Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Kibernetski kriminal je danes resna industrija, pri varnosti pa šepamo

Število kibernetskih napadov skokovito narašča, najbolj nedavno je obsežni napad doživela Univerza v Mariboru. Jasno se kaže, kako vse bolj sofisticirani postajajo ti napadi in da je lahko tako rekoč vsakdo tarča kibernetskih napadalcev. Slednji so tudi vse bolj organizirani in specializirani. Večja kibernetska odpornost tako postaja nujna za normalno funkcioniranje številnih sistemov v sodobnih družbah. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljeni Zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu deležnikov prinesel tudi nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam se bomo posvetili v Studiu v 17h, v katerem sodelujejo: - dr. Uroš Svete, direktor Urada za informacijo varnost:; - Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; - Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; - Grega Prešeren, etični heker in tehnični vodja v podjetju Carbonsec Gre za reprizo oddaje.

Intelekta Zakaj danes vstopamo v partnerske/intimne odnose in zakaj iz njih izstopamo?

Odnosi so lahko preprosti. Ampak so predvsem kompleksni. Še posebej partnerski, intimni. Sploh v današnjih hektičnih, večopravilnostnih časih polnih distrakcij vseh vrst in, vsaj na videz, neskončnih možnostih izbire (s klikom ali potegom v desno) idealnega življenjskega sopotnika. Ali pa morda ravno ne za vse življenje, ampak samo za kakšno etapo. V poplavi ljubezenskih gurujev, življenjskih trenerjev in vikend delavnic za odkrivanje pravega sebe in drugega, se res zdi, da se z intimnimi odnosi ukvarjamo več in bolj poglobljeno kot nekdaj, smo bolj zahtevni, bolj vemo kaj hočemo in kaj lahko pričakujemo, a hkrati postajamo tudi vse bolj zmedeni, saj smo na prepihu vrednot, družba in svet se nezadržno in drastično spreminjata. Se tudi intimni odnosi? V tokratni Intelekti se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič z gosti spraševala in iskala odgovore na to, zakaj danes vstopamo v partnerske odnose in zakaj iz njih izstopamo, zakaj nekateri ljudje ostanejo v naših srcih, ne morejo pa ostati v naših življenjih. V oddaji so sodelovali: - dr. Sanja Rozman, zdravnica, psihoterapevtka, knjižna avtorica - Špela Gornik, sinologinja, partnerska in spolna terapevtka - dr. Albert Mrgole, psiholog, sociolog, družinski sistemski terapevt, knjižni avtor

Aktualna tema Dan za ameriške volitve

Ameriški volivci danes odločajo, ali se bo v Belo hišo vrnil Trump ali pa bo država s Kamalo Harris dobila prvo predsednico. Javnomnenjske ankete so tik pred volitvami kazale, da sta kandidata v nihajočih državah izenačena. Dogajanje osvetljuje Matej Šurc.

Ob osmih Jože Podgoršek: Vsaka prodaja tujcem pomeni manj prehranske varnosti

Vodenje kmetijsko gozdarske zbornice je pred nekaj dnevi prevzel Jože Podgoršek, nekdanji kmetijski minister in predsednik foruma za kmetijstvo in podeželje stranke SDS. Ob tem so je pojavili očitki, da je osrednjo kmetijsko organizacijo prevzela politika in da gre za politizacijo kmetijske zbornice. A Slovensko kmetijstvo ima tudi veliko bolj resne probleme. Na primer razprodajo živilsko predelovalne panoge tujcem, v večini Hrvatom. Z njim smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali o aktualnih izzivih na področju kmetijstva.

Studio ob 17.00 Slovenska šola na razpotju

Vse manj javnega denarja za vzgojo in izobraževanje, pomanjkanje učiteljev, namere občin po racionalizaciji in združevanju podpornih sistemov vrtcem in šolam, vse več otrok tujcev, vzgojna dimenzija šole ter odnos s starši so med drugim današnji izzivi šole. Kako se z njimi spoprijeti? O tem v Studiu ob 17.00.

Jutro na Prvem

Svetovalni servis Označbe na živilih: kako naj jih bere kritičen potrošnik?

Ste kot potrošniki pri kupovanju pozorni na označbe na embalažah živil? V torkovem Svetovalnem servisu bo z nami Urša Menard z Zveze potrošnikov Slovenije. Vsak kritičen potrošnik namreč mora poznati posamezne sestavine in hranilne vrednosti ter razliko med »porabiti do« in »uporabno najmanj do«. Tudi navodila za shranjevanje recimo so pomembna in jih velja upoštevati.

Radiosfera V svetu v romskem jeziku zasledimo med 950 in 1370 narečij, v Sloveniji vsaj štiri

Danes bomo počastili svetovni dan romskega jezika, ki so ga Romi prvič praznovali 5. novembra 2008, ob izidu romsko-hrvaškega in hrvaško-romskega slovarja. Na ta dan se postavlja v ospredje predvsem to, kako pomembno je ohranjanje jezika, ki zaradi neuporabe mlajših generacij po mnenju marsikoga počasi izumira. O ohranjanju romskega jezika pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.

Drugi pogled Karla Varga, Hrvaška

Tokrat se bomo v Drugem pogledu odpravili dobrih 200 kilometrov severovzhodno od Ljubljane. Spoznali bomo namreč Karlo Varga, 27-letno Hrvatico, ki je iz Medžimurja v Ljubljano prišla zaradi študija arheologije. In čeprav je današnja sogovornica odraščala zelo blizu Slovenije, je Lani Furlan povedala, da se kljub temu Hrvaška precej razlikuje od Slovenije.

Torkov kviz Tudi gluhi "poslušajo" glasbo

Radio je, tako kot tudi podkasti, televizija in druge vsebine, ki temeljijo na govorjeni besedi, medij, ki ne doseže vseh posameznikov družbe - gluhih in naglušnih. Ker si je težko predstavljati, kako in ali sploh gluhi poslušajo radio ter kako zaznavajo glasbo, si v tokratnem Torkovem kvizu zatisnemo ušesa in preverimo, s kakšnimi pripomočki glasbo še lahko občutimo. Na naša vprašanja je odgovorila Natalija Spark, tolmačka za slovenski znakovni jezik in magistrica psihosocialnega svetovanja.

Prvaki tedna prof. dr. Bogomil Ferfila: Amerika kuha kosilo, Evropa pa pomiva posodo

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je politolog, ekonomist, obramboslovec, strokovnjak za ameriške študije, univerzitetni profesor, ki je prepotoval več kot 150 držav in stopil na vse kontinente sveta. Obiskal in preučeval je številne demokracije in avtokracije. Napisal je nekaj ducatov knjig, kot avtor je zasnoval obsežno zbirko z naslovom Svet na dlani. Je gostujoči profesor na ameriških in kanadskih univerzah. Kot mladinec je bil dvakratni državni prvak v dviganju uteži. Dan pred dnevom D smo se pogovarjali o ameriških predsedniških in kongresnih volitvah. Bo svet po letošnjem 5. novembru res drugačen? Gost prvakov tedna je prof. dr. Bogomil Ferfila.

Klicna koda Pred dnevom D skoraj popolna izenačenost ali »dead heat«

V Pensilvaniji, ki je ena od za volitve ključnih, nihajočih držav javnomnenjske poizvedbe kažejo popolno izenačenost Kamale Harris in Donalda Trumpa. Končna raziskava New York Timesa in Siene, objavljena včeraj, daje nekoliko presenetljivo podobo in napoveduje zmago Harris. Kakšna je bila kampanja na eni in kakšna na drugi strani? Sta nagovorili volivce v zadostni meri? V senci predsedniških volitev Američani volijo tudi predstavniški dom kongresa in tretjino senata. Tudi te volitve so pomembne.

7. stran Haruki Murakami: Južno od meje, zahodno od sonca

»Ogromno različnih načinov življenj je. In ogromno različnih načinov smrti. Ampak na koncu je popolnoma vseeno. Ostane samo puščava.« S knjižnih polic smo potegnili roman najbolj znanega in prevajanega sodobnega japonskega pisatelja Harukija Murakamija, z naslovom Južno od meje, zahodno od sonca. Tankočutno napisana pripoved skozi intimno in melanholično zgodbo raziskuje vprašanja iskanja lastne identitete, minljivosti ljubezni in krhkosti človeških vezi. Knjiga je še posebej nagovorila tudi študentko logopedije in iskalko lepega Anastasijo Knez, ki nam o njej pripoveduje v tokratni epizodi oddaje 7. stran.

naPOTki Rdeča pravljica v osrčju podeželja slovenske Istre

Kmetija Čehovin je družinska kmetija, katere korenine segajo v leto 1880. Sašo Čehovin in Jasna Babič pa sta ji pred slabim desetletjem izbrala ime Turistična kmetija Red Fairytale – rdeča pravljica. V osrčje podeželja slovenske Istre in v naselje, ki je znano tudi po prvi vinski fontani v Sloveniji, se je odpeljala Nadia Petauer.

KiKs Zelena luč za trojanskega konja

Frazemi so besedne zveze, za katere je značilno, da so sestavljene vsaj iz dveh besed, pomena frazema ne moremo razbrati iz posameznih besed, in tretja značilnost gre za stalne zveze besed, ki so zapisane v slovar frazemov in jih zato ne moremo spreminjati. Kako je s prevzemanjem frazemov iz drugih jezikov, kdaj se nek frazem ustali v jeziku, kaj pomeni soobstajanje frazemov in iz katerih jezikov je slovenščina najpogosteje prevzemala frazeme, nekoč in danes?

Lokalni junak Edis Vehabović, dobrotnik leta

Med 7. kandidati so mu Slovenci omenjeni naslov podelili, ker je po lanskoletnem julijskem neurju s sodelavcema ves mesec brezplačno pomagal ljudem, ki jim je v apaški dolini odneslo ali poškodovalo strehe. Tako so z njegovim Gradbenim servisom Tajči popravili kar 35 hiš. Sicer pa Edisu, ki je v Slovenijo prišel s trebuhom za kruhom iz Bosne in Hercegovine, dobrodelnost ni tuja, saj je s slovenskim podjetjem, pri katerem je bil zaposlen prej, pomagal tudi ljudem po potresu v hrvaški Petrinji. Danes živi Edis z ženo Sanito in petimi otroki v Stogovcih v občini Apače, kjer ga vsi poznajo. Kot pravi, pa se še ni odločil, kako bo razdelil oziroma komu bo poklonil 100 kilogramov kruha, za katerega mu je kot dobrotniku leta bon izročilo podjetje Žito. »Zdaj bo kmalu veseli december in to je pravi čas za obdarovanja,« z nasmehom dodaja Edis Vebahović.

Jutranja vremenska fronta Kaj sploh je vreme?

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je zračni tlak na letni ravni med leti 1961 in 2011 v Sloveniji v povprečju zrastel za 1,5 hPa, najbolj pozimi. Dr. Gregorja Skoka, tokratnega gosta Jutranje vremenske fronte, smo zato povprašali o tej meteorološki spremenljivki - zakaj zračni tlak sploh imamo, kje je višji in kje nižji ter kakšno vreme prinaša visok in nizek zračni tlak. Obenem pa odgovorimo na vprašanje - kaj sploh je vreme.

Intelekta

Intelekta

512 epizod

Zakaj danes vstopamo v partnerske/intimne odnose in zakaj iz njih izstopamo?

51 min

Vse več mladih je že doživelo spletno nasilje

54 min

Koga si voditelji Rusije, Kitajske in ključnih bližnjevzhodnih držav želijo videti v Beli hiši?

60 min

Medtem ko smo dekleta spodbujali k emancipaciji, smo pozabili na fante

44 min

Životarjenje slovenskega umetnostnega trga

41 min

Od sočutnega dojemanja starosti do sovražnega starizma

47 min

Informativne vsebine

Zrcalo dneva V ZDA potekajo predsedniške volitve

V ZDA potekajo predsedniške volitve, na katerih se volivci odločajo med demokratsko kandidatko Kamalo Harris in republikancem Donaldom Trumpom. Predsedniška tekma je tesna, izid pa bo odvisen od glasovanja v nihajočih državah, ki niso tradicionalno demokratske ali republikanske.

Radijski dnevnik V Združenih državah Amerike ob poostrenih varnostnih ukrepih volijo novega predsednika oziroma predsednico

Volivci v Združenih državah izbirajo novega predsednika oziroma predsednico. Raziskave javnega mnenja kažejo na izjemno tesen izid volitev. Volilni dan v Združenih državah poteka tudi v luči strogih varnostnih ukrepov, v več zveznih državah so v pripravljenosti pripadniki nacionalne garde. Drugi poudarki oddaje: - Finančni minister Boštjančič zavrača očitke interpelacije, ki jo je vložila SDS - Država bo sofinancirala razvoj zdravil za redke otroške bolezni - Zaradi podnebnih sprememb bi Koper in Izola lahko spet postala otoka

Studio ob 17.00 Kibernetski kriminal je danes resna industrija, pri varnosti pa šepamo

Število kibernetskih napadov skokovito narašča, najbolj nedavno je obsežni napad doživela Univerza v Mariboru. Jasno se kaže, kako vse bolj sofisticirani postajajo ti napadi in da je lahko tako rekoč vsakdo tarča kibernetskih napadalcev. Slednji so tudi vse bolj organizirani in specializirani. Večja kibernetska odpornost tako postaja nujna za normalno funkcioniranje številnih sistemov v sodobnih družbah. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljeni Zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu deležnikov prinesel tudi nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam se bomo posvetili v Studiu v 17h, v katerem sodelujejo: - dr. Uroš Svete, direktor Urada za informacijo varnost:; - Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; - Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; - Grega Prešeren, etični heker in tehnični vodja v podjetju Carbonsec Gre za reprizo oddaje.

Dogodki in odmevi Izid ameriških predsedniških volitev pomemben tudi za Evropo, predvsem na področju trgovinske menjave

Oči svetovne javnosti so uprte v Združene države Amerike, kjer izbirajo novega predsednika oziroma predsednico. Bo to demokratka Kamala Harris, ki bi bila z izvolitvijo prva ženska na tem položaju, ali znova republikanec Donald Trump, je težko napovedati, saj naj bi se obetal izjemno tesen izid. Volitve predvsem v luči vojne v Ukrajini pozorno spremljajo tudi v Bruslju in Moskvi. Druge teme: - SDS z osmo interpelacijo v tem mandatu, tokrat se bo v državnem zboru zagovarjal finančni minister Klemen Boštjančič. - Daljinsko ogrevanje v Ljubljani zaradi nižjih cen energentov do konca leta cenejše za 12,4 odstotka. - Sredi meseca začetek prenove vipavske hitre ceste, promet bo prihodnji dve leti zelo zgoščen.

Aktualna tema Dan za ameriške volitve

Ameriški volivci danes odločajo, ali se bo v Belo hišo vrnil Trump ali pa bo država s Kamalo Harris dobila prvo predsednico. Javnomnenjske ankete so tik pred volitvami kazale, da sta kandidata v nihajočih državah izenačena. Dogajanje osvetljuje Matej Šurc.

Po Sloveniji Praznično v našem prenovljenem radijskem studiu v Novi Gorici

Nekateri preostali vsebinski poudari oddaje: - S povezavo štirih primorskih vodovodov do varne in zadostne oskrbe s pitno vodo na širšem območju Istre. - Učenci Osnovne šole Bistrica pri Tržiču imajo pouk spet v prostorih matične šole. Te je obina obnovila po požaru. - Na Cerkljanskem ugibajo, ali bo smučišče to zimo sploh obratovalo. -V Žalcu si manejo roke po še eni uspešni sezoni fontane piv.

Danes do 13:00 Volilni dan v ZDA

V Združenih državah Amerike poteka volilni dan. Volivke in volivci se na predsedniških volitvah odločajo med demokratsko kandidatko Kamalo Harris in republikancem Donaldom Trumpom, prav tako pa izbirajo vse člane predstavniškega doma in tretjino senatorjev. Predčasno je glasovalo več kot 81 milijonov ljudi, ankete pa napovedujejo tesen izid. Nekateri volivci so med ključnimi vprašanji navedli razmere v gospodarstvu, migracijsko politiko in pravice žensk. Drugi poudarki: - V SDS napovedali interpelacijo finančnega ministra Boštjančiča. - Občine, prizadete v lanskih poplavah, zaradi stroškov sanacije opozarjajo na likvidnostne težave. - Med zahtevami Sindikata poštnih delavcev pred napovedano stavko tudi povečanje kadrovskega načrta.

Ob osmih Jože Podgoršek: Vsaka prodaja tujcem pomeni manj prehranske varnosti

Vodenje kmetijsko gozdarske zbornice je pred nekaj dnevi prevzel Jože Podgoršek, nekdanji kmetijski minister in predsednik foruma za kmetijstvo in podeželje stranke SDS. Ob tem so je pojavili očitki, da je osrednjo kmetijsko organizacijo prevzela politika in da gre za politizacijo kmetijske zbornice. A Slovensko kmetijstvo ima tudi veliko bolj resne probleme. Na primer razprodajo živilsko predelovalne panoge tujcem, v večini Hrvatom. Z njim smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali o aktualnih izzivih na področju kmetijstva.

Jutranja kronika Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Jutranja kronika V ZDA danes volilni dan

Se bo v Belo hišo vrnil Donald Trump, ali pa bodo Američani dobili prvo predsednico Kamalo Harris? O tem bodo danes odločali v Združenih državah. Kandidatka ali kandidat mora zbrati vsaj 270 elektorskih glasov - odločilno naj bi bilo glasovanje v sedmih zveznih državah, ki niso tradicionalno demokratske ali republikanske. V oddaji tudi: - Zelenski: v Rusiji je 11 tisoč severnokorejskih sil - Poštarji naj bi 22-ega novembra začeli stavko - Kdaj se bo začela obnova bolnice Franja?

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Podkasti

Srce bije za posel Joc Pečečnik, Skupina Elektronček

Gost 30. epizode Srce bije za posel, je lastnik skupine Elektronček Joc Pečečnik. Brez dlake na jeziku pove, da je Slovenija postala država, ki nima več občutka za poštene posle, saj da je pri nas vedno več »državnih kapitalistov«, ki prek plačevanja provizij dobivajo naročila. Glede podjetništva pa pove, da če boste stvari v življenju delali zaradi denarja, ne boste nikoli uspešni in bogati. Če boste delali za vaše kupce in bodo vaši poslovni partnerji z vami zadovoljni, potem bo denar logična posledica. V podkastu še o JEK-2, davkih, o tem zakaj je skupina registrirana na Nizozemskem in kaj se dogaja z bežigrajskim stadionom.

Umetnost možnega Veliki poraz velike koalicije - Uroš Esih, Delo, dr. Marko Hočevar, FDV

Vrstni red tem, o katerih bomo govorili v tokratni epizodi, smo morali kar naprej popravljati. Dogodki in afere na političnem prizorišču si namreč sledijo z naglico, ki ji celo politični analitiki komaj še sledimo. Referendumski fiasko – tu, pravi najin gost politolog dr. Marko Hočevar, se je znova pokazalo, da politično zgodbo v državi vodi SDS, čeprav bo višjo ceno plačala Svoboda. Prerivanje na desnici – Uroš Esih, komentator Dela, dvomi v iskrenost Janševih puščic, ki jih namenja odpadnikoma Logarju in Irglovi, bolj lahko verjamemo, da so lahko zaskrbljeni v vrhu NSi. Marko opozori na jasno namero predvsem finančnih, energetskih in drugih centrov moči, da bo naslednja vlada v Sloveniji velika koalicija. Uroš pa oceni, da je spor med Golobom in Bobnar zagotovo političen, da pa se je anti-janšist Golob na ovadbo odzval – kot janšist. Na poslušanje!

ApolloLajka Čigava bo zemlja na Luni in drugi pravni paradoksi v novi vesoljski dobi – Iva Ramuš Cvetkovič

Mednarodna pogodba o vesolju (angl. Outer Space Treaty) je nastala leta 1967 in še vedno velja. Med drugim določa, da mora biti raziskovanje in uporaba vesolja v korist vseh držav in da si nihče v vesolju ne more ničesar prilastiti. A razpon tega, kaj danes je mogoče, se je od časa prve vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo temeljito razširil, odprle so se povsem nove in še nedavno nepredstavljive možnosti. Načrtuje se postojanke na Luni in Marsu ter zasebne vesoljske postaje, nič presenetljivega niso več niti ideje o rudarjenju na asteroidih, število načrtovanih satelitov v orbiti pa gre v več deset tisoč. Vse bolj očitno postaja, da vedno več zainteresiranih strani, naj gre za države ali zasebna podjetja, razmišlja o tem, kako bi pogodbo o vesolju zaobšli oziroma postavili v oklepaj, ter si postavili nove, tudi pravne, temelje za nova vesoljska osvajanja. Vesoljsko pravo in poskusi njegovega spreminjanja so v središču tokratne ApolloLajke, v kateri je gostja Iva Ramuš Cvetkovič, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Evolucija užitka "D best mi je, da se lahko pogovarjava o seksu"

Pogovori o seksu so podčrtani z ranljivostjo, zato so najtežji.

Umetnost možnega V živo na Avdiofestivalu: Suzana Lovec (N1 Slovenija), Suzana Kos (Delo) in Blaž Petkovič (Večer)

Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!

Umetnost možnega Politični vrvež ob modrih lučkah - Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V drugi epizodi te sezone se uvodoma na kratko še spotaknemo ob komisarsko zgodbo, ki je se medtem že nekoliko umaknila v ozadje. Zato najina sogovornika Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol) napovedujeta, da je do zaslišanja na odboru evropskega parlamenta še dovolj časa, da se Marti Kos ne ponovi zgodba Alenke Bratušek. Zdi se tudi, da je predsednica evropske komisije tokrat politično bolj spretno postavila figure na šahovnico bodoče komisije. Nobenega dvoma ni – resor za širitev je pomemben, tudi če domača opozicija trdi drugače, poudari Jernej. Sploh zato, ker je vanj vključeno tudi pridruževanje Ukrajine. V domači politiki so strasti pregrete. Gašper se sprašuje, zakaj Golob tako dolgo vztraja pri ministrici Emiliji Stojmenov Duh, ki je zaradi vrste razlogov že nekaj časa politično na izhodnih vratih. Ali se bo sploh odvijala interpelacija v petek ali bo Stojmenova Duh v vlogi ministrice za digitalno preobrazbo že preteklost? V tokratni epizodi tudi o gneči gospodarstvenikov pred političnimi vrati in o tem, zakaj tokratni proračun ne bo zamajal koalicije.

ApolloLajka Sonce, vesoljsko vreme in tista uničujoča nevihta, ki se bo nekega dne zagotovo spet zgodila – astrofizik Primož Kajdič, UNAM

Sonce je tako običajna zvezda, da ga pogosto kar nekoliko zanemarjamo. Konec koncev, vesolje je polno najbolj čudnih pojavov. A brez Sonca ne bi mogli kaj dosti razmišljati o tem čudnem vesolju. Pa seveda tudi ne brez Zemlje in njenega magnetnega ščita (ki je nekoč, 500 milijonov nazaj, skoraj povsem ugasnil, kar - mimogrede - sumljivo sovpada s časom t. i. kambrijske eksplozije življenja).

Evolucija užitka Najin seks je boljši, odkar nisva več tolk na telefonih

Spletna polarizacija in radikalizacija vplivata na odnose v fizičnem prostoru.

Srce bije za posel Boštjan Bandelj, Belektron

Gost 29. epizode Srce bije za posel, je ustanovitelj in direktor podjetja Belektron, Boštjan Bandelj. Skupaj z ekipo, se je povzpel v svetovni vrh trgovanja z emisijskimi kuponi. Je strokovnjak s področja energetike, zagovarja postopen zeleni prehod in vozi električen avto. Kakšno je njegovo mnenje o aktualnih razmerah v slovenski in svetovni energetiki, o prihodnjih investicijah ter kaj mu pomeni denar – o vsem tem v tokratni epizodi.

Umetnost možnega Išče se dama - Barbara Eržen (Delo) in Luka Mlakar (N1 Slovenija)

Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj, zaganjamo peto sezono! Po dolgem vročem poletju, še pred prvim jesenskim deževjem, se je slovenska politika znašla v središču evropske komisarske zgodbe. Z gostoma, novinarjema Barbaro Eržen (Delo) in Luko Mlakarjem (N1) gremo po vrsti: od obiska Ursule Von der Lyen na Bledu, do njenega pisma vladi, ki ga menda ni bilo, od odstopa Tomaža Vesela, do odločitve Marte Kos, da so zamere z Golobom pozabljene. Barbara in Luka spremljata politične dogajanje na terenu in poznata tudi zakulisje političnih zgodb. Povesta, v kakšnih okoliščinah je Tanja Fajon spregledala ali »spregledala« elektronsko pošto premiera s predlogom soglasja za njeno kandidaturo za komisarko. Govorimo tudi o vlogi SDS v komisarski zgodbi. Zakaj niso ostro nasprotovali kandidaturi Vesela? In zakaj sedaj zavirajo kandidacijski postopek za Marto Kos? Pa tudi o tem, zakaj velikih kadrovskih premikov v vladi, ki je še brez obrambnega ministra in ministrica Stojmenova duh pa je pred interpelacijo, za zdaj še ni pričakovati. Na poslušanje!

Evolucija užitka Na seznamu skrbi nikoli ni bilo, kako bomo določili spol dojenčka

DSD, Difference in sex development oziroma razlike v razvoju spola ima eden na 4 tisoč 500 novorojenčkov.

Iz glasbenega uredništva

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Človek ni petelin, da bi sam prepeval

Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi odstira pomen in vlogo petja - in še posebej zborovskega petja - v času narodnega prebujanja Slovencev po letu 1848. To je namreč čas, ki pomeni razmah zborovskega petja na naših tleh. Kako je bilo tedaj; kako je danes? V oddaji se med glasbo prepletajo drobci arhivskih časopisnih besedil o petju iz 19. stoletja ter pripoved strokovne svetovalke za vokalno glasbo na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Mihele Jagodic, in tenorista, dolgoletnega člana Slovenskega okteta, Janeza Trilerja.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Človek ni petelin, da bi sam prepeval

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Etnofonija Womex 2024 (prvič)

Womex 2024 (prvič). 30., torej jubilejni, z njega pa peterica z Britanskega otočja. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/10/31/womex-2024-prvic/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Koncert malijskega bluesa - Boubacar Traore s festivala Druga godba (urednik: Jane Weber)

Koncert Boubacarja Traoreja z Druge godbe je vzorčen primer bolj akustičnega malijskega bluesa, ki ga imajo nekateri za osnovo ameriškega bluesa in s tem za temelj sodobne popularne glasbe. Sodobni etnomuzikologi z Gerhardom Kubikom na čelu pa so ugotovili, da je blues dokončno obliko dobil v ZDA in da so se malijski glasbeniki učili tudi ob ploščah bluesa. Ta glasba jim je bila blizu in mislili so, da je tiisto, kar igrajo sami, prototip bluesa. Še večjo zmedo je leta 1992 z albumom "The Source" povzročil Ali Farka Toure, saj so neuki glasbeni novinarji tedaj na široko pisali o malijskih koreninah bluesa, ki naj bi jih poosebljal Toure. Boubacar Traore je očitno veliko poslušal in preigraval mandinško pentatonično glasbo, med bluesovskimi umetniki, ki so vplivali nanj, gre verjetno omeniti imeni, kot sta Skip James in Robert Pete Williams, v Maliju pa je bil zelo priljubljen tudi John Lee Hooker, ki ga je ob Traoreju cenil in včasih posnemal tudi omenjeni Ali Farka Toure. V glasbi Traoreja je kajpak čutiti tudi vplive različnih arabskih tradicijskih glasb. Sledi seznam skladb: Radio Slovenija Glasbeni program/Music Program Tavcarjeva 17 1550 Ljubljana Slovenia, Europe CONCERT Artist/Izvajalec: Boubacar Traore "Kar Kar" Venue/Studio/Dvorana: Križanke, Festival Druga godba 1998 Date/Datum: 11. junij 1998 Sound Technican/Mojster: Miran Kazafura Producer/Producent & Urednik: Jane Weber Musicians/Glasbeniki/Zasedba: Boubacar Traore: guitar, lead vocal Sidiki Camarra: calebasse, vocal pgm Song Tittle/Naslov pesmi Author/Publisher/Avtor Instruments/Glasbila Time I. trak 1 "Kar Kar" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" 2 "Mariama Kaba" Boubacar Traore, z albuma "Mariama" 3 "Kevalle" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" 4 "Kavana" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" II. trak 1 "Yafa Ma" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo" 2 "Mouso Teke Soma Ye" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo" 3 "Santa Maria" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar" 4 "Je Chanteroi Pour Toi" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo" 5 "Unknown" (no available on any cd's) avtor je verjetno Boubacar Traore. Te skladbe očitno ni na ploščah tega glasbenika Tel: +386 1 475 2406; Fax: +386 1 475 2399 E-Mail: weber.jane@rtvslo.si www.rtvslo.si Jane Weber, Radio Slovenija©

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Tihi prazniki spomina

Tokratni večer namenjamo spominu na najdražje, ki so odšli med zvezde, ki jih še vedno neizmerno ljubimo in prav zato ostajajo še vedno med nami. Minevanje je pač del našega življenja, bolečino, ki jo ob tem čutimo, pa seveda vedno lajšata glasba in izbrana beseda. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo filmske uspešnice

V Godbah z zgodbo tokrat skladbe, ki so v različnih obdobjih navduševale na glasbenih lestvicah in na filmskem platnu. Gre za pesmi, ki so jih različni režiserji uporabili za podlago za svoje filme. Med drugimi bosta Simon in Garfunkel izvedla skladbo Mrs. Robinson, ki smo jo slišali v filmu Diplomiranec, skupina Steppenwolf skladbo Born to be wild iz filma Goli v sedlu, Lou Reed bo s prijatelji zapel skladbo Perfect day , ki jo je režiser Danny Boyle uporabil v filmu Trainspotting, Bobby Vinton skladbo Blue velvet iz filma Modri žamet ter Cardigans pesem Lovefool, ki jo je režiser Buz Luhrmann uvrstil v film Romeo in Julija.

41 stopinj vročine Silvester Stingl

Silvester Stingl je bil predstavnik modernega swinga in eden najboljših jazzovskih pianistov pri nas, njegovo igranje je v orkestru pustilo pomemben pečat, njegova solistična improvizacija je bila izvirna, dodelana in navdihujoča. Poslušamo odlomke oddaje Večerni utrinek, ki jo je leta 1996 s Silvom Stinglom pripravila Elza Budau.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Aldo Kumar

Oddaja se poklonja Aldu Kumarju. Skladatelj, ki vedno znova črpa motiviko ljudske glasbe in je za 50. obletnico naše oddaje napisal Slovensko suito, je dopolnil sedmo jesen. Ob tej priložnosti mu je Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj poklonil koncert. Radijska produkcijska ekipa je ta koncert posnela Večji del skladb so Kumarjeve priredbe ljudskih pesmi.

Prva vrsta KiKi

Kantavtorica KiKi predstavlja album KriKi Extended. V studiu 13 z njo nastopajo kitarist Jan Kopač, bobnar Martin Jocif, klaviaturist Matevž Košutnik ter spremljevalni pevki Nika Trdin in Gala Pregel.

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Abrakadabra

Čarovničina črna muca si prebarva kožuh. Pripoveduje: Vladimir Jurc. Angleška pravljica. Prevedla: Boža Novak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! Škratov mlin

Škrat Mehkobrad ni imel mehke samo brade, ampak tudi srce … Pripoveduje: Vladimir Jurc. Napisal: Ivan Sivec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! Hecna dolina

Poiskali bomo Hecno dolino, v njej nalovili smeh in ga poslali po svetu! Pripoveduje: Polona Vetrih. Napisala: Bogi Pretnar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1985.

RIO radijska igra za otroke Kajetan Kovič: Maček Muri

Cikel živalskih radijskih iger za otroke. V svojevrstno slušno menažerijo je režiser Klemen Markovčič v novembrskih terminih radijske igre za otroke združil štiri igre, iz sicer širokega tematskega spektra živalskih iger, ki jih hrani arhiv Radia Slovenija. Basni so v svoji osnovi moralke, ki spodbujajo medgeneracijski dialog in temeljne premisleke. Je pa prav odrešujoče, kakšne modre rešitve nam lahko pokažejo živali, če jih že ljudje ne znamo poiskati sami. Muri je letos upihnil 40 svečk, a še vedno ostaja enako star in prav za vsako od štiridesetih generacij in tistih, ki še prihajajo, je in bo na svoj način zaznamoval njeno otroštvo. Takšne zgodbe, kot je ta, v kateri so se srečali Kovičeva vrhunska poezija, navdihujoča izvirna glasba Jerka Novaka in izvrstna vokalna pripoved Nece Falk, se zgodijo zelo redko. Ko pa se, za vedno ostanejo presežni univerzum zase. In velika hvaležnost je, če je človek deležen takšne umetnine, ki jo lahko v polni meri le občuti, racionalno pa teže pojasni. Tokrat se nam torej Muri razkriva še v svoji igrani slušni premeni iz leta 1982. Režiserka: Rosanda Sajko. Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Pripovedovalec – Vladimir Jurc Maček Muri – Jože Mraz Liza, točajka – Judita Hahn Muca Maca – Polona Vetrih Veliki maček, župan – Marko Okorn Čombe, razbojnik – Pavle Rakovec Natakar pri Črnem mačku – Brane Ivanc Mav, Murijev prijatelj – Igor Samobor Radijski pripovedovalec – Milan Kalan Mica – Maja Šugman Miki in Mika, Micina otroka – Alja Tkačev in Jana Osojnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1982.

Lahko noč, otroci! Dežuje, dežuje

Kljub temu pri Mihcu sije sonce! Pripoveduje: Barbara Krajnc. Napisala: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Kulturomat Violinistka Lenja Plajnšek

V tokratnem Kulturomatu gostimo mlado violinistko in skladateljico Lenjo Plajnšek. Se je violino res težko naučiti? Katero roka ima težjo nalogo? Tista, ki drži violino, ali tista, ki prijema strune? Ali med mladimi še obstaja zanimanje za klasično glasbo? V svet not in harmonij je z mlado glasbenico odplavala Kaja Čelan. Besedilo je prebrala Lana Furlan. Vabljeni k poslušanju!

Hudo športni Nogometaš Taj Steinman

V športnih minutah oddaje Hudo tokrat gremo na nogometno zelenico. Pred mikrofon rubrike Hudo športni smo povabili mladega obetavnega nogometaša Taja Steinmana, ki igra za Nogometni klub Vrhnika, njegove sanje pa so, da bi nekoč postal profesionalni nogometaš.

Hudo! Radijski navdušenci iz OŠ Danile Kumar

V oddaji Hudo smo se družili z mladimi radijskimi navdušenci iz OŠ Danile Kumar v Ljubljani. In zakaj ravno radio? 28. oktobra 1928 je začel uradno oddajati prvi radio na Slovenskem, Radio Ljubljana, zato tokrat gostimo mlade novinarje, ki nam bodo povedali, zakaj je radio sploh pomemben v tem digitalnem svetu, zakaj jim je všeč in ali imajo kaj treme, ko nastopajo na radiu.

Zakajček Zakaj jeseni listi spreminjajo barvo?

Danes bomo v našem Zakajčku skočili v gozd med drevesa. Listnati gozdovi so večji del leta zeleni. Spomladi, ko se drevesa olistajo, so svetlo zeleni, potem potemnijo in do jeseni ostanejo bolj ali manj temno zeleni. Jeseni, ko se drevesa začnejo pripravljati na zimo, pa listi spremenijo barvo. Pa veste, otroci, zakaj spremenijo barvo? Odgovor je skupaj s sogovorniki poiskala Tadeja Bizilj.

Radijski ringaraja Potovanje v vesolje

Tokrat se bomo odpravili na potovanje daleč v nebo. Pogovarjali se bomo o vesolju, zvezdah, planetih in še marsičem, kar najdemo "tam zgoraj". 3. novembra namreč mineva 67 let od prvega vesoljskega poleta okoli Zemlje, ko je bilo na krovu živo bitje. Leta 1957 je tako prvič v vesolje poletela psička Lajka.

Lahko noč, otroci! Bambi išče mamo

Pogovor o smrti v živalskem in človeškem svetu. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Naše skupnosti

Naše poti Naše poti

Ljudski univerzi Lendava in Murska Sobota sta ob pomoči društva za socialno vključenost Mozaik v predstavili projekt za izboljšanje socialne vključenosti in funkcionalnih kompetenc romskih žensk. V projekt, ki so ga začeli izvajati oktobra, bo v treh letih vključenih 150 romskih žensk iz Pomurja. Pogovarjali smo se z Gregorjem Koširjem, podžupanom v začasnem opravljanju funkcije župana v občini Kočevje, ki meni da so v občini pri urejanju razmer v romskih naseljih naredili dodaten korak naprej. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bal Canis zasedbe Aritmija ter skladbo Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu se za glasove potegujejo Kucu banda s skladbo Shingyol in Juan Carlos Romero s skladbo El pañuelo de mi mare.

Sotočja Dialog je vedno dobrodošel, treba pa bo počakati na konkretne rezultate

Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?

Slovencem po svetu "Irska je čudovita, a pred selitvijo tja se je treba dobro pripraviti"

Tokratno oddajo v celoti namenjamo sogovornici z Irske. Ines Zdešar se je na zeleni otok preselila pred 12.leti in tam skupaj z možem vodi kmečki turizem. Pred nekaj leti je obudila delovanje društva Deteljica, ki povezuje na Irskem živeče Slovence; tistim, ki bi želeli na Irskem delati ali študirati, pa redno nudi nasvete. Niso tako redke situacije, ko Ines Zdešar osebno pomaga slovenskim študentom, ki so prišli na izmenjavo na Irsko in se tam iz različnih razlogov znašli v težavah. Nekatera območja so dvojezična, še zlasti Dublin pa je zelo drag in po brexitu, ko so se iz Združenega kraljestva številni preusmerili na Irsko, je v glavnem mestu izjemno težko najti primerno namestitev. O vsem tem se pogovarjamo v tokratni oddaji, pa tudi o življenju na tradicionalnem irskem podeželju, irskih šolah ter navadah Ircev.

Naše poti Repriza: 30 let skupine Šukar

V današnji oddaji Naše poti se bomo spomnili pred mesecem dni umrlega pevca skupine Šukar Igorja Misdarisa. Skupina Šukar velja za eno bolj znanih zasedb pri nas, ki izvaja romsko glasbo. Vrnili se bomo v leto 2020, ko je skupina obeležila trideset let delovanja. V prvih dneh januarja leta 2020 je izšel studijski album Baro ilo oziroma Veliko srce. Nastal je na snemanjih, ki so potekala v studijih Radia Slovenija. Od prvotne zasedbe sta v njej ostala le še Igor Misdaris in Nenad Ljubotina, s katerima se je konec decembra leta 2020 pogovarjal Sandi Horvat. Spomnimo, da je bila leta 2020 epidemija koronavirusa, ki je zelo omejila delo glasbenikov in zaznamovala tudi obeleževanje obletnice skupine Šukar.

Sotočja 'Poznati moramo tudi temne plati zgodovine, da se ne bi več dogajale'

Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.

Slovencem po svetu Tri desetletja slovenskega združenja France Prešeren v Skopju

V oddaji se odpravljamo k rojakom v Severno Makedonijo, kjer so Slovenci v Skopju v začetku tedna proslavili tri desetletja delovanja združenja France Prešeren, obiskal pa jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Ustavljamo se na srečanju Mavrica v Subotici, ki je združilo učence slovenskega dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Seznanjamo vas z dogajanem na tem tradicionalnem srečanju slovenskih učencev, izveste pa tudi, kako so v programu sodelovali otroci iz Beograda. Pogovarjali pa smo se tudi z novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v nemškem Tübingenu Petro Seitl.

Sami naši Od knjižnega sejma v Beogradu do trajnostne mode in sodobnega sevdaha Divanhane

V tokratni oddaji Sami naši na Prvem se bomo najprej ustavili na 67. Mednarodnem beograjskem sejmu knjig, enem največjih knjižnih dogodkov v regiji. Pogovarjali se bomo z umetniško direktorico Sanjo Milić, ki nam bo predstavila ključne poudarke letošnjega programa. Nato se bomo spustili v svet mode z znamko LUDUS iz Skopja, ki slovi po brezspolnih kolekcijah iz 100-odstotno naravnih materialov. Za konec pa glasba. Spoznali boste člane bosansko-hercegovske skupine Divanhana, ki s svojo sodobno fuzijo tradicionalne, džezovske in pop glasbe osvaja svet.

Naše poti V Dobruški vasi so odprli nov večnamenski romski center

V romskem naselju Dobruška vas v občini Škocjan so v četrtek slovesno odprli nove prostore večnamenskega romskega centra, v okviru katerega deluje tudi romski vrtec. Center upravlja Center šolskih in obšolskih dejavnosti, ki mu zagotavlja učiteljico in romsko prevajalko. Aktivnosti v centru bodo tako prioritetno namenjene izvedbi predšolske vzgoje. Mariborsko društvo Loli Luludi pa je predstavilo izsledke dvoletne raziskave s področja delovanja romskih nevladnih organizacij pri nas. Pogovarjali smo se še z Vinkom Cenerjem, ki živi v sosednji Avstriji. Tam se je posvetil predvsem prostovoljnemu delu v eni od humanitarnih ustanov.

Sotočja Izginotje izgnanstva – Ars teatralis v celovškem iKultu

Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.

Slovencem po svetu S slovesnostjo zaznamovali jubilej slovenskega lektorata v Sarajevu

V oddaji se odpravljamo v Sarajevo, kjer na Filozofski fakulteti sarajevske univerze že vrsto let deluje slovenski lektorat in širi vedenje o slovenskem jeziku, kulturi in literaturi tudi v osrčje Bosne in Hercegovine. Ta teden so na Univerzi pripravili slovesnost ob obletnici slovenskega lektorata in pomembni pridobitvi za študij slovenistike. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Ingolstadtu, ki jih druži društvo Lastovka in so bili minuli konec tedna organizatorji 36. Folkloriade - srečanja slovenskih folklornih skupin v Nemčiji. Naš gost pa je tudi zgodovinar in eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v ameriškem Clevelandu Joe Valenčič, ki se te dni mudi v Sloveniji.

Sami naši Zlati krog časa s poezijo Aca Šopova, Nepopolne: miti o ženskih duševnih boleznih in njihovem zdravljenju Lidije Vasiljević, Anđelka Nikolić je režirala dramo Povišica v Drami Ljubljana

Nocoj v oddaji Sami naši se z nami lahko sprehodite po kulturnih poteh pesnikov, pisateljev ter tudi dramatikov. Obiskali smo Makedonsko kulturno društvo sv. Cirila in Metoda iz Kranja, ki je zaznamovalo izid knjige Zlati krog časa s poezijo Aca Šopova. Naslednja postaja, kjer smo se ustavili, sta bila pogovor in predstavitev knjige Nepopolne: miti o ženskih duševnih boleznih in njihovem zdravljenju avtorice Lidije Vasiljević. Za konec smo obiskali SNG Drama Ljubljana, kjer nas je počakala Anđelka Nikolić, režiserka drame Povišica.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

448 epizod

Vsak mesec, en Mesec

51 min

En Logar na dan odžene Janeza stran

51 min

Robi in Tina, to je lepi par, ona njega slika, on ima denar

49 min

Dva Gorenjca, dva Slovenca, ne pozna ju abstinenca

52 min

Emilja gre, a njen Duh ostaja

51 min

Varno je hitro (ne)varno.

51 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva V ZDA potekajo predsedniške volitve

V ZDA potekajo predsedniške volitve, na katerih se volivci odločajo med demokratsko kandidatko Kamalo Harris in republikancem Donaldom Trumpom. Predsedniška tekma je tesna, izid pa bo odvisen od glasovanja v nihajočih državah, ki niso tradicionalno demokratske ali republikanske.

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radijska igra Tom Dalton Bidwell: Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo

Zgodba o na smrt bolnem mladem Davidu, katerega zadnja želja je, da bi izgubil nedolžnost in spal z žensko, preden se poslovi od tega sveta. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Svetovalka za govor: Suzana Köstner David – Jernej Gašperin Duhovnik – Borut Veselko Munaza – Sabina Kogovšek Maggie – Nina Valič Mož želja – Saša Tabaković Cheryl Morris – Saša Pavček Voznik – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2013

Literarni večer Pesniško izročilo Ceneta Vipotnika - ob 110. obletnici rojstva

Cene Vipotnik, slovenski pesnik, prevajalec in urednik, se je rodil 11. novembra 1914. Pesmi je objavljal v različnih revijah in jih leta 1956 izdal v zbirki Drevo na samem. Pisal je tudi poetične črtice in urejal antologije slovenske lirike ter prevajal dela francoske književnosti. Po njegovi smrti je izšlo njegovo zbrano delo Zemlje zeleni spomin. Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado. Izbor pesmi Ceneta Vipotnika iz zbirke Drevo na samem sta interpretirala Štefka Drolc in Rudi Kosmač, v oddaji pa je tudi posnetek Vipotnikove recitacije. Oddajo iz leta 1972 je režiral Aleš Jan, tonski mojster je bil Jože Blagovič.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Človek ni petelin, da bi sam prepeval

Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi odstira pomen in vlogo petja - in še posebej zborovskega petja - v času narodnega prebujanja Slovencev po letu 1848. To je namreč čas, ki pomeni razmah zborovskega petja na naših tleh. Kako je bilo tedaj; kako je danes? V oddaji se med glasbo prepletajo drobci arhivskih časopisnih besedil o petju iz 19. stoletja ter pripoved strokovne svetovalke za vokalno glasbo na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Mihele Jagodic, in tenorista, dolgoletnega člana Slovenskega okteta, Janeza Trilerja.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Človek ni petelin, da bi sam prepeval

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Lahko noč, otroci! Abrakadabra

Čarovničina črna muca si prebarva kožuh. Pripoveduje: Vladimir Jurc. Angleška pravljica. Prevedla: Boža Novak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Radijski dnevnik V Združenih državah Amerike ob poostrenih varnostnih ukrepih volijo novega predsednika oziroma predsednico

Volivci v Združenih državah izbirajo novega predsednika oziroma predsednico. Raziskave javnega mnenja kažejo na izjemno tesen izid volitev. Volilni dan v Združenih državah poteka tudi v luči strogih varnostnih ukrepov, v več zveznih državah so v pripravljenosti pripadniki nacionalne garde. Drugi poudarki oddaje: - Finančni minister Boštjančič zavrača očitke interpelacije, ki jo je vložila SDS - Država bo sofinancirala razvoj zdravil za redke otroške bolezni - Zaradi podnebnih sprememb bi Koper in Izola lahko spet postala otoka

Studio ob 17.00 Kibernetski kriminal je danes resna industrija, pri varnosti pa šepamo

Število kibernetskih napadov skokovito narašča, najbolj nedavno je obsežni napad doživela Univerza v Mariboru. Jasno se kaže, kako vse bolj sofisticirani postajajo ti napadi in da je lahko tako rekoč vsakdo tarča kibernetskih napadalcev. Slednji so tudi vse bolj organizirani in specializirani. Večja kibernetska odpornost tako postaja nujna za normalno funkcioniranje številnih sistemov v sodobnih družbah. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljeni Zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu deležnikov prinesel tudi nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam se bomo posvetili v Studiu v 17h, v katerem sodelujejo: - dr. Uroš Svete, direktor Urada za informacijo varnost:; - Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; - Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; - Grega Prešeren, etični heker in tehnični vodja v podjetju Carbonsec Gre za reprizo oddaje.

Dogodki in odmevi Izid ameriških predsedniških volitev pomemben tudi za Evropo, predvsem na področju trgovinske menjave

Oči svetovne javnosti so uprte v Združene države Amerike, kjer izbirajo novega predsednika oziroma predsednico. Bo to demokratka Kamala Harris, ki bi bila z izvolitvijo prva ženska na tem položaju, ali znova republikanec Donald Trump, je težko napovedati, saj naj bi se obetal izjemno tesen izid. Volitve predvsem v luči vojne v Ukrajini pozorno spremljajo tudi v Bruslju in Moskvi. Druge teme: - SDS z osmo interpelacijo v tem mandatu, tokrat se bo v državnem zboru zagovarjal finančni minister Klemen Boštjančič. - Daljinsko ogrevanje v Ljubljani zaradi nižjih cen energentov do konca leta cenejše za 12,4 odstotka. - Sredi meseca začetek prenove vipavske hitre ceste, promet bo prihodnji dve leti zelo zgoščen.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt