Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Sledi časa Tri čelade

Za zgodbo o treh čeladah je bilo odločilno sodelovanje muzejev: Medobčinskega muzeja Kamnik, Dolenjskega muzeja Novo mesto in Narodnega muzeja Slovenije. Kamničani so namreč pripravili razstavo – Mamut po mamutu v Novem mestu, sledilo je poizvedovanje o negovski čeladi z Vrhpolja pri Kamniku, ta pa je spodbudila pogovore o čeladah, ki jih hrani dolenjski muzej. Tako je nastal projekt, imenovan Skrivnostne poti negovskih čelad, ki vsaka zase prinaša nenavadne poti, zgodbe in usode teh izjemnih halštatskih predmetov. Vse to so potem strnili v razstavo, ki so ji dodali katalog in kratke videofilme. V njih predstavijo usodo čelade iz Novega mesta, ki so jo nepridipravi ukradli. Dodani so posnetki, ki so nastali pri sinu znamenitega zbiratelja Sadnikarja, ki je pridobil čelado z Vrhpolja pri Kamniku. Tu pa je bila tudi predstavitev čelade s Kope nad Kompoljami, ki je nekoč krasila vodnjak v Lukovici. O teh čeladah izvemo več v oddaji Sledi časa.

Nedeljska reportaža Delo markacistov Planinske zveze Slovenije

Slovenske gore letno obišče več kot milijon in pol ljudi in verjetno se veliki večini med njimi zdi samoumevno, da bodo na svoj cilj prišli po lepo urejeni in varni planinski poti. A vzdrževanje in urejanje planinskih poti, ki ju opravljajo markacisti Planinske zveze Slovenije, ni enostavno. Še posebej kadar gre za zahtevne in zelo zahtevne poti v visokogorju, ki pogosto prečijo tudi steno gore. Markacisti svojega dela ne opravljajo le v visokogorju, ampak tudi po vseh nižje ležečih planinskih poteh. V Nedeljski reportaži se odpravljamo v sotesko Predoselj pri Kamniški Bistrici, kjer bomo spoznali delo markacistov Planinske zveze Slovenije. Izvedeli bomo tudi, kako se pravilno nariše Kanfelčevo markacijo, ki je zagotovo eden izmed najbolj prepoznavnih simbolov slovenskega planinstva. In še zanimivost, oče rdeče-bele markacije Alojz Knafelc se je rodil na današnji dan leta 1859. Nedeljsko reportažo je pripravil Aleš Ogrin.

Razkošje v glavi Franco Juri

Franco Juri je bil v življenju marsikaj: glasbenik v istrski etno zasedbi Istranova, učitelj, aktivist, novinar, eden najvidnejših karikaturistov v našem prostoru, dvakratni poslanec, veleposlanik v Španiji, diplomat na zunanjem ministrstvu, samostojni publicist, novinar, pisatelj. Človek, ki se ga poslušalci verjetno najbolje spomnijo po njegovih odmevnih satiričnih karikaturah političnega dogajanja ob razpadanju Jugoslavije in v prvih letih neodvisnosti, zdaj že 12 dvanajst let z nič manj posvečenosti vodi Pomorski muzej Sergeja Mašera v Piranu, s svojim pisanjem in karikaturami pa občasno še vedno komentira politično in družbeno dogajanje. Nekaj mesecev pred upokojitvijo smo se za tokratno Razkošje v glavi z njim pogovarjali o različnih poglavjih njegovega bogatega življenja, od odraščanja v multietničnem Kopru, mladostnega aktivizma, študija geografije in italijanščine, pa do tega, zakaj je karikatura lahko bolj neposredna in predrzna od pisanja, kako je bila videti post-tranzicijska Španija in kaj ga je vodilo ne le pri političnem aktiviranju, ampak tudi pri ostalih poljih njegovega raznolikega udejstvovanja. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Sobotno branje Lea Ypi: Svobodna - odraščanje na koncu zgodovine

Avtobiografski roman o odraščanju v socialistični Albaniji in kasnejši tranziciji premišljuje pojmovanje svobode v obeh velikih družbeno-ekonomskih sistemih 20. stoletja

Kulturni fokus Umetnost nikoli ni bila mimezis, vse do zdaj

Kako lahko povežemo posameznikovo in družbeno samozagledanost, arhaične in bolj sodobne mitološke ter umetniške različice, v katerih je naslovni lik Narcis, ter avtofikcijsko literaturo?

Radio GA - GA "Dejmo se enkrat vsi dobit, pa se mal pogovorit"

V zadnji epizodi prve sezone Radia Ga Ga - nova generacija se končno srečajo vsi najbolj prepoznavni glasovi in se pogovorijo o temi, ki je trenutno za Slovenijo najpomembnejša - nogometu. Ivo Milovanovič in Zlatko Zahović bosta v studiu gostila številne znane goste in strokovnjake, od predsednika vlade Roberta Goloba, župana Jankovića, Magnifica, Matjaža Hana, Kanglerja in drugih, ki bodo delili svoje vtise na zadnjih 5 sekund tekme proti Srbiji. Uroš Slak se bo skupaj s strokovnjaki lotil pomembnega vprašanja - čigav je v resnici Luka Dončić, prisluhnili pa bomo tudi kasetam ruskih vohunov, ki so se tako ali drugače srečevali z Marjanom Šarcem.

Jutro na Prvem

7. stran Dragan Petrovec: Brodolom

Dragan Petrovec nam v zbirki humoresk Brodolom predstavi zgodbe, ki bi bile prav lahko del našega življenja. Na prvi pogled lahkotno branje nam ponuja razmislek o našem življenju in odzivih nanj.

naPOTki Dober solinar na dan pograbi vsaj tono soli

Delo solinarja ni enostavno. V najbolj vročih poletni mesecih, ko večina išče senco in osvežitev v vodi, posamezni solinar v povprečju na dan pograbi več kot tono soli. A zdaj še ni čas za žetev, če bo vreme suho, bodo prvi kupčki soli na Sečoveljskih solinah, kjer pridelujejo edino slovensko sol, vidni čez dober teden dni. Piranska sol je kar 3-krat dražja od kakšne uvožene soli na trgovskih policah, razlog za tako ceno pa je postopek pridelave. Ta je ročen in je skoraj poponoma enak že vsaj 700 let. Solinarjev sicer ni dovolj, tisti najbolj zagnani, med njimi tudi naš sogovornik Osman Dedič, pa to delo opravljajo tudi po upokojitvi.

KiKs Išče se kuhar/-ica, kuhar(-ica), kuhar(ica) ali kuhar_ica!

Kakšen je pravilen zapis, kadar smo omejeni s številom znakov in želimo poudariti tako moško kot žensko obliko samostalnikov? Je pravilneje “prijatelj-ica”, “prijatelj(ica)”, “prijatelj(-ica)”, “prijatelj/ica”, “prijatelj/-ica” ali prijatelj_ica? Je v vsakem besedilu primerna vsaka izmed oblik? Na naša vprašanja je v tokratnem Kiksu odgovarjal Marko Janša, lektor in urednik.

Lokalni junak Darko Mohar

Tokratni lokalni junak je prav poseben popotnik. V zemljepisnem smislu se je odločil prehoditi pot od rojstnega kraja do tam, kjer so se nekoč naselili njegovi starši. Darko Mohar živi na rekli na Hrvaškem, ujeli pa smo ga sredi ene izmed etap njegovega popotovanja od Prekmurja do otoka Krka. Utrujenega a še vedno dober volje je v Malečniku pred Mariborom srečal Stane Kocutar.

Svetovalni servis Katere teme vas najbolj zanimajo?

Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. V njej vsak delovnik po deveti uri gostimo strokovnjake z različnih področij. V petkovi oddaji bomo – za spremembo – vas, poslušalke in poslušalce, prosili za odgovore. Katere teme vas najbolj zanimajo? So to zdravstvene, pravne, kulinarične, socialne, veterinarske ali morda finančne teme? Po deveti uri sprejemamo vaše predloge in želje o tem, kaj bi še želeli slišati v oddaji.

Radiosfera Natko Štiglić - Fandango

Predlogi so bili: Iztok Mlakar - Čuoja Natko Štiglić – Fandango John Lee Hooker – Boom Boom Zmagovalna skladba je Natko Štiglić - Fandango.

Jutranja vremenska fronta Nova aplikacija za vreme gorah

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje so pripravili novo spletno aplikacijo, preko katere lahko pohodniki in ljubitelji gora spremljajo aktualne vremenske podatke v gorah. Aplikacija je na voljo na povezavi www.vreme.si/gore , več o podatkih, ki nam jih ponuja, pa je v tokratni Jutranji vremenski fronti povedal Matija Klančar.

Petek brez pravila UVB žarki imajo krajšo valovno dolžino, zato jih prepreke hitreje ustavijo

Na prvi poletni dan se v Petku brez pravila pogovarjamo o UVA in UVB sevanju. Katero prehaja globje v kožo, katero prehaja tudi skozi vodno površino in katero dejansko povzroča opekline? Klara Eva Kukovičič se je pogovarjala z dermatologom dr. Borutom Žgavcem, v etru pa sta oddajo realizirala Igor Velše in Darja Pograjc.

Svetovalni servis Obolenja hrbtenice

Vzroki za bolečine v hrbtenici so različni, najpogosteje pa gre za degenerativne spremembe na medvretenčnih ploščicah v ledvenem delu hrbtenice. Katere so bolezni hrbtenice in kako jih zdravimo? Gost Svetovalnega servisa bo specialist ortopedske kirurgije doc. dr. Boštjan Kocjančič z ortopedske klinike UKC Ljubljana. Pišite na prvi@rtvslo.si, vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, ali pokličite med oddajo. Z gostom se bo pogovarjala Petra Medved.

Radiosfera V prihodnosti bo prišlo do integracije med naravno in umetno inteligenco, pa če nam je to všeč ali ne

»Ne verjamem, da se lahko komunikacijskim vmesnikom človek-stroj v prihodnje izognemo. Treba jih bo integrirati v našo družbo s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi vred. Potrebno se je dovolj zgodaj o tem pogovarjati, da bodo varovalke dovolj hitro nastavljene. Nimam nobenega dvoma, da je prihodnost v večji povezanosti človeka s strojem.« Tako razmišlja prof. dr. Aleš Holobar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki tudi koordinira evropski raziskovalni projekt HybridNeuro.

Možgani na dlani "Čas je možgani. Pri ALS pa sploh."

21. junij je svetovni dan hude nevrodegenerativne bolezni, ki se ji reče Amiotrofična Lateralna Skleroza in o kateri smo v naših oddajah že veliko povedali, vse epizode hrani naš radijski arhiv in še enkrat hvala vsem, ki so pripovedovali o izkušnjah življenja s to boleznijo in zdravljenja. Nekateri ALS poznate tudi kot Lou Gehrigovo bolezen, po igralcu bejzbola, ki so mu jo diagnosticirali v 30ih letih prejšnjega stoletja, morda veste, da je za eno od oblik bolehal Stephen Hawking, ste slišali za bolezen motoričnega nevrona ali pa sodelovali pri polivanju z mrzlo vodo. Vse to je ALS. Mojca Delač vas tudi tokrat vabi, da greste z njo v svet čudovitega organa, ki pa se lahko s posameznikom tudi kruto poigra. Pridružila se ji bosta prof. dr. Albert Ludolph in doc. dr. Blaž Koritnik, ki se oglasi z največjega evropskega kongresa za ALS.

Intelekta

Intelekta

512 epizod

Obraz, šarenica, način drsanja po zaslonu: naši biometrični podatki v službi nadzora

49 min

Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti

36 min

Pred strašno odprtimi vrati Postave - Kafka in sodobni človek

49 min

Enigma centralnih bank: kaj počnejo in čemu služijo?

48 min

Arhitektura: besedo naj imajo uporabniki

42 min

Kako je v naši domovini biti mlad?

46 min

Informativne vsebine

Radijski dnevnik Rusija odgovornost za napad na Krimu pripisala Washingtonu

Slovenski odbojkarji se bodo zvečer za konec rednega dela Lige narodov pomerili s Srbijo. V znova polnih Stožicah bodo potrjevali prvo mesto pred sklepnim turnirjem v Lodžu in mesto nosilca v olimpijskem žrebu. Srbi pa po potrditvi olimpijskega nastopa drevi upajo še na preboj na sklepni turnir Lige narodov. V oddaji tudi: - Izrael in gibanje Hezbolah se pripravljata na vojno na jugu Libanona. - Slovenija na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD izgubila štiri mesta. - Agencija za okolje bo podatke o naravi v Sloveniji zbrala v Naravoteki.

Dogodki in odmevi Končuje se prva tretjina nogometnega Eura v Nemčiji

Nogometni uvod v bogato športno poletje je številnim popestril zadnje dni pred počitnicami oziroma dopusti. Dogajanje na nogometnih zelenicah je že v prvi tretjini evropskega prvenstva poskrbelo za veliko razburjenja in napetosti, tudi v primeru Slovenije, Nemčija pa je bila do zdaj deležna številnih pohval na račun organizacije. Kako pa bo to vplivalo na gospodarske kazalce? Drugi poudarki: - Netanjahu ob zmanjšani podpori zdaj spravljiv do Washingtona. - Slovenijo pred uveljavitvijo migracijskega pakta čaka še veliko dela. - Žvižgače pri nas po večini še vedno strah.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Slovenski odbojkarji le še korak do prvega mesta po rednem delu lige narodov.

Slovenski odbojkarji so le še korak do prvega mesta po rednem delu lige narodov. Na svoji enajsti tekmi so sinoči v Stožicah še desetič zmagali, s 3:0 so bili boljši od Italijanov, aktualnih svetovnih prvakov. Ostali poudarki oddaje: - V luči nadaljevanja izraelskih napadov na Gazo za večino tamkajšnjih šolajočih šolsko leto izgubljeno. - Zelenski: Ruske sile junija v Ukrajini uporabile več kot 2 tisoč 400 vodenih bomb. - Z manj povedati več: Na festivalu Krafft slavile rahločutne igralske upodobitve.

Zrcalo dneva Gnečo na cestah pričakujejo tudi v prihodnjih dneh in tednih

Dan je minil v znamenju velike gneče na slovenskih cestah. Zaradi prihajajočih poletnih počitnic pri nas in drugod je bilo največ prometa v smeri proti Hrvaški. V zavodu Reševalni pas ob tem znova pozivajo voznike, naj se v koloni umaknejo na stran, pasu pa naj ne izkoriščajo za krajšanje poti. Druge teme: - Izdano okoljsko soglasje za tretji avtocestni pas med Domžalami in Zadobrovo - Izraelska vojska z novimi napadi, na udaru tudi domnevno varna območja Gaze - Sluzenje morja bi lahko trajalo še več tednov

Radijski dnevnik Konec tedna in začetek poletja napolnila slovenske ceste

Začetek počitnic v nekaterih evropskih državah in prihajajoči praznik sta se danes pokazala tudi na slovenskih cestah. Največ avtomobilov je obstalo na poti proti Obali in Hrvaški, predvsem na primorski avtocesti. Prometne zgostitve po navedbah Prometno-informacijskega centra lahko pričakujemo tudi v prihodnjih dneh in tednih. Drugi poudarki: - Izdano okoljsko soglasje za tretji avtocestni pas med Domžalami in Zadobrovo. - Nemčija si prizadeva za izognitev avtomobilski carinski vojni med Pekingom in Brusljem. - Izraelska vojska z novimi napadi, na udaru tudi domnevno varna območja Gaze.

Dogodki in odmevi Poletni konec tedna zgostil promet na cestah

Poletni konec tedna in prihajajoče počitnice tako pri nas kot v tujini so dodobra zgostili promet na slovenskih cestah. Od Avstrije proti Hrvaški se vijejo dolge kolone, najbolj obremenjena je primorska avtocesta. Po nekaterih napovedih bodo slovenske ceste to poletje še bolj obremenjene kot lani. Druge teme: - Izrael v Gazi napadel begunsko taborišče ob uradu Rdečega križa, ubitih najmanj 22 ljudi. - Ukrajina zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo z rekordnim uvozom elektrike. - Sluz, ki pokriva morje ob slovenski obali, naj bi odpihnila burja, kopalcev ne moti preveč.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Začetek poletja in šolskih počitnic v znamenju gneče na cestah. Pristojni opozarjajo: na pot se odpravite pravočasno.

Začetek poletja in šolskih počitnic navadno predstavlja zagotovilo za gnečo na cestah. Promet je bil ponekod ohromljen že včeraj - med drugim se je podaljšal potovalni čas proti Primorski, obremenjena ostaja tudi ljubljanska obvoznica. Podobno bo danes, predvsem dopoldne, ko se bo na ceste predvidoma odpravilo največ voznikov. Ostali poudarki oddaje: - Guterres: Libanon ne sme postati druga Gaza. - Izpusti ogljikovega dioksida lani znova rekordni. - V Cerknem popoldne dobrodelni koncert v podporo obnovi partizanske bolnice Franja.

Zrcalo dneva V Rafi še naprej pomanjkanje, svarila pred širitvijo konflikta v Libanon

Izraelska vojska kljub pozivom mednarodne skupnosti stopnjuje napade na mesto Rafa na jugu Gaze, pri tem po opozorilih svetovne zdravstvene organizacije ne spoštuje lastnih napovedi o prekinitvah ognja. Humanitarna pomoč zato še vedno ne prihaja v napadeno Rafo. Druge teme: - Finančni ministri EU za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini - Povprečna plača v Slovenijij nekoliko višja - Policisti ponoči z maratonskim preverjanjem drog v prometu

Radijski dnevnik OZN v skrbeh zaradi sporov med Izraelom in Libanonom

Medtem ko iz Gaze brez prekinitev poročajo o novih in novih smrtnih žrtvah med civilisti, v mednarodni skupnosti vlada zaskrbljenost zaradi morebitne uresničitve groženj med Izraelom in Libanonom. Po besedah generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa je povsem jasno, da si mednarodna skupnost ne more privoščiti, da bi Libanon postal nova Gaza. Drugi poudarki: - Izpad elektrike na zahodnem Balkanu povzročil tudi kaos v prometu. - V začetku leta pri nas za petino manj prodanih stanovanj. - Policija začenja poostren nadzor vožnje pod vplivom drog.

Podkasti

Evolucija užitka Kot očeta me najbolj skrbi, kako bo ta svet sprejel Tami

Obstajajo primeri, ko so zunanji spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi. Takrat govorimo o DSD, Difference in sex development oziroma o razlikah v razvoju spola.

Srce bije za posel Marjan Batagelj, Postojnska jama

Gost 28. epizode Srce bije za posel, je solastnik in direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. V podjetništvu marsikdo meri uspeh skozi denar, kar je največja napaka, pravi gost. Denar je posledica pravih odločitev, sosledja dejanj in ekipe, ki si jo zgradil okoli sebe. Ko se odloča o naslednjem koraku, se vpraša dvoje: kaj je dobro za jamo in kaj za gosta?

Umetnost možnega Desni ovinek v nejasno smer – Janez Markeš (Delo)

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!

Umetnost možnega Pretres v EU, pri nas Janša v naletu - Tanja Starič in Aleš Kocjan (Umetnost možnega)

Jutro po evropskih volitvah podkast Umetnost možnega gostuje v terminu Prvakov tedna pri Bojanu Leskovcu v živo na Prvem. Tanja in Aleš analizirata in komentirata rezultate volitev in potek kampanje, ki je postregla z izrazito konfrontacijo med premierjem Golobom in večnim izzivalcem za mesto predsednika vlade, opozicijskim prvakom Janšo ter nekaterimi izrazito notranje političnimi temami. Obe strani sta na ta način mobilizirala volivce, tudi referendumi so krepili mobilizacijo na obeh ideoloških bregovih, kar tudi dokazujejo relativno tesni rezultati referendumskih odločanj. Hkrati se je skozi kampanjo po celotni stari celini izpostavljala zgodovinskost teh volitev, saj je bilo jasno, da se bo okrepila radikalna desnica, ki utegne povzročati politične spremembe v Evropi. V ustanovnih članica EU se zaradi zmage desnih populistov že dogaja pretres; v Franciji je razpuščen parlament, v Belgiji je odstopil premier, v Nemčiji hud poraz socialne demokracije in levice. Pri nas pa je jasno, da Janez Janša ne odhaja nikamor in da je SDS z njim na čelu dodatno okrepila svojo hegemonijo. Vabljeni k poslušanju!

Umetnost možnega Ko strelski vod stoji v krogu … - Luka Robida (Radio Slovenija) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija)

Raziskovalci javnega mnenja so pet dni pred volitvami zelo previdni pri napovedih. V zadnjem predvolilnem podkastu Umetnost možnega, v katerem smo združili sile novinarji naše hiše, pa smo šli v drugo smer; Gregor Drnovšek, novinar in urednik informativnega programa TV Slovenija, na koncu celo sestavi novo ekipo slovenskih evroposlancev. Seveda pa predvsem čisto resno govorimo o tem, kakšno je razmerje političnih sil po dveh krogih kampanje. Luka Robida, urednik zunanjepolitične redakcije v informativnem programu Radia Slovenija, precizno analizira možnosti skrajno desnih strank v Evropi in morebitna zavezništva po volitvah. Kako lahko suverenistične in nacionalistične stranke najdejo skupni imenovalec in interes? Zakaj predvolilna strategija liberalnih strank spominja na »strelski vod, ki stoji v krogu«? In kje se skriva evropska Levica? Izpostavimo še nekaj očitnih »bistroumnih nesmislov« letošnjih volitev. Gregor analizira dejstvo, da sta na volitvah pri nas glavna akterja politika, ki sploh ne kandidirata – Janša in Golob. In z Luko se strinjata, da zagotovo »ni naključje«, da je glavna predvolilna tema v Sloveniji priznanje Palestine, ki za delom prihodnjega evropskega parlamenta nima nobene povezave.

Umetnost možnega Boj za preferenčne glasove – Metka Majer (Pop TV) in Peter Merše (Domovina)

Prvi teden uradne kampanje pred evropskimi volitvami je minil relativno mirno, nikakor pa ne dolgočasno, pravi gostja tokratne epizode podkasta Metka Majer, novinarska in urednica POP TV. Zelo očitno je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste. Zato vidimo praske med kandidati iste stranke – precej očitno v SDS, ki računa vsaj na tri mandate. V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Je bila torej sploh smiselna zamera in odhod Klemna Grošlja iz Svobode, ker mu je v tej stranki pripadlo zadnje mesto na listi? In kam v resnici sodita, na primer, Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič? Vse izveste v novi epizodi #UmetnostMožnega.

Na pravi strani Primož Bezjak in Klemen Janežič

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.

Srce bije za posel Aleša Mižigoj, Medex

Gostja 27. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in izvršna direktorica družbe Medex Group Aleša Mižigoj. Kot zgled komunikacije, učinkovitega dela in sodelovanja izpostavi čebeljo skupnost. Medex je družinsko podjetje, ki ga je sogovornica leta 2001 prevzela po očetu. Ob tem doda, da je bil pri tem najpomembnejši prenos vrednot: poštenosti in odgovornosti.

Evolucija užitka Nisem vedla, a je že skos tko razmišljal al je pač postal naci

Sovraštvo se s spleta prenaša v intimnopartnerske odnose.

Umetnost možnega Iz tragedije v farso - Luka Lisjak Gabrijelčič (Razpotja)

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Na pravi strani Dijana Matković o legalizaciji izkoriščanja

V podkastu Na pravi strani je bila pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica portala Disenz, Dijana Matković. Letošnja prejemnica nagrade Ženske o ženskah za neomajni angažma v krepljenju kritične in politične misli je ena redkih, ki v javnem prostoru nagovarja medpresečnost pozicij kot so ženskost, priseljenstvo, revščina in prekarnost. V podkastu je spregovorila o delavskih pravicah, o sistemski legalizaciji izkoriščanja, o razredni razslojenosti, o feminizmu in položaju žensk ter o nastajanju nove knjige. Dijano Matković je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Iz glasbenega uredništva

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Ivo Robić – 100 let (Posnetek koncerta iz Cankarjevega doma)

Poslušamo posnetek koncerta z naslovom Ivo Robić – 100 let. Leta 2023 smo praznovali 100 let Robićevega rojstva, rodil se je namreč 28. januarja leta 1923. Robić je bil pionir hrvaške popularne glasbe od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja in je skoraj pol stoletja uspešno nastopal doma, pa tudi njegova mednarodna kariera je bila zelo pestra. Posnel je več kot sto plošč, med njegovimi skladbami je bilo veliko uspešnic.Oktobra 2023 je Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Sigija Feigla pripravil večer s skladbami, ki jih je prepeval Ivo Robić. Solist je bil hrvaški pevec Danijel Čačija, za aranžmaje pa je poskrbel Pavel Klimashevsky. Koncert smo posneli 22. oktobra 2023 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, za posnetek pa so poskrbeli tonski mojster Grega Samar, glasbeni producent Matjaž Prah ter asistenta Peter Križ in Gašper Vodlan. Program: Tiho plove moje čežnje (N. Grčević / N. Grčević / arr. P. Klimashevsky), Moj rodni kraj (Ž. Roje / Đ. Novković / arr. P. Klimashevsky), Beli Zagreb (I. Robić / L. Olgin / R. Ruić / arr. P. Klimashevsky), September (I. Koerbler / I. Koerbler / arr. P. Klimashevsky), Samo jednom se ljubi (I. Robić / M. Kinel / arr. P. Klimashevsky), Mona Lisa (J. Livingston / R. Evans / M. Kinel / arr. P. Klimashevsky), Zamagljen prozor (J. Stanić/ J. Stanić / arr. P. Klimashevsky), Ta tvoja ruka mala (L. Kuntarić / B. Chudoba / arr. P. Klimashevsky), Sedamnaest ti je godina tek (I. Robić / I. Robić / arr. P. Klimashevsky), Morgen (P. Moesser / P. Moesser / arr. P. Klimashevsky), Srce Laku noć (I. Robić / M. Kinel / arr. P. Klimashevsky) ter Stranci u noći (B. Kaempfert / M. Renota / arr. P. Klimashevsky).

Koncerti Poletna noč - Ditka, Alenka in Neca

Tradicionalni gala koncert Poletna noč predstavlja bogato dediščino slovenske zabavnoglasbene zakladnice v izvedbi velikega revijskega orkestra, in je bil posvečen popevkam Ditke Haberl, Alenke Pinterič in Marjetke Nece Falk, glasbenim uspehom treh izjemnih pevk generacije, ki je zaznamovala zgodovino festivala Slovenska popevka in ki jo med drugim povezuje rojstno mesto – Maribor. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra, Big Banda in Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija ter s številnimi pevskimi solisti pod glasbenim vodstvom dirigenta Patrika Grebla so v novih pevskih izvedbah zazvenele nekatere izmed največjih uspešnic, ki so jih Ditka, Alenka in Neca interpretirale: Nad mestom se dani, Samo nasmeh je bolj grenak, Mlade oči, Vila z rimskega zidu, Kot nekdo, ki imel me bo rad, Dan ljubezni, Sto majhnih nežnosti, Povabi srečo, Štajerska lady, Mini maxi, Krašovc, S kitaro in dolgimi lasmi, Prva ljubezen, Kako sva si različna, Dobro jutro, dober dan, Banane, Vsi ljudje hitijo idr.. Še to - Poletna noč, legendarna popevka Elze Budau in Mojmirja Sepeta, je nastala pred natanko 60 leti.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Simfonični orkester RTV Slovenija igra melodije Ansambla bratov Avsenik

Kaj je ob tokratnem poletnem solsticiju lahko bolj romantično in ušesom prijetnejše kot melodije Slavka in Vilka Avsenika, obogatene z zvokom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter različnimi vokalnimi in instrumentalnimi solisti? Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo 75. rojstni dan praznuje glasbenik Lionel Richie

Endles love, Hello, We are the world, All night long, Say you, say me, Easy, Dancing on the ceiling je samo nekaj pesmi, pod katere se je v svoji dolgoletni karieri podpisal ameriški pevec in avtor Lionel Richie, ki praznuje 75. rojstni dan. Glasbeno pot je začel v skupini The Commodors, v kateri je prepeval, igral saksofon in prispeval nekaj avtorskih uspešnic. Kmalu je ustvarjal skladbe tudi za druge izvajalce in leta 1982 izdal prvi solistični album. Štirikratni dobitnik nagrade grammy je prodal prek 100 milijonov albumov in postal eden najbolj uspešnih ameriških glasbenikov. V oddaji Godbe z zgodbo poslušamo nekaj njegovih največjih uspešnic.

41 stopinj vročine Poletna noč - Ditka Haberl, Neca Falk in Alenka Pinterič

V četrtek, 20. junija, bo na Kongresnem trgu v Ljubljani gala koncert Poletna noč. Tokrat je koncert posvečen trem izjemnim pevkam, ki so vsaka na svoj način pustile velik pečat v slovenski popularni glasbi – Neca Falk, Alenka Pinterič in Ditka Haberl. V oddaji 41 stopinj vročine glasbena urednica Alja Kramar gosti glasbenega vodjo ter dirigenta Patrika Grebla.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Jaka Teršek

James Blake, sir David Attenborough pa po drugi strani Marko Brecelj, spomini iz časa odraščanja in prežganka. To je del stičišč Jaka Terška, fotografa mlajše generacije, ki se tako kot naša oddaja posveča vprašanjem lokalnosti, socialnega spomina in vsakdana domačega prostora. Tistemu, čemur smo zaradi rutinske utečenosti navajeni zapreti oči in reči "pa saj to ni nič takega". V oddaji z njim govorimo o fotografsko-raziskovalnih projektih Sova, lisica, jež, jelen, Razglednicah iz Slovenije (kot del fotografskega kolektiva Fotosfera) in prihajajočem, The Balkan Frontier. V oddaji poslušamo DrummingCellist, Gugutke, Noreio, Vrujo, Perijo in Ethnodelio.

Prva vrsta Natko Štiglić

S flamenko programom je v oddaji nastopil kitarist Natko Štiglić.

Etnofonija Protestniške pesmi Oksitanije tria Sirventés

Protestniške pesmi Oksitanije tria Sirventés. Od skakanja čez plot do mesta norcev. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/06/13/protestniske-pesmi-oksitanije-tria-sirventes/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 16. 6. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 16. 6. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Za otroke in mlade

RIO radijska igra za otroke Radijska igra za otroke

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade osnovne šole oziroma dopolnjenega enajstega leta starosti.

Lahko noč, otroci! Pravljica z zamudo

Striček Čas ji bo pomagal, da ne bo zamudila. Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Ida Mlakar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Hudo! Program Varno na kolesu

Danes so nam družbo delali mladi kolesarji z Osnovne šole Jurija Vege Moravče. Učenci in učenke so se udeležili že 12. sezone programa Varno na kolesu in osvojili četrto mesto na tekmovanju Postajam kolesar in tretje mesto na razpisu Aktivno na kolesu. S kakšnimi nalogami so se srečali, zakaj je čelada na kolesarjevi glavi obvezna in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, smo izvedeli v oddaji Hudo.

Kulturomat Junijski Knjigomat

Bližajo se poletne počitnice in s tem tudi več časa za listanje po knjigah. Danes bomo skočili med knjižne police, kjer nam bo knjižničarka Darja Lavrenčič Vrabec predstavila poletne bralne predloge. Dotaknili se bomo knjig za najmlajše, malo starejše in za tiste, ki jim branje ni najljubše. Tokratni Knjigomat je pripravila Lana Furlan.

Hudo športni Tekvondoist Jaka Pirc

Prisluhnili bomo še zadnji rubriki hudo športni v tej sezoni. Ker so devetošolci že na počitnicah, smo jo tokrat posneli po telefonu, rdeča nit pogovora pa je bil tekvondo. S kom se je pogovarjal Aleš Ogrin, izveste v športnih minutah oddaje Hudo.

Zakajček Zakaj sanjamo?

Danes se v oddaji Radijski ringaraja pogovarjamo o koncu šolskega leta in prihajajočih poletnih počitnicah, ki so tik pred vrati. Verjamem, da ste otroci večkrat sanjali o zadnjem šolskem dnevu v tem šolskem letu in zdaj je res skoraj tu. Pa veste, zakaj sploh sanjamo? In kaj se dogaja takrat v naših možganih, ko sanjamo …? Tadeja Bizilj se je v tokratnem Zakajčku prav o tem pogovarjala z vašimi vrstniki in strokovnjakom.

Radijski ringaraja 4. b v tem šolskem letu tudi navija

Sredi junija smo imeli na radiu prav poseben obisk, k nam so prišli četrtošolci z Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani. Z našimi gosti se je po radiu sprehodila Špela Šebenik, zavili so tudi v radijski studio in se tam pogovarjali o tem, po čem si bodo zapomnili to šolsko leto. V tokratni oddaji izveste, kaj je novega v 4. b-razredu, pa tudi, kako navijajo za naše športnike.

Lahko noč, otroci! Nebesno gledališče

Oblaček bi rad videl obzorje … Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Boris A. Novak. Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

Lahko noč, otroci! Jingwei želi napolniti morje

Morje je uporabilo plimovanje, da je spralo pesek z dna in ga odložilo na obali … Pripoveduje: Ana Urbanc. Avtorica: Tjaša Vilotič. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.

Lahko noč, otroci! Če sreča odide na počitnice

Če je nečesa preveč, ni dobro. Velja tudi za srečo. Pripoveduje: Gregor Čušin. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Gymnasium Družbeno angažirana fotografija kot kažipot človečnosti

Nocoj je voditeljica Liana Buršič v Gymnasumu gostila mlade fotografe, stare od 20 do 26 let (Patricija Zupanič, Tadej Dolinar, Ajda Justin, Mark Breznik, Tine Bohinc, Tinkara Petrič Milič), ki so bili del prvega mentorskega programa prihajajočega Kranj Foto Festa, našega največjega mednarodnega fotografskega festivala. V oddaji med drugim tudi o tem, kako v času individualizma in hiperpotrošništva razumeti pomen družbeno angažirane fotografske prakse, kje sta meja in mera ter etos, ko fotografiramo ljudi in dogodke ter kaj sploh s fotografskimi podobami želimo sporočiti soljudem in o svetu.

Naše skupnosti

Slovencem po svetu "Legokocke so me navdušile, da bi postal arhitekt"

Tudi tokratna oddaja je nekoliko nogometno obarvana, saj vročica na evropskem prvenstvu v Nemčiji narašča, seveda tudi med Slovenci. Rok Žgalin Kobe, ki dela na Danskem v svetovno znanem podjetju LEGO, opisuje, kako strastni nogometni navdušenci so Danci in kako poklapani so bili po tekmi s Slovenijo, ki se je končala z remijem; prepričani so bili namreč v zmago. Tudi v pogovoru z Jano Šter, učiteljico na Slavističnem inštitutu Univerze v Kölnu, ne moremo mimo nogometa, razloži pa tudi, da od domačega, slovenskega, v Kölnu najbolj pogreša hribe, saj je zdaj okoli nje sama ravnina. Napovedujemo tudi poletno dogajanje v Sloveniji, namenjeno izseljencem – osrednja prireditev bo Dobrodošli doma, tokrat 29.6. v Celju.

Sami naši Pesnica Melida Travančič, razsikovalec Luka Ostojić in Cirkovizija

V tokratni oddaji Sami naši vam prinašamo delček vzdušja s festivala cirkuške umetnosti Cirkovizija. Izvedeli boste, kakšno je življenje otroka iz cirkuške družine in kaj vse pravzaprav obsega cirkuška umetnost. Z Lukom Ostojićem smo se pogovarjali o raziskavi percepcije domačega branja, spoznali pa boste tudi pesnico Melido Travančić.

Naše poti Sicus Carbonell:Identitete katalonskega Roma enostavno ni brez katalonske rumbe

Barcelonska romska skupina Sabor De Gràcia sodi med vodilne predstavnike sodobne katalonske rumbe. Leta 1994 se je zbrala okoli avtorja, pevca in kitarista Antonia »Sicusa« Carbonella. Z njim se je v Barceloni pogovarjala ekipa sestrske televizijske oddaje So vakeres – Kaj govoriš. Evropska romska mreža ERGO pa opozarja, da po nedavnih evropskih volitvah, prvič po letu 2004 v evropski parlament ni bil izvoljen noben romski predstavnik.

Slovencem po svetu Tudi Slovenci v Stuttgartu, Münchnu in Kӧlnu se že ogrevajo za navijanje

Ob začetku Evropskega nogometnega prvenstva del oddaje namenjamo najbolj pomembni postranski stvari na svetu, kot ji pravijo – nogometu. Slovenski nogometaši bodo namreč imeli bučne navijače tudi med Slovenci, ki živijo v Nemčiji, še zlasti seveda v mestih, ki bodo gostila njihove tekme. Navijači so že opremljeni z dresi slovenske reprezentance in z raznimi pripomočki za navijanje, rojake, ki bodo na ogled tekem prispeli iz Slovenije, pa opozarjajo na zelo visoke cene v času prvenstva. Pogovarjali smo se z avstralsko Slovenko Tanio Smrdel, urednico radia Glas Avstralskih Slovencev, ki je februarja začel delovati v Sydneyu, ter s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzom Macuhom. Predstavljamo pa tudi Drzne sanje o prihodnosti – publikacijo, ki zajema pregled izseljevanja na Slovenskem v obdobju od leta 1870 do 1945.

Sami naši Stanovanjska kriza, inovativne računalniške rešitve Naima Malokuja in čarobne zgodbe Uroša Petrovića

V tokratni oddaji Sami naši raziskujemo tri različne, a enako pomembne zgodbe, ki se dotikajo življenja priseljencev iz nekdanje Jugoslavije v naši skupnosti. Spoznajte, kako gentrifikacija in pomanjkanje stanovanjske politike vplivata na študente v Ljubljani, zlasti tiste iz tujine. V prispevku boste slišali izkušnje študentov, ki se spopadajo z visokimi najemninami in slabimi stanovanjskimi pogoji. Predstavljamo inovativno G-metodologijo, ki je prejela nagrado Regionalne zbornice Gorenjske. Ta metoda obljublja učinkovitejše organiziranje delovnih procesov v različnih organizacijah. Srečali smo se tudi z otroškim pisateljem Urošem Petrovićem, ki vedno nosi črna oblačila. S svojimi knjigami, polnimi ugank in skrivnosti, navdušuje otroke po vsem svetu. Njegove delavnice spodbujajo mlade k razmišljanju in ustvarjalnosti.

Naše poti Anticiganizem je v Sloveniji bolj razširjen kot v državah EU

Na mednarodni okrogli mizi v Ljubljani so različni deležniki govorili o pojmu anticiganizma, kje se pojavlja ter kako ga prepoznati in kako se z njimi soočiti. Rezultati večje mednarodne raziskave kažejo, da je anticiganizem v Sloveniji bolj prisoten kot v državah EU. Pogovarjali smo se z avtorico razstave Ej Romale, Gordano Šövegeš Lipovšek ter se ob mednarodnem dnevu arhivov, 9. junija, udeležili ekskurzije o prekmurskih Romih, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor.

Slovencem po svetu Pol stoletja slovenskega dopolnilnega pouka v Frankfurtu

V oddaji se ustavljamo pri Slovencih v Frankfurtu, kjer je že vse nared za jutrišnjo prireditev ob 50. letnici slovenske dopolnilne šole, pred iztekom šolskega leta se pogovarjamo tudi z dolgoletnim učiteljem slovenskega jezika in kulture v Sttutgartu Vinkom Kraljem, predstavljamo zgodbo Ljubljančanke Maruše Uranjek, ki jo je pred sedmimi leti poslovna pot pripeljala v Veliko Britanijo. pozornost pa namenjamo tudi letošnji Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike v Mostu na Soči.

Sami naši Stanje medijev v Severni Makedoniji, Barbara Korun o bogastvu jezikov, beograjski čebelarji obiskali Ljubljano

Nocoj v oddaji Sami naši na Prvem za začetek poslušajte prispevek o stanju medijev v Severni Makedoniji, ki je letos na Indeksu svobode tiska prehitela tudi Slovenijo. Pogovorili smo se tudi s selektorico in mentorico za poezijo, pesnico Barbaro Korun. Poslušajte tudi zgodbo o pomembnosti urbanega čebelarstva v velikih mestih, kot sta Ljubljana in Beograd. Beograjski čebelarji so obiskali Ljubljano in delili svoje izkušnje o vzpostavitvi urbanega čebelarstva, ki prinaša visoko kakovosten med in ozavešča meščane o pomenu čebel.

Naše poti Predsednica republika opozorila, da gradnja izključno romskih naselij "morda ni tista prava pot"

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v Ribnici, kjer se je s predstavniki Romov in županom Samom Pogorelcem pogovorila o skupnih vprašanjih, ki jih tarejo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v Murski Soboti pripravil strokovno konferenco o zdravju Romov, na kateri so predstavili rezultate nekaterih od raziskav povezanih z zdravjem Romov. Med drugim tudi ugotovitev da Romi živijo 20 let manj kot večinsko prebivalstvo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Kozličja glava Tea Collorija in Momento Cigano ter skladbo Tročan zasedbe Gugutke. Na tujem delu pa se bosta pomerila Elif Avci s skladbo Rom so shukar in orkester Džambo Aguševi s Oro Atmosfera.

Sotočja Ostajajo zvesti slovenskemu jeziku in ponosni na svoje kulturno delovanje

Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.

Slovencem po svetu "Ko jih vidim v trgovini v pižami in copatih, je to kar šok"

Tokrat bomo potovali v Avstralijo, v Kanado in v Srbijo. Predstavljamo zgodbo Anamarije Butinar, ki si je novi dom ustvarila v Melbournu. Čeprav pravi, da nikoli ni pričakovala življenja tako daleč stran od rodne Dolenjske, je vmes posegla ljubezen. Kot pravi, so Avstralci zelo sproščeni - včasih tako zelo, da je kar malo šokirana. Z daljnega juga bomo nato odšli kar daleč proti severu, v Kanado, k tamkajšnjim Slovencem. Na obisku pri njih je namreč delegacija komisije slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Zrenjaninu v Srbiji pa ta konec tedna pripravljajo tradicionalno prireditev Naša slovenska beseda.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

455 epizod

"Dejmo se enkrat vsi dobit, pa se mal pogovorit"

52 min

Kdor ne prizna poraza, je zmeraj zmagovalec

51 min

"Zaj je že ziher skor, Kangler gre v Bruselj gor, dobo bo plačo, ne bo se vračo, sej pa te ni nor!"

52 min

Stoj! - ali od Hojsa mama strelja

52 min

New Svinj Quartet - kdo ima večjega?

51 min

Slovenska enajsterica za obračun z Evropo

52 min

Najnovejše

Radijski dnevnik Rusija odgovornost za napad na Krimu pripisala Washingtonu

Slovenski odbojkarji se bodo zvečer za konec rednega dela Lige narodov pomerili s Srbijo. V znova polnih Stožicah bodo potrjevali prvo mesto pred sklepnim turnirjem v Lodžu in mesto nosilca v olimpijskem žrebu. Srbi pa po potrditvi olimpijskega nastopa drevi upajo še na preboj na sklepni turnir Lige narodov. V oddaji tudi: - Izrael in gibanje Hezbolah se pripravljata na vojno na jugu Libanona. - Slovenija na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD izgubila štiri mesta. - Agencija za okolje bo podatke o naravi v Sloveniji zbrala v Naravoteki.

Sledi časa Tri čelade

Za zgodbo o treh čeladah je bilo odločilno sodelovanje muzejev: Medobčinskega muzeja Kamnik, Dolenjskega muzeja Novo mesto in Narodnega muzeja Slovenije. Kamničani so namreč pripravili razstavo – Mamut po mamutu v Novem mestu, sledilo je poizvedovanje o negovski čeladi z Vrhpolja pri Kamniku, ta pa je spodbudila pogovore o čeladah, ki jih hrani dolenjski muzej. Tako je nastal projekt, imenovan Skrivnostne poti negovskih čelad, ki vsaka zase prinaša nenavadne poti, zgodbe in usode teh izjemnih halštatskih predmetov. Vse to so potem strnili v razstavo, ki so ji dodali katalog in kratke videofilme. V njih predstavijo usodo čelade iz Novega mesta, ki so jo nepridipravi ukradli. Dodani so posnetki, ki so nastali pri sinu znamenitega zbiratelja Sadnikarja, ki je pridobil čelado z Vrhpolja pri Kamniku. Tu pa je bila tudi predstavitev čelade s Kope nad Kompoljami, ki je nekoč krasila vodnjak v Lukovici. O teh čeladah izvemo več v oddaji Sledi časa.

Novice Radia Slovenija Novice ob 17h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Dogodki in odmevi Končuje se prva tretjina nogometnega Eura v Nemčiji

Nogometni uvod v bogato športno poletje je številnim popestril zadnje dni pred počitnicami oziroma dopusti. Dogajanje na nogometnih zelenicah je že v prvi tretjini evropskega prvenstva poskrbelo za veliko razburjenja in napetosti, tudi v primeru Slovenije, Nemčija pa je bila do zdaj deležna številnih pohval na račun organizacije. Kako pa bo to vplivalo na gospodarske kazalce? Drugi poudarki: - Netanjahu ob zmanjšani podpori zdaj spravljiv do Washingtona. - Slovenijo pred uveljavitvijo migracijskega pakta čaka še veliko dela. - Žvižgače pri nas po večini še vedno strah.

Nedeljska reportaža Delo markacistov Planinske zveze Slovenije

Slovenske gore letno obišče več kot milijon in pol ljudi in verjetno se veliki večini med njimi zdi samoumevno, da bodo na svoj cilj prišli po lepo urejeni in varni planinski poti. A vzdrževanje in urejanje planinskih poti, ki ju opravljajo markacisti Planinske zveze Slovenije, ni enostavno. Še posebej kadar gre za zahtevne in zelo zahtevne poti v visokogorju, ki pogosto prečijo tudi steno gore. Markacisti svojega dela ne opravljajo le v visokogorju, ampak tudi po vseh nižje ležečih planinskih poteh. V Nedeljski reportaži se odpravljamo v sotesko Predoselj pri Kamniški Bistrici, kjer bomo spoznali delo markacistov Planinske zveze Slovenije. Izvedeli bomo tudi, kako se pravilno nariše Kanfelčevo markacijo, ki je zagotovo eden izmed najbolj prepoznavnih simbolov slovenskega planinstva. In še zanimivost, oče rdeče-bele markacije Alojz Knafelc se je rodil na današnji dan leta 1859. Nedeljsko reportažo je pripravil Aleš Ogrin.

Od setve do žetve Kritično nizka odkupna cena slovenske zelenjave

V začetku prodajne sezone zelenjave v ospredje postavljamo kaotične in kritične razmere pri prodaji slovenske zelenjave trgovskim mrežam. Letošnjo sezono zaznamujejo zahtevne razmere pridelave, višji stroški in nizke dosežene cene že na začetku sezone. Ob tem pa varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ugotavlja tudi nezakonita ravnanja. Predstavljamo projekt, ki se ukvarja z inovativnostjo žensk na podeželju in v kmetijstvu in spoznali eno od konkretnih ženskih zgodb. Tovarna olja GEA letos praznuje 120 let delovanja, je pa tudi pomembna proizvajalka štajersko-prekmurskega bučnega olja z zaščiteno geografsko označbo, v oddaji tudi o tem.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

RIO radijska igra za otroke Radijska igra za otroke

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade osnovne šole oziroma dopolnjenega enajstega leta starosti.

7. stran Dragan Petrovec: Brodolom

Dragan Petrovec nam v zbirki humoresk Brodolom predstavi zgodbe, ki bi bile prav lahko del našega življenja. Na prvi pogled lahkotno branje nam ponuja razmislek o našem življenju in odzivih nanj.

Jutranja kronika Slovenski odbojkarji le še korak do prvega mesta po rednem delu lige narodov.

Slovenski odbojkarji so le še korak do prvega mesta po rednem delu lige narodov. Na svoji enajsti tekmi so sinoči v Stožicah še desetič zmagali, s 3:0 so bili boljši od Italijanov, aktualnih svetovnih prvakov. Ostali poudarki oddaje: - V luči nadaljevanja izraelskih napadov na Gazo za večino tamkajšnjih šolajočih šolsko leto izgubljeno. - Zelenski: Ruske sile junija v Ukrajini uporabile več kot 2 tisoč 400 vodenih bomb. - Z manj povedati več: Na festivalu Krafft slavile rahločutne igralske upodobitve.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt