topla greda? Kako zasnovati pridelavo lastnih sadik, kakšen substrat izbrati zanje in zakaj prostor nad radiatorjem za sadike ni primeren? Za vse odgovore na tovrstna vprašanja, ki jih lahko pošljete na prvi@rtvslo.si ali zapišete na spletni strani Prvega, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu po devetih odgovarjala dr. Ana Slatnar z ljubljanske biotehniške fakultete.

Radiosfera Devet planetarnih mej Zemlje

Po prepričanju mnogo znanstvenikov vemo dovolj o delovanju sistemov Zemlje, da lahko določimo meje zmogljivosti našega planeta. Če te meje prestopimo, tvegamo porušenje stabilnega stanja vseh sistemov na Zemlji, ki so bili v ravnovesju ves holocen, torej ves čas, v katerem se je razvila moderna družba. Koncept meja »nosilnosti« našega planeta je leta 2009 predlagala velika skupina znanstvenikov, zbranih po vsem svetu. Na podlagi meritev, izračunov in dognanj v številnih znanstvenih disciplinah so utemeljili devet mej »nosilnosti«, znotraj katerih je na Zemlji še zagotovljeno varno okolje za človeštvo. Ideje o Zemlji, ki ima omejene naravne vire in sposobnosti prilagajanja, niso nove. Na to je opozorila knjiga Meje rasti že leta 1972, a so svarila ostala preslišana in ukrepi neizvedeni. O tem, pa tudi o sprožilcih nepovratnih sprememb in o štirih scenarijih za prihodnost našega planeta v pogovoru s klimatologinjo profesorico doktorico Lučko Kajfež Bogataj.

Možgani na dlani Plezanje: cela kopica dražljajev za naše možgane, dobrodošla tudi v starosti

V tokratni epizodi Možganov na dlani spet potujemo v plezalno steno. Ste tudi vi kot otroci veliko plezali naokoli, recimo po drevesih, pohištvu in podobno? Prof. dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave v Kopru pravi, da se ta kompleksni elementarni gibalni vzorec ne pojavlja in spodbuja več tako pogosto, kot včasih, za naše možgane in telo pa je pomemben. Tudi, če želimo nabrati nekaj pomembne "rezerve" za starost. Vse bolj poglobljen pogled razvoj nevroznanosti ponuja tudi v področje rehabilitacije (športnih) plezalcev, s katero se ukvarja kineziolog Ahac Istenič. Oba sta bila gosta Mojce Delač.

Lokalni čas Reka Pivka je včasih tekla v nasprotno smer

V Lokalnem času bomo vzbudili zanimanje za odkrivanje skrivnosti dela Zelenega krasa, med katere uvrščamo tudi Pivško kotlino. Dopisnica Sabrina Mulec obljublja radijski botanični sprehod po Pivških presihajočih jezerih, pa tudi pogovor o vprašanju sobivanja z zvermi na Zelenem krasu. V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa bodo odgovorili na številna vprašanja, ki se začnejo z "zakaj?"

Svetovalni servis Plastične operacije – nujne po poškodbah, boleznih ali prirojenih napakah

V sredinem Svetovalnem servisu po deveti bo naš gost na Prvem prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Plastične operacije so včasih zgolj estetske, po poškodbah, boleznih ali prirojenih napakah pa so nujne tudi v vseh drugih pogledih. O odstranitvi pigmentnih znamenj, rekonstrukciji dojk, nosu, štrlečih ušes, odstranitvi odvečne kože, pa tudi o tem, kako po posegu negovati morebitne brazgotine, bo govor.

Intelekta

Intelekta

509 epizod

Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike

50 min

Argentinski anarho-kapitalizem ali kako iti z motorko nad državo

47 min

Fojbe med političnim mitom in zgodovinsko resničnostjo

56 min

Je zgodovina umetnosti zgodovina patriarhata?

49 min

Taylorjev management, najvplivnejša nevidna ideologija 20. stoletja

49 min

Kaj nam lahko Lenin pove o današnjem času?

49 min

Informativne vsebine

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Izjemna predstava slovenskih orlov na poletih v Oberstdorfu. Zmaga Timija Zajca, Peter Prevc na drugem mestu

Slovenski orli tudi v Oberstdorfu kažejo svojo moč v smučarskih poletih. Kar trije so skočili med prvih pet, prvo in drugo mesto sta zasedla Timi Zajc in Peter Prevc, ki bo najvišja mesta očitno napadal tudi na slovesu od kariere konec marca v Planici. Razburljivo športno poletje pa z odličnimi predstavami med drugimi napoveduje kolesar Jan Tratnik, ki je zmagal na uvodni enodnevni dirki za svetovno serijo v Belgiji. Preostale novice: Ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napovedi o dodatnem oboroževanju in nadaljevanju boja. Materi Alekseja Navalnega po več kot tednu dni oblasti predale njegovo truplo. Verske skupnosti opozarjajo na pomanjkanje dialoga s predstavniki vlade.

Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi 15:30

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Pritiskov vlade ne bomo dovolili, sporočil zdravniški sindikat Fides in napovedal nadaljevanje stavke

Pritiskov vlade ne bomo dovolili, je v odzivu na poziv premierja Roberta Goloba k začasni ustavitvi stavke soglasno odločil glavni stavkovni odbor zdravniškega sindikata Fides. Kot je še dodal predsednik sindikata Damjan Polh, Golob na pogajanjih ta teden ni predstavil nobene nove rešitve, zato nadaljujejo stavko. Fides prav tako zavrača poziv predsednice republike Nataše Pirc Musar k začasni prekinitvi zdravniške stavke. V oddaji pa tudi o tem: V oddaji tudi: - Tanja Fajon ob drugi obletnici začetka vojne v Ukrajini v Varnostnem svetu obsodila rusko agresijo - Politične stranke v državah Evropske unije se pospešeno pripravljajo na volitve v Evropski parlament - Nekdanjemu avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu za lažno pričanje osem mesecev pogojne zaporne kazni

Zrcalo dneva Zdravniški sindikat Fides napovedal nadaljevanje stavke

Glavni stavkovni odbor zdravniškega sindikata Fides je v odzivu na poziv premierja Roberta Goloba k začasni prekinitvi stavke sprejel soglasno odločitev, da na pritiske vlade ne pristanejo. Napovedali so nadaljevanje stavke, vlado pa pozivajo, naj udejani, kar je že podpisala.

Radijski dnevnik Tudi premier Golob pozval sindikat Fides k prekinitvi stavke

Po predsednici države Nataši Pirc Musar je zdravnike pod okriljem sindikata Fides k prekinitvi stavkovnih aktivnosti pozval tudi premier Robert Golob, da s tem prekinejo negotovost agonijo slovenskih pacientov, ker si tega ne zaslužijo. Premier je prepričan, da zdravniška stavka traja predolgo in da so nekatera pričakovanja Fidesa neupravičena in čezmerna, še posebej v primerjavi s položajem drugih zaposlenih v zdravstvu. Za prihodnji teden je napovedal pogajanja o novi kolektivni pogodbi za celoten zdravstveni steber. Druge teme: - Slovenija na Meddržavnem sodišču v Haagu za končanje vojne v Gazi z rešitvijo dveh držav - Združene države napovedale nove sankcije za zmanjšanje vojaške moči Rusije - Prepričljiva zmaga slovenskih smučarskih letalcev na tekmi dvojic v Oberstdorfu

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik z Urško Valjavec

Kaj bo po prvem marcu, ko se bo rekordno dolga stavka zdravnikov še zaostrila? Morebitnega dogovora z vlado ni na vidiku, javnost pa sta medtem dodatno pretresla dva primera zamenjave rakavih vzorcev in posledično operacije zdravih pacientov. Zakaj še vedno nimamo zakonsko urejenega sistema o kakovosti in varnosti? Odgovore iščemo v pregledu tedna, v katerem tudi o zahtevah kmetov, ki stopnjujejo proteste po vsej Evropi, med drugim zaradi preplavljenih trgov s cenejšimi ukrajinskimi pridelki. Jutri mineva že dve leti od začetka invazije Rusije na Ukrajino. Kje sta danes obe državi in kakšne so sploh možnosti za končanje spopadov? Pri nas se zaradi nasilja na nogometni tekmi v Murski Soboti obeta več zakonskih sprememb glede varovanja javnega redu in pooblastil policije.

Dogodki in odmevi Predsednica države pozvala sindikat Fides k prekinitvi stavke; ta poziv zavrača

V javnosti se vrstijo pozivi zdravniškemu sindikatu k prekinitvi stavke. Tako je med drugim danes k začasni prekinitvi pozvala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po njenih besedah je dovolj merjenja moči na plečih pacientov, z nadaljevanjem stavkovnih aktivnosti pa bo ogroženo zdravje številnih pacientov. V Fidesu odgovarjajo, da je stavka njihova ustavna pravica. Glede podpore predsednice odločitvi vlade, da se plačni sistem za zdravnike ne obravnava ločeno, pa predsednik sindikata Damjan Polh pravi, da pričakuje ločeno obravnavo. Vlada je medtem napovedala, da bo na ponedeljkovi tematski seji razpravljala o ukrepih na področju zdravstva. Druge teme: - Evropski parlament želi pred letošnjimi volitvami opozoriti na pomen demokracije. - Prebivalci Gaze zaradi izraelskih napadov vse bolj obupani; v svetu se vrstijo pozivi k premirju. - Najrodovitnejšemu delu Italije - Padski nižini - tretje leto zapored grozi suša.

Po Sloveniji V Slovenski Bistrici izguba osebnega zdravnika grozi 4000 ljudem

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Delavci Salonita Anhovo še z letakom opozorili, da bo nova zakonodaja uničila cementarno. - Pred začetkom nove plovne sezone v Zgornjem Posočju velika zmeda z občinskimi odloki. - V Posavskem muzeju v Brežicah so prenovili stalno razstavo o kmečkih uporih. - Mokronog jutri znova v znamenju festivala "Ah, te orglice" .

Danes do 13:00 Predsednica pozvala k začasni prekinitvi zdravniške stavke

Volitve devetih predstavnikov Slovenije v Evropskem parlamentu bodo 9-ega junija, je s podpisom odloka potrdila predsednica države Nataša Pirc Musar. Državljane poziva k udeležbi, pristojne pa, naj naredijo vse za razrešitev zapleta glede delovanja volilnih komisij. Predsednica je med drugim pozvala tudi k začasni prekinitvi zdravniške stavke. Preostale novice: Razpoloženje v gospodarstvu se poslabšuje. Nov krog pogajanj za premirje v Gazi, Egipt postavlja zid. Na avstrijskem Koroškem dvojezični spletni obrazci.

Podkasti

Prvič Prvič SPRAŠUJEM

Kakšne spolne vzgoje so deležni mladi v Sloveniji, je zelo odvisno od šole in posameznih učiteljic in učiteljev. To so potrdili mladi, ki sodelujejo pri projektu Prvič. Povedali so, da bi si v šoli želeli dobiti več informacij o spolnosti in telesu.

Evolucija užitka Prvič - podkast o spolnosti za mlade

Iskreni, sočutni, prijazni in zabavni pogovori mladih o odraščanju in spolnosti.

Umetnost možnega Izredno stanje – konec ali začetek? – Anže Božič (POP TV) in Matej Grošelj (Večer)

Še vedno ne vemo, kako se bo razpletla afera »sodna palača«. Bo ministrica končno odstopila? Bodo Socialni demokrati preživeli prosti pad? Kaj lahko sanirajo na aprilskem volilnem kongresu? Gneče za mesto predsednika stranke ni. Bo odstopila samo Tajna Fajon ali tudi drugi člani predsedstva? Kaj pomeni imenovanje Matevža Frangeža za začasnega glavnega tajnika? Gosta tokratne epizode – Anže Božič, POP TV in Matej Grošelj, Večer – menita, da so možni vsi scenariji, a nobeden med njimi ni dober. Niti za SD niti vlado. Tudi če težave Socialnih demokratov trenutno koristijo Gibanju Svoboda, bo na dolgi rok ceno afere plačala celotna vlada in politična leva sredina. Medtem na desnici vznemirja odločitev SDS, da naj poslanci podpišejo neke vrste »izjavo pripadnosti« poslanski skupini in stranki SDS do konca mandata. Anže Logar in Eva Irgl izjave nista podpisala. Zakaj pa izjave ni podpiral Dejan Kaloh?

Prvič Prvič ŠOK

Prve mokre sanje, prva menstruacija, mozolji, rast, dlake, razvoj genitalij, vse to se pod vplivom hormonov zgodi v z našim telesom v času pubertete. Kako so mladi doživljali te spremembe in kakšen odnos imajo do svojega telesa?

Prvič Prvič: uvodni song špice oddaje

Pesem za špico oddaje Prvič so odrapali in zapeli trije mladi glasbeniki: Zara Kregar, Beno Zupančič in Martin Gubina. Glasbo je ustvaril Marko Gregorič, besedilo pa je napisala novinarka in ena od avtoric oddaje Prvič Neža Prah Seničar. Besedilo pesmi: Lomijo kosti, obljube, s sebe drgnejo poljube, vse nas tlačijo v škatle. zapustili so prjatle. Pozabil so na ljubezen, kaj te strezni, ko si jezen. Vsi enaki, vsi prosojni, zanje vedno smo v vojni. Plešem prvič, prvič jočem, prvič delam vse, kar hočem! Nas pa kliče ples, svoboda, mislim se ne vidi roba, škatle smo že razcefrali, komu bodo glavo prali?! Polnijo se ulce, mesta, mi smo večnost, mlečna cesta, v nas vesolje se sestavi, dobrodošli na zabavi! Plešem prvič, prvič jočem, prvič delam vse, kar hočem! Ritem misli nam prestavi, vešče vztrepetajo v glavi, slišim te in ti poslušaš, z nami si lahko vse upaš. Lomijo kosti, obljube, s sebe drgnejo poljube, vse nas tlačijo v škatle. zapustili so prjatle. Pozabil so na ljubezen, kaj te strezne, ko si jezen. Vsi enaki, vsi prosojni, zanje vedno smo v vojni. Plešem prvič, prvič jočem, prvič delam vse, kar hočem!

Umetnost možnega Objektivna odgovornost na žaru – Nataša Briški (Metina lista) in Aljaž Pengov Bitenc (Radio Kaos)

Tokratna epizoda je nastajala v trenutku, ko je Dominika Švarc Pipan novinarjem sporočila, da navkljub objektivni politični odgovornosti pri nesmotrnem nakupu zapuščene stavbe za sodno palačo ne namerava odstopiti s položaja ministrice. Namesto tega je prst uperila v svojo stranko SD, ki jo je prva pozvala k odstopu, in njene vidne predstavnike. O tem smo za uverturo spregovorili z veteranoma na slovenski podkasterski sceni Natašo Briški z Metine liste ter Aljažem Pengovom Bitencem, urednikom Radia Kaos, ki že deset let ustvarjata podkaste Metin čaj in Evropska četrt, šesto sezono pa v družbi kolegov še politični LD;GD. Prav zato smo se posebej poglobljeno pogovorili o fenomenu podkastanja na Slovenskem, tudi tega, da se te privlačne forme vse bolj poslužuje politika. Na poslušanje!

Prvič Nov podkast o spolnosti za mlade

Za osrečujočo in zdravo spolnost je ključna celovita in sistematična spolna vzgoja. To bo ponudil projekt Prvič s televizijsko dokumentarno serijo, podkastom in izobraževalnimi članki za starše in šole.

Srce bije za posel Jožko Tomšič, Emil Frey Slovenija

Gost 23. epizode Srce bije za posel je generalni direktor skupine Emil Frey v Sloveniji Jožko Tomšič. Gre za družbo, v švicarski lasti, ki v Sloveniji trži 12 avtomobilskih znamk. Kakšne so napovedi glede prodaje električnih avtomobilov? Kaj pa avtomobili na vodik? Sogovornik je do zelenega prehoda zadržan, pa ne zato ker mu nasprotuje, temveč zato ker meni, da so odgovorni pozabili na ključno – strategijo, ki bi to podpirala. Če imate radi avtomobile, ali pa če vas zanimajo trendi na področju transporta, je čas za klik.

Umetnost možnega Čakajoč na dogodek v mestu Gogi – Borut Mekina (Mladina) in Rok Kajzer (Večer)

Vaš odziv na natečaj »naj politični dogodek leta 2023« je presegel pričakovanja. Kar nekaj vas je menilo, da je pomembno zaznamovalo minulo leto pričanje Tatjane Bobnar pred komisijo državnega zbora, kjer je razgalila domnevne politične pritiske, ki jih je bila deležna v vlogi ministrice. To in posledično vloga KPK je bila tudi iztočnica za našo tokratno debato s kolegoma Borutom Mekino, novinarjem in komentatorjem Mladine, ter Rokom Kajzerjem, urednikom Večerove priloge V soboto. A morebitne obremenilne ugotovitve KPK, ta vse bolj pričakovani politični »dogodek« par excellence, po mnenju naših gostov ne bo spodnesel vlade. Nasprotno, menita sogovornika, nobena od treh partneric koalicije si ne želi na volitve. Zato je malo verjetno, da bi po poročilu KPK koalicija razpadla. Lahko pa ugotovitve povzročijo nekaj nervoze v političnem prostoru. Te že zdaj ne manjka. Poleg nizkih javno-mnenjskih rejtingov ima vlada odprte in vse bolj globoke fronte s številnimi družbenimi skupinami; sindikati, sodniki, zdravniki, gospodarstvom … Rok meni, da bi se morala vlada vsaj konfliktu s sodniki izogniti, če že pri zdravstveni reformi ne vidi ciljne črte. Borut pa meni, da je nemir v družbi nekaj logičnega in pričakovanega, saj vlada uvaja nekatere spremembe, ki so se jih prejšnje vlade izogibale.

Na pravi strani O ženskih pravicah in volitvah v evropski parlament

Novo leto je čas, da pogledamo kakšni izzivi nas glede enakosti in pravic žensk čakajo v prihodnje. Že dlje časa opazujemo, da se v Evropi sprožajo procesi retradicionalizacije hkrati pa zmanjkuje politične volje za ohranjanje že doseženih ekonomskih, socialnih, političnih in osebnih pravic žensk. Letos bomo imele priložnost svoj glas nameniti tistim, ki enakost in človekove pravice zagovarjale v evropskem parlamentu zagovarjale. Junija nas namreč čakajo volitve v evropski parlament. O tem kakšen je položaj žensk v evropskem političnem prostoru, zakaj so evropske volitve pomembne in kako zagotoviti večjo pariteto, smo spregovorile v prvi epizodi novega leta. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije, Sonjo Lokar.

Umetnost možnega »Tukaj se bo zlomila civilizacija!« - Janez Markeš, Delo

Konec leta je priložnost, da potegnemo črto pod minulo politično leto in napovemo, kaj pričakujemo v prihodnjem. Komentator, kolumnist Sobotne priloge in analitik Janez Markeš pravi, da ima vlada in premier Golob malo možnosti, da si povrne zaupanje. Edino okno priložnosti za morebitno vrnitev ima Golobova vlada v obrambi javnega prostora, torej javnih podsistemov, predvsem pa zdravstva. »Temu se še ni odpovedal, čeprav je dajal tak vtis – z imenovanjem Danijela Bešiča Loredana še posebej. Golob lahko obstane na obrambi zdravstva, dokler tega ne bo zanikal in zamočil.« Kolega Markeš podrobno analizira odnos Janše in Logarja – v scenarije dejanskega razkola med njima ne verjame. Prihodnje leto bo super volilno leto v svetovnem merilu – volili bomo v Evropi, ZDA, Rusiji … V ZDA se znova napoveduje zmaga Trumpa, Biden je z brezpogojno podporo početju Netanjahuja v Gazi zapravil svoj moralni kredit. Scenariji so lahko zelo črni! »Tu se bo zlomila civilizacija,« apokaliptično napoveduje Markeš, »Največjo odgovornost, da se ohranijo pridobitve liberalne demokracije pa nosi Evropa.« Ne, v zadnji letošnji epizodi nismo črnogledi, samo realisti. Še to: kaj je bil za vas najpomembnejši politični dogodek leta, ko naj političnih dogodkov sploh ne bi bilo? Sporočite nama na najina elektronska naslova (ales.kocjan@rtvslo.si in tanja.staric@rtvslo.si), objavimo v prvi epizodi novega leta.

Iz glasbenega uredništva

Sobotni glasbeni večer Steve Earle v akustičnem koncertu na Prvem (Cankarjev dom, Ljubljana)

Steve Earle – v oddaji, ki jo ureja Jane Weber, ga boste slišali v koncertu – je pred leti stopil na novo pot. Zaradi odličnih pesmi in razuzdanega življenja so ga razglasili za dediča Hanka Williamsa. Zaradi ljubezni do folka, countryja in bluesa so ga rokerji imeli za odpadnika, v Nashvillu pa so se zmrdovali zaradi njegovega rokovskega vedenja. Ker so pri njem našli heroin, je bil v zaporu, a se je zmagoslavno vrnil. Ozdravljen in z novimi izvrstnimi ploščami in pesmimi. Na novo pot smo Steva Earla z gosti The Delavantes pospremili tudi pri nas s koncertoma v Cankarjevem domu in novogoriški Perli, Earle pa se je tedaj predstavil tudi zagrebškemu občinstvu. Nocoj boste lahko slišali posnetek njegovega koncerta iz Ljubljane. Steve Earle se je rodil leta 1955 v mestecu Fort Monroe v Virginiji, odraščal je v Teksasu, pri enajstih letih pa je začel igrati akustično kitaro. Kmalu je spoznal Townesa Van Zandta in se za vedno navzel njegovih lepih pesmi (in tudi nekaj slabih navad). Svojemu velikemu vzorniku, ki je umrl tik pred prej omenjeno turnejo in za katerega je večkrat izjavil, da je najboljši pisec pesmi vseh časov, je Steve tudi posvetil veliko svojih del. Earlova glasba je tudi na albumu Jerusalem pretanjena mešanica različnih glasbenih slogov, znanih tako z albumov Brucea Springsteena, Neila Younga in Boba Dylana kot tudi že s skoraj pozabljenih vinilnih plošč izvajalcev tradicionalnega folka, bluegrassa in bluesa. Svoj prvenec z naslovom Guitar Town je Earle sicer izdal dokaj pozno, šele leta 1986, vendar pa so ga sprejeli izredno dobro. Steve svojega samosvojega glasbenega poslanstva in prepričanja ni spremenil niti takrat, ko je za založbo MCA posnel šest albumov in so ga štirikrat predlagali za gremija, ostal pa mu je zvest tudi, ko se je leta 1995 v velikem slogu vrnil na glasbeno prizorišče z bluegrassovsko obarvano ploščo Train A Comin. Earle je s svojo prelomno ploščo I Feel Alright, ki je izšla pri založbi E-Squared/Warner Bros, dokazal, da ni le preživel, ampak je zaradi težkih in bolečih življenjskih izkušenj postal boljši kot kdaj koli prej. Preživel je obdobje, ko mu je obsodba zaradi heroina zagrenila življenje in zasenčila njegovo nadarjenost. Zdaj so njegove misli že več let osredotočene le na glasbo. Earlovo glasbo lahko slišite tudi v filmu Dead Man Walking. Steve skladbo Ellis Unit One šteje med svoja najboljša dela, z njo pa se je znašel v ugledni druščini glasbenikov, kot so Bruce Springsteen, Johnny Cash, Eddie Vedder, Nusrat Fateh Ali Khan in Mary Chapin Carpenter. V izbrani družbi je bil tudi na plošči, ki jo je pripravil Bob Dylan, posvečena pa je Jimmieju Rodgersu. Earle je priredil Rodgersovo pesem In The Jailhouse Now, svoje priredbe pa so prispevali še Jerry Garcia, Bob Dylan, Van Morrison in drugi zvezdniki. 1 Christmas In Washington Steve Earle 2 You Know The Rest Steve Earle 3 Angry Young Man Steve Earle 4 My Old Friend The Blues Steve Earle 5 Someday Steve Earle 6 South Nashville Blues Steve Earle 7 CCKMP Steve Earle 8 Now She's Gone Steve Earle 9 More Than I Can Do Steve Earle 10 Tom Ames' Prayer Steve Earle 11 Hometown Blues Trad./ Arr. Doc Watson (???) 12 Sometimes She Forgets Steve Earle 13 Goodbye Steve Earle 14 Rex's Blues Townes Van Zandt 15 So Different Blues Trad. (Mance Lipscomb) 16 My Starter Won't Start This Morning Lightnin' Hopkins 17 Valentine's Day Steve Earle 18 Outlaws Honeymoon Steve Earle 19 Somewhere Out There Steve Earle 20 New York City (N.Y.C.) Steve Earle

Pesem v žepu Bort Ross: K tebi odpeljem svoje srce

V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki je za razliko od prvenca »Sančo Pansa« iz leta 2015 bolj kantavtorski in vsebinsko zrelejši; avtorjeva značilna melanholija se v novejših pesmih vse bolj umika hvaležnemu sprejemanju življenja, rezultat pa je umirjena glasbena refleksija v barvah melodičnega popa, obogatena z elementi drugih glasbenih zvrsti, ki jih v deveterico pesmi vnašajo sodelujoči glasbeniki.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Klateži in vokalna skupina Snežet

Tokrat se v oddaji prvič predstavlja mlajša fantovska zasedba, ki sliši na ime Ansambel Klateži. V svoji zbirki ima že kar zajaten nabor avtorskih skladb, zanjo pa pišejo tudi priznani slovenski avtorji. Družbo jim dela vokalna slupina Snežet s Tolminskega, ki je poslušalkam in poslušalcem Četrtkovih večerov domačih pesmi in napevov že znana, saj smo jo gostili v eni izmed živih oddaj iz studia 13. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Ed Sheeran

V Godbah z zgodbo eden najbolj uspešnih angleških glasbenikov Ed Sheeran, ki je 17. februarja praznoval 33. rojstni dan. Ed Sheeran je v letih, odkar je na glasbeni sceni prodal več kot 150 milijonov albumov, kar ga uvršča med najbolje prodajane glasbenike vseh časov. Leta 2019 so ga razglasili tudi za glasbenika desetletja, na glasbeni platformi Spotify je med najbolj pretočnimi glasbeniki….10. avgusta ga lahko poslušate v Zagrebu……V Godbah z zgodbo pa nekaj njegovih uspešnic in nekaj biografskih dejstev.

41 stopinj vročine G-Jam Blues

V oddaji poslušamo skladbe G-Jam Blues (Jože Privšek), Go, go (Bob Mintzer) - solisti Yellowjackets, Last Exit (Matija Dedić/Silvije Glojnarić) - solist Matija Dedić ter Accentuate the Positive (Harold Arlen/Jože Privšek).

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Noreia z novim zvočnim albumom Setev

Noreia je petčlanska glasbena zasedba, ki jo vznemirja ljudski melos: od keltskih in romanskih zvokov prek slovanskih korenin do samolastnega avtorskega izraza. Izdali so štiri zvočne albume, prvi ima naslov Viže, glasbena vsebina prinaša preplet ljudskih pesmi in plesov različnih kultur v povezavi s slovensko glasbeno tradicijo, sledil je projekt Kilt Roberta Burnsa skupaj z Janijem Kovačičem, pa Nova Keltika z orkestrom Nova, pred kratkim pa je izšel novi zvočni album Setev, ki prinaša izključno avtorske skladbe članov zasedbe Noreia. Noreia ustvarja glasbo z zelo različnimi klasičnimi in ljudskimi glasbili, med njimi so irske dude, udu, irski buzuki in drugo. Navdih za skladbe novega zvočnega albuma izhaja predvsem iz poezije Jakoba Konde in Jamesa Joyca. Člani zasedbe Noreia so: Ana Novak, Gašper Šinkovec, Anej Ivanuša, Robert Bone in Stane Škarja. V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi predstavljajo novi zvočni album: Setev.

Prva vrsta Pickpocket Swingers

V Prvi vrsti je tokrat nastopila zasedba Pickpocket Swingers, ki jo sestavljajo pevec in trobentač Rok Nemanič, pozavnist Matija Mlakar, klarinetist Tomaž Zevnik, kitarist Matic Plemenitaš, kontrabasist Ilj Pušnik ter bobnar Uroš Nemanič.

Etnofonija Cinkuši: Bog nam greh oprosti

Cinkuši: Bog nam greh oprosti. Čeprav skupina svoj radoživo-otožni in na trenutke tudi temačni glasbeni izraz ustvarja iz zelo različnih glasbenih niti, se v njem še vedno največkrat zrcalijo ljudske pesmi iz Zagorja in hrvaških ravnic med rekama Dravo in Muro. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/02/15/cinkusi-bog-nam-greh-oprosti/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 18. 2. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rok, funk, soul, ritem in bluz, fusion, džez, bluz, reggae, afriška urbana glasba, newyorška salsa, glasba Kube, Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 18. 2. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer LAURIE LEWIS - POSNETEK TELEVIZIJSKEGA KONCERTA (BLUEGRASS)

Laurie Lewis je dobila številne glasbene nagrade in priznanja. Že večkrat je nastopila na odru znamenite dvorane Grand Ole Opry v Nashvilu, basist Todd Phillips, ki jo je spremljal na pričujočem koncertu, pa je pred kratkim dobil celo grammyja. Laurie Lewis je pevka, pesnica, violinistka in kitaristka, znana po virtuoznem igranju in sijajnem petju, ki bi ga lahko primerjali s tistim Emmylou Harris. Prvič je snemala pred več kot tridesetimi leti, pred kratkim pa je pri založbi Rounder izdala osmo veliko ploščo z naslovom "Seeing Things". To je najbolj nenavadna plošča te glasbenice doslej. Nova glasba Laurie Lewis namreč ne sledi zgolj načelom bluegrassa ter se v večini skladb jasno in odločno dotika jazza in drugih zvrsti, zelo posrečene pa so tudi bolj keltsko zveneče skladbe, ki govorijo o irskih koreninah countryja in bluegrassa. Laurie Lewis se je učila ob ploščah Billa Monroeja in Ralpha Stanleyja, v svojem repertoarju ima še pesmi bratov Louvin in Delmore, zelo rada izvaja skladbe družine Carter, na pričujoči plošči pa se je izkazala tudi kot odlična avtorica. Na plošči so tako samo tri priredbe, najbolj posrečena pa je skladba kultnega pisca pesmi Toma Russella z naslovom "Manzanar". Laurie Lewis je nastopila pri nas na kar dveh koncertih. Mi vam tokrat predstavljamo posnetek televizijskega koncerta, ki je tokrat doživel prvo celovito radijsko predvajanje.

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Ura z enim kazalcem

Na jasi stoji hišica iz štora. V hišici je soba. V tej sobi spita dva škrata … Pripoveduje: Gregor Čušin. Napisal: Vaclav Čtvrtek. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Huda muska Bob Marley

Letos mineva 79 let od rojstva enega vplivneših glasbenikov reggae glasbe, Boba Marleyja. V tokratni hudi muski razikujemo glasbo tega glasbenega velikana, ki je v 36. Letu starosti umrl zaradi posledic podnohtnega melanoma.

Kulturomat Zvezdna noč

Nina Slavec in Laetitia Rebecca Pohl (izgovorjava: Leticija), ki navadno ustvarja pod svojim umetniškim imenom KiKi, sta septembra lani izdali svoj prvi skupni singel. Naslov pesmi je Zvezdna noč, govori pa o medsebojnih odnosih. Mladi glasbenici obljubljata, da se v bližnji prihodnosti obeta še več skupnih sodelovanj. Več o njunem ustvarjanju pa izveste v današnjem Kulturomatu. Pred mikrofon ju je povabila Lana Furlan. Besedilo je prebrala Špela Šebenik.

Hudo športni Triatlonka Luna Sraka

Triatlon je še eden izmed športov, ki ga v rubriki Hudo športni še nismo predstavili. Kakšen je ta šport, ki ga sestavljajo tek, plavanje in kolesarjenje in kako priljubljen sploh je med mladimi športniki, je raziskovala Špela Šebenik.

Hudo! Planinske brihte na 34. tekmovanju Mladina in gore

Konec januarja je Šenčur gostil 34. državno tekmovanje Mladina in gore, ki je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij planinskega delovanja. To tekmovanje mlade pripravlja na samostojen obisk gora, ponuja pa tudi ogromno možnosti za druženje in pridobivanje izkušenj za življenje. Z nami v studiu so v oddaji Hudo bile Manja Goslar, Karin Jakša Jovanovski, Sara Mis in Viktoria Ana Šušteršič, članice ekipe Planinske brihte iz Planinskega društva Medvode, ki so v osnovnošolski konkurenci postale državne prvakinje, z njimi je bila tudi mentorica Mojca Resnik.

Zakajček Zakaj so oblaki različnih oblik in barv?

In že smo pri naši rubriki Zakajček – v njej skupaj z vami, otroci in s strokovnjaki odgovarjamo na najrazličnejša vprašanja. Tokrat se bomo spraševali, zakaj so oblaki različnih oblik in barv – vi veste? Če ne, prisluhnite rubriki, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.

Radijski ringaraja Kam med zimskimi počitnicami?

Za nekatere se teden počitnic počasi zaključuje in bodo v ponedeljek spet sedli v šolske klopi. Za vrstnike z drugih območij pa se zimske počitnice šele začenjajo. In kam med počitnicami? Nekateri se s starši odpravijo na smučanje, večina otrok pa ostane kar doma. Ta čas lahko namenite tudi kreativnemu ustvarjanju. V Pionirskem domu v Ljubljani sta potekali gledališka in likovna zimska počitniška šola. Kako živahno je bilo, kaj so ustvarili, se igrali in novega spoznali, je preverila naša radovedna Sara. Tudi vi lahko vzamete v roke barvni papir ali glino in se prepustite domišljiji …

Lahko noč, otroci! Biserni čolniček

Vesna je dobila najlepšo igračo na svetu. Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisala: Bogdan Novak. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

Lahko noč, otroci! Črnuška

Muco Črnuško prevzame pesmica. Pripoveduje: Petra Govc. Napisala: Mira Voglar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Lahko noč, otroci! Sanje leve in desne smučke; Kapa s cofom

Cof reši Petra iz snežnega plazu ... Pripoveduje: Mojca Ribič. Napisala: Polonca Kovač. Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

Lahko noč, otroci! Prehlajena zima

Prijateljstvo je najboljše zdravilo za vse bolezni in težave. Pripoveduje: Helena Peršuh. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Naše skupnosti

Slovencem po svetu Daniel Furlan Avstralija: ”Oče nama je s sestro zapustil veliko darilo – oba govoriva slovensko”

Odpravili se bomo k slovenskim rojakom v Tuzlo, kjer so ta mesec poimenovali kar Veseli kulturni februar in med drugim pripravili tudi veliko kulturno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, nekaj več boste izvedeli o ohranjanju slovenskega jezika med Slovenci v Argentini, pa tudi kako si prizadevajo za slovenstvo in slovensko besedo rojaki v avstralskem mestu Geelong. Pomudili pa se bomo tudi pri Slovencih v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija, kjer že skoraj pol stoletja deluje slovensko društvo Maribor, ki bo ta konec tedna na občnem zboru začrtalo smernice nadaljnjega delovanja.

Sami naši S starim golfom po svilni poti, umetniška pot Hanne Dujmović in projekt Avdiomanija za večjezične otroke in mladostnike

V oddaji Sami naši vas peljemo s starim golfom po svilni poti v družbi popotnika in raziskovalca Hamze Ridžala, ki bo delil svoje izkušnje z ekspedicije skozi območja Rumelije, Anatolije, severne Mezopotamije, Zakavkazja, Uzbekistana in Transoksanije. Pogovarjamo se z umetnico Hanno Dujmović, ki je razkrila svojo pot od, kakor sama pravi, otroka, ki ni imel daru za risanje, do uspešne umetnice, ki lahko živi od svojega dela. Predstavljamo vam tudi projekt Avdiomanija, v sklopu katerega ustvarjajo avdioknjige in podkaste v srbščini za otroke in mlade. Ta projekt je namenjen večjezičnim otrokom in mladostnikom, ki izvirajo iz nekdanje Jugoslavije in odraščajo v tujini.

Naše poti Dornavski Cigani na ptujskem karnevalu širijo veselje, radost in ljubezen

Najprej se odpravimo na Ptuj, tja smo zavili prejšnji pustni torek in poklepetali z dornavskimi Cigani. Etnografsko društvo že več kot 60 let na pustnem karnevalu spodbudno uprizarja like Romov – Ciganov in med ljudmi seje veselje, radost in ljubezen. Utrip s pustnega sprevoda smo ujeli tudi v naše snemalne naprave. Na Pušči so v Knjigobežnici pripravili dan kulture za romske otroke, prinašamo pa še povzetek nujne seje komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so opozorili na vse bolj žgočo romsko problematiko.

Sotočja 'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?

Slovencem po svetu "Olimpijsko bob stezo, ki smo jo zgradili nad Sarajevom, so med obleganjem uporabljali za streljanje na mesto"

Tokrat gremo najprej v zgodovino. 14.februarja je namreč minilo 40 let, odkar je Jure Franko na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu prismučal srebrno kolajno. V trenutku je postal junak in se zapisal v zgodovino. O svojih spominih na te dogodke pripoveduje Zoran Doršner, uveljavljen slovenski arhitekt iz Bosne in Hercegovine, ki je sodeloval pri prostorskem načrtovanju iger v Sarajevu in jih je doživel tako rekoč iz prve vrste. Dobro pa se spominja tudi razdejanja in trpljenja med obleganjem Sarajeva le nekaj let pozneje. Iz Ria de Janeira boste slišali, kako poteka pustni karneval - najbolj množični in zagotovo najbolj barvit na svetu. Predstavljamo pa tudi publikacijo Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi, ki je delo Janeza Roglja.

Sami naši Alma Bejtullahu s Humboldtovo štipendijo v Frankfurtu, Ljubljana gostila gledališča prestolnic nekdanje Jugoslavije, pevka Remi pripravlja nov album

Nocoj smo v oddaji Sami naši na Prvem za vas obiskali festival Ruta. Prinašamo nekaj najzanimivejših utrinkov gledaliških poslastic z območja nekdanje skupne države. v glasbenem studiu smo ujeli tudi vokalistko Remi skupine Elemental in jo zmotili pri ustvarjanju novega albuma. Na začetku pa poslušajte zgodbo Alme Bejtullahu, ki je kot znanstvena raziskovalka trenutno v Frankfurtu.

Naše poti dr. Rahela Hojnik Kelenc: Romi na Hrvaškem na prvo mesto postavljajo družino, Romi pri nas pa izobraževanje

Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec prejšnjega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena samo dvajset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala?

Sotočja Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.

Slovencem po svetu dr.Anja Kranjc Horvat: "Če je en byte legokocka, v Cernu vsako sekundo z legokockami napolnimo celo stavbo"

Tokratna oddaja je tudi praznično obarvana. Slišali boste, da so slovenski kulturni praznik, 8.februar, v bolgarski Sofiji zaznamovali z dvema dogodkoma, tudi z nastopom igralke in šansonjerke Vite Mavrič. Pozanimali smo se, kako za ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva nasploh skrbijo v oddaljeni Avstraliji. Ker je 11.februar Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, predstavljamo doktorico Anjo Kranjc Horvat, ki deluje v Evropski organizaciji za jedrske raziskave v Švici, ter že od nekdaj išče načine, kako kompleksno znanje fizike prenesti širši javnosti. V ameriškem Clevelandu pa se pripravljajo na eno od največjih prireditev v tem mestu nasploh – Kurentovanje.

Naše poti S promocijskimi spoti proti diskriminaciji Romov

V Ljubljani smo obiskali zagovornika načela enakosti Republike Slovenije, Miho Lobnika, ki je letos zagnal tudi vsesplošno ozaveščevalno akcijo o diskriminaciji manjšin. V sklopu kampanje so nastali promocijski spoti, ki nagovarjajo tudi romsko skupnost. Bili smo še na delavnici novega romskega društva Vstani romski otrok, ki deluje predvsem na področju zagotavljanja pomoči ženskam. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbi Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter Čisti računi Boštjana Pertinača. Na tujem delu pa se za glasove potegujejo orkester Džambo Aguševi s skladbo Kucheka Bum Bum in zasedba Mascarimi s skladbo La Barca Di Roma.

Sotočja Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.

Med štirimi stenami

Življenje s shizofreno mamo

46 min

Bojana Ivanovič: "Vsak dan se opomnim, da rešitev obstaja. Imejmo se radi."

39 min

Ksenija Medved: Napisala sem roman

44 min

Medvrstniško nasilje: vsako obnašanje ima svoje vzroke

38 min

Sto let izobraževanja medicinskih sester v Sloveniji

43 min

Skotopični sindrom - pripomočkov za branje na maturi ne dovolijo uporabljati

46 min

Najnovejše

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Sobotni glasbeni večer Steve Earle v akustičnem koncertu na Prvem (Cankarjev dom, Ljubljana)

Steve Earle – v oddaji, ki jo ureja Jane Weber, ga boste slišali v koncertu – je pred leti stopil na novo pot. Zaradi odličnih pesmi in razuzdanega življenja so ga razglasili za dediča Hanka Williamsa. Zaradi ljubezni do folka, countryja in bluesa so ga rokerji imeli za odpadnika, v Nashvillu pa so se zmrdovali zaradi njegovega rokovskega vedenja. Ker so pri njem našli heroin, je bil v zaporu, a se je zmagoslavno vrnil. Ozdravljen in z novimi izvrstnimi ploščami in pesmimi. Na novo pot smo Steva Earla z gosti The Delavantes pospremili tudi pri nas s koncertoma v Cankarjevem domu in novogoriški Perli, Earle pa se je tedaj predstavil tudi zagrebškemu občinstvu. Nocoj boste lahko slišali posnetek njegovega koncerta iz Ljubljane. Steve Earle se je rodil leta 1955 v mestecu Fort Monroe v Virginiji, odraščal je v Teksasu, pri enajstih letih pa je začel igrati akustično kitaro. Kmalu je spoznal Townesa Van Zandta in se za vedno navzel njegovih lepih pesmi (in tudi nekaj slabih navad). Svojemu velikemu vzorniku, ki je umrl tik pred prej omenjeno turnejo in za katerega je večkrat izjavil, da je najboljši pisec pesmi vseh časov, je Steve tudi posvetil veliko svojih del. Earlova glasba je tudi na albumu Jerusalem pretanjena mešanica različnih glasbenih slogov, znanih tako z albumov Brucea Springsteena, Neila Younga in Boba Dylana kot tudi že s skoraj pozabljenih vinilnih plošč izvajalcev tradicionalnega folka, bluegrassa in bluesa. Svoj prvenec z naslovom Guitar Town je Earle sicer izdal dokaj pozno, šele leta 1986, vendar pa so ga sprejeli izredno dobro. Steve svojega samosvojega glasbenega poslanstva in prepričanja ni spremenil niti takrat, ko je za založbo MCA posnel šest albumov in so ga štirikrat predlagali za gremija, ostal pa mu je zvest tudi, ko se je leta 1995 v velikem slogu vrnil na glasbeno prizorišče z bluegrassovsko obarvano ploščo Train A Comin. Earle je s svojo prelomno ploščo I Feel Alright, ki je izšla pri založbi E-Squared/Warner Bros, dokazal, da ni le preživel, ampak je zaradi težkih in bolečih življenjskih izkušenj postal boljši kot kdaj koli prej. Preživel je obdobje, ko mu je obsodba zaradi heroina zagrenila življenje in zasenčila njegovo nadarjenost. Zdaj so njegove misli že več let osredotočene le na glasbo. Earlovo glasbo lahko slišite tudi v filmu Dead Man Walking. Steve skladbo Ellis Unit One šteje med svoja najboljša dela, z njo pa se je znašel v ugledni druščini glasbenikov, kot so Bruce Springsteen, Johnny Cash, Eddie Vedder, Nusrat Fateh Ali Khan in Mary Chapin Carpenter. V izbrani družbi je bil tudi na plošči, ki jo je pripravil Bob Dylan, posvečena pa je Jimmieju Rodgersu. Earle je priredil Rodgersovo pesem In The Jailhouse Now, svoje priredbe pa so prispevali še Jerry Garcia, Bob Dylan, Van Morrison in drugi zvezdniki. 1 Christmas In Washington Steve Earle 2 You Know The Rest Steve Earle 3 Angry Young Man Steve Earle 4 My Old Friend The Blues Steve Earle 5 Someday Steve Earle 6 South Nashville Blues Steve Earle 7 CCKMP Steve Earle 8 Now She's Gone Steve Earle 9 More Than I Can Do Steve Earle 10 Tom Ames' Prayer Steve Earle 11 Hometown Blues Trad./ Arr. Doc Watson (???) 12 Sometimes She Forgets Steve Earle 13 Goodbye Steve Earle 14 Rex's Blues Townes Van Zandt 15 So Different Blues Trad. (Mance Lipscomb) 16 My Starter Won't Start This Morning Lightnin' Hopkins 17 Valentine's Day Steve Earle 18 Outlaws Honeymoon Steve Earle 19 Somewhere Out There Steve Earle 20 New York City (N.Y.C.) Steve Earle

Lahko noč, otroci! Ura z enim kazalcem

Na jasi stoji hišica iz štora. V hišici je soba. V tej sobi spita dva škrata … Pripoveduje: Gregor Čušin. Napisal: Vaclav Čtvrtek. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Sledi večnosti Kako prepoznati božji glas v tišini?

Človek se umakne v tišino, da bi si prisluhnil, da bi na novo premislil in se mogoče tudi nekaj na novo odločil. Kristjani so v postnem času še posebej povabljeni k takim umikom, med katerim naj bi slišali božji glas. Kako prepoznati božji glas na duhovnih vajah? Kakšen je ta glas? Kako težko je verjeti v nagovor božjega glasu? Kako ga prenesti v življenje? Gosti pogovora bodo udeleženca duhovnih vaj Ksenija Valenčič in Primož Stražar ter p. Janez Poljanšek, ki vodi duhovne vaje v Ignacijevem domu duhovnosti (foto. Pexels / Pixabay).

Radijski dnevnik Izjemna predstava slovenskih orlov na poletih v Oberstdorfu. Zmaga Timija Zajca, Peter Prevc na drugem mestu

Slovenski orli tudi v Oberstdorfu kažejo svojo moč v smučarskih poletih. Kar trije so skočili med prvih pet, prvo in drugo mesto sta zasedla Timi Zajc in Peter Prevc, ki bo najvišja mesta očitno napadal tudi na slovesu od kariere konec marca v Planici. Razburljivo športno poletje pa z odličnimi predstavami med drugimi napoveduje kolesar Jan Tratnik, ki je zmagal na uvodni enodnevni dirki za svetovno serijo v Belgiji. Preostale novice: Ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napovedi o dodatnem oboroževanju in nadaljevanju boja. Materi Alekseja Navalnega po več kot tednu dni oblasti predale njegovo truplo. Verske skupnosti opozarjajo na pomanjkanje dialoga s predstavniki vlade.

Razkošje v glavi Ivo Čarman

V teh dneh se z več oddajami na radiu spominjamo 40. obletnice zimskih olimpijskih iger, ki so od 8. do 19. februarja leta 1984 potekale v Sarajevu. Te olimpijske igre so za vedno zapisane tudi v spominu Iva Čarmana, tekača na smučeh z bogato športno kariero. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil najboljši smučarski tekač takratne Jugoslavije. Pripadla mu je čast, da je na stadion Koševo na odprtje iger prinesel, bolje rečeno, prismučal olimpijsko baklo.

Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi 15:30

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Huda muska Bob Marley

Letos mineva 79 let od rojstva enega vplivneših glasbenikov reggae glasbe, Boba Marleyja. V tokratni hudi muski razikujemo glasbo tega glasbenega velikana, ki je v 36. Letu starosti umrl zaradi posledic podnohtnega melanoma.

Kulturomat Zvezdna noč

Nina Slavec in Laetitia Rebecca Pohl (izgovorjava: Leticija), ki navadno ustvarja pod svojim umetniškim imenom KiKi, sta septembra lani izdali svoj prvi skupni singel. Naslov pesmi je Zvezdna noč, govori pa o medsebojnih odnosih. Mladi glasbenici obljubljata, da se v bližnji prihodnosti obeta še več skupnih sodelovanj. Več o njunem ustvarjanju pa izveste v današnjem Kulturomatu. Pred mikrofon ju je povabila Lana Furlan. Besedilo je prebrala Špela Šebenik.

Hudo športni Triatlonka Luna Sraka

Triatlon je še eden izmed športov, ki ga v rubriki Hudo športni še nismo predstavili. Kakšen je ta šport, ki ga sestavljajo tek, plavanje in kolesarjenje in kako priljubljen sploh je med mladimi športniki, je raziskovala Špela Šebenik.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt