Intelekta Kaj pa, če bi sončne elektrarne raje gradili v vesolju?

Sonce na Zemljo pošlje vsakodnevno dovolj energije, da bi z njo lahko pokrili vse potrebe človeštva po njej in še mnogo več. A kljub temu je danes povsem očitno, da se tovrstna 'energetska enačba' - vsaj za zdaj - nikakor ne izide v obojestransko zadovoljstvo človeštva in planeta.

Studio ob 17.00 Reševanje javnega zdravstvenega sistema z interventnim zakonom

Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje; Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Avtorica oddaje Katja Arhar.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Ljudska glasba na obrobjih, 2. del

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo drugi del koncerta. Nastopili so: Predstavili so se: Tomaž Podobnikar, Katice, Rožančevi Fantjiči in Vruja.

41 stopinj vročine Jupiter

V oddaji poslušamo skladbe različnih ustvarjalcev, to so: Silvija Glojnarič: Jupiter – solista bobnar Ratko Divjak in trobentač Petar Ugrin Tomaž Gajšt/Lojze Krajnčan: Everything Matters – solist pozavnist Matjaž Kafo, trobentači Tomaž Gajšt, Dominik Krajnčan, Darko Sedak Benčič in Antonio Geček Joe Lovano/Michael Abene: Bird's Eye View – solist saksofonist Joe Lovano Jaka Kopač/Lojze Krajnčan: Flyin High – solisti saksofonist Jaka Kopač, kontrabasist Motoi Kanamori, bobnar Vladimir Kostadinović in kitarist Primož Grašič

Lahko noč, otroci! Klobuk pod klopjo

Lepo je imeti prijatelja tudi, če je to pajek v klobuku pod klopjo. Pripoveduje: Željko Hrs. Napisala: Staša Grgovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Ob osmih Natalija Gorščak: Izrael ima na Evroviziji politične cilje

Dobila sem veliko groženj, da sem podpornica Hamasa,a pozitivnih odzivov na bojkot Evrovizije je bilo še več, pravi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.Danes je datum, do katerega naj bi članice evropske radiodifuzne zveze EBU potrdile svojo udeležbo na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Štiri države, med njimi Slovenija, so že prejšnji teden sporočile, da bodo prihodnjo Evrovizijo bojkotirale, ker bo na njej nastopil Izrael. Kaj vse je našo hišo vodilo v to odločitev, kako je potekala razprava članic in zakaj je Izraelu tako pomembno, da nastopi - je tekmovanje res nepolitično? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih zatrdila predsednica uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak, je odločitev, da na tekmovanju ne bomo nastopili, dokončna.

Radiosfera Sabljanje ni le obračun z orožjem, ampak tudi miselni preizkus

Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v Športnem društvu Tabor, kjer deluje sabljaška sekcija Duel. V eni izmed minulih oddaj Nedeljska reportaža je mlade in malo manj mlade sabljače obiskal Miha Žorž ter pripravil tudi tokratno Radiosfero.

Pod pokrovko Bučno olje ni le za solato

Si solato raje začinite z bučnim ali olivnim oljem? Ste vedeli, da lahko bučno olje na skoraj enak način kot ostala olja uporabite tudi pri pripravi hrane? Kakšna je razlika med toplo stiskanim in hladno stiskanim oljem? Tokratna oddaja Pod pokrovko bo ponudila nove uvide v pridelavo in tudi uporabo te slovenske kulinarične posebnosti.

Svetovalni servis Sindrom policističnih jajčnikov

Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v rodnem obdobju in najpogostejši vzrok neplodnosti pri ženskah z motnjami menstrualnega cikla. Ženska opazi čezmerno poraščenost moškega tipa, aknavost, izpadanje las, nekatere presnovne motnje in druge težave. Sindrom se pojavlja družinsko, in sicer pri od 5 do 10 odstotkih žensk v rodni dobi. O sindromu policističnih jajčnikov bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bo odgovarjala prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Radiosfera Grad Guédelon - največji eksperimentalni arheološki projekt

Naj še kdo reče, da gradov v 21. stoletju ne gradimo več. V današnji Radiosferi se odpravljamo na ogled enega največjih in najbolj perspektivnih eksperimentalnih arheoloških projektov, ki se je začel že leta 1997. Takrat si je Michel Guyot, restavrator, lastnik več gradov in ljubitelj zgodovine postavil vprašanje: Ali lahko danes zgradimo srednjeveški grad samo s tehnikami in orodji iz 13. stoletja? Odgovor na to vprašanje še danes iščemo v tokratni Radiosferi, v kateri nas na grad Guédelon odpelje Hana Bujanović Kokot, študentka novinarstva in urednica.

Drugi pogled Luigi Yohannas, Eritreja

Eritreja je obmorska država v severovzhodni Afriki, ki ima na severovzhodu dolgo obalo z Rdečim morjem, meji pa na Sudan, Etiopijo in Džibuti. Gre za nekdanjo italijansko in britansko kolonijo, ki ima 3, 6 milijonov prebivalcev. Še vsaj milijon Eritrejcev živi v tujini. Eden od njih je tudi Luigi Yohannas, ki je v Slovenijo prišel leta 2017 in ima pri nas status begunca.

Prvaki tedna Dr. Aleksander Erniša: Nekateri ljudje so v nenehnem pričakovanju, drugi pa znajo živeti svoje življenje

Kot otrok si je želel postati zdravnik, v sedmem razredu osnovne šole pa nekoliko spremenil karierne cilje, namreč medicino je zamenjal za teologijo. Marsikdo bi rekel, da gre za velik obrat, a sam pravi, da je ostal pri izbiri poklica, s katerim je blizu ljudem. Odraščal je tako rekoč v župnišču, spominja se, da dan ko je njegov oče duhovniško obleko zamenjal za škofovsko opravo, v njihova življenja ni prinesel velike spremembe. Gimnazijo je obiskoval na Slovaškem, teologijo je študirali v Bratislavi in na Dunaju, doktoriral je v Ljubljani. Pripravništvo je opravil pri svojem očetu v Moravskih toplicah. Upošteval je njegov nasvet, da bo moral iti svojo pot. Postal je vojaški kaplan, nato služboval kot duhovnik v Trstu, po vrnitvi v Slovenijo skrbi za duhovno oskrbo v policiji. Poleg tega vodi tudi evangeličansko cerkveno občino v Ljubljani. Izkustveno ugotavlja, da pridiga ne sme biti daljša od dvanajstih oziroma največ petnajstih minut, in tudi, da Chat GPT ne napiše dobre pridige. Pravi, da bo Cerkev morala prenoviti jezik s katerim nagovarja vernike. Je oče dveh odraščajočih otrok, reformacijsko izročilo ter osebnosti, kot so Dalmatin, Küzmič in Trubar, označuje kot živo dediščino. Znamenite besede slednjega "Stati inu obstati" so tudi njegov kažipot. Junija je bil izvoljen, pred tednom dni pa umeščen kot novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji. Ob začetku šestletnega mandata je bil gost oddaje Prvaki tedna dr. Aleksander Erniša.

Klicna koda Belgija razmišlja o uvedbi starostne meje za uporabo družbenih omrežji

70. tekmovanje za pesem Evrovizije, prihodnje leto maja na Dunaju, spravlja v precep tudi belgijsko nacionalno radiotelevizijo. Federica Mogherini, nekdanja visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije, je zaradi obtožb o korupciji odstopila z mesta rektorice univerze College of Europe. Belgija razmišlja o uvedbi starostne meje za uporabo družbenih omrežji.

7. stran Sally Rooney: Intermezzo

Tokratna epizoda oddaje 7. stran bo milenijsko obarvana. Mlada irska avtorica Sally Rooney velja za svetovni knjižni fenomen. Pozornost bralcev in literarnih kritikov je pritegnila že s prvencem Pogovori s prijatelji iz leta 2017. Danes velja za eno najpomembnejših pisateljic 21. stoletja. Njen najnovejši roman Intermezzo iz leta 2024, je v slovenskem prevodu navdušil glasbenico in študentko slovenistike in prevajalstva Zalo Kralj. Ganljiva zgodba o ljubezni, družini in žalovanju bo morda kmalu našla prostor tudi na bralnem seznamu njenega knjižnega kluba. Več o tem in navdihujočih medprostorih, ki jih odpira roman Intermezzo, je zaupala v pogovoru z Niko Vrabec.

naPOTki Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne

Tokrat se bomo ustavili v Slovenskih Konjicah. Prvi pisni viri o mestu nosijo častitljivo letnico 1146. Mesto se je razvilo zaradi svoje lege na poti od Dunaja do Trsta, saj so se popotniki pogosto ustavljali tam. Staro mesto jedro je iz srednjega veka, nedaleč se nahaja tudi Žička kartuzija, ki je nastala okoli leta 1160. V Slovenske Konjice, simbol katerih je beli konj na rdečem ozadju, nas pelje Andreja Gradišar.

KiKs Gremo na žarnice? Na sijalke? Ali kar na lučke?

V teh dneh so mesta že praznično okrašena, vse naokoli se sveti in blešči … Mnogim je to všeč, nekaterim morda malce manj … Sem pa prepričana, da si je večina od vas - ali pa si še boste - vzela čas in ste odšli v mesto na lučke. Pa je, če pogledamo v naše slovarje, ta izraz sploh pravilen? Bi morali reči, da gremo v mesto na sijalke? Morda na žarnice? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Lokalni junak Daria Mandžuka

Daria Mandžuka že 17 let vodi Društvo diabetikov Posavja, ki v tem letu obeležuje 40 let delovanja. Je ambasadorka njihove zveze, saj je s številnimi idejami in projekti, ki jih je vpletla v društvo, ki šteje preko 500 članov, obogatila življenje starostnikov. Je srčna prostovoljka, za starostnike skrbi tudi v Društvu upokojencev Brežice in nič nenavadnega ni, da speče pecivo in se z njim odpravi na obisk k starejšim v njeni okolici. V akciji nabiranja korakov je združila številna društva in generacije. Lani so nabrali 70 tisoč korakov in bili peto leto najuspešnejši. Kot nekdanja učiteljica ohranja medgeneracijski stik in v prvi triadi brežiške šole rada pripoveduje pravljice in poučuje na krožkih o sladkorni bolezni. Letošnjo oktobrsko nagrado Občine Brežice je sprejela z besedami, da je to nagrada vseh prostovoljcev.

Več

Ob osmih Natalija Gorščak: Izrael ima na Evroviziji politične cilje

Dobila sem veliko groženj, da sem podpornica Hamasa,a pozitivnih odzivov na bojkot Evrovizije je bilo še več, pravi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.Danes je datum, do katerega naj bi članice evropske radiodifuzne zveze EBU potrdile svojo udeležbo na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Štiri države, med njimi Slovenija, so že prejšnji teden sporočile, da bodo prihodnjo Evrovizijo bojkotirale, ker bo na njej nastopil Izrael. Kaj vse je našo hišo vodilo v to odločitev, kako je potekala razprava članic in zakaj je Izraelu tako pomembno, da nastopi - je tekmovanje res nepolitično? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih zatrdila predsednica uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak, je odločitev, da na tekmovanju ne bomo nastopili, dokončna.

Jutranja kronika Slovenska športnika leta vnovič športna plezalka Janja Garnbret in kolesar Tadej Pogačar

Društvo športnih novinarjev je sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani razglasilo najboljše na prireditvi Športnik leta.Še tretje leto zapored sta največ glasov športnih novinarjev dobila Janja Garnbret in Tadej Pogačar. V oddaji tudi o tem: - Državni svet bo odločal o zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o božičnici. - Ukrajinski predsednik Zelenski po obtožbah Washingtona pod določenimi pogoji pripravljen izvesti volitve. - Človekove pravice je treba dejavno varovati, odmeva ob današnjem svetovnem dnevu.

Aktualna tema Pogovor z Beti Hohler ob svetovnem dnevu človekovih pravic

Ob dnevu človekovih pravic, s katerim zaznamujemo sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, številne organizacije ugotavljajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo. O prizadevanjih za zaščito in spodkopavanju človekovih pravic smo se pogovarjali s slovensko pravnico Beti Hohler, ki že poldrugo leto dela na Mednarodnem kazenskem sodišču. Z njenim izvolitvijo je Slovenija prvič dobila predstavnico na tem pomembnem mednarodnem sodišču, zaradi svojega dela pa so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije.

Jutranja kronika Vlada v Zasavju o prometnih povezavah in infrastrukturi

Vlada je včeraj obiskala Zasavje, najmanjšo statistično regijo v državi. Premier Robert Golob je obisk označil kot uspešen in dodal, da je regija našla pot iz časov premogovništva in je lahko tudi navdih marsikateri drugi slovenski pokrajini. Meni pa, da ima Zasavje nekatere strukturne probleme. Več po drugih poudarkih oddaje: - Športnika leta sta Janja Garnbret in Tadej Pogačar - Zelenski napovedal, da je pripravljen razpisati volitve - Ljubljanska občina širi območje plačljivega parkiranja

Zrcalo dneva Vlada potrdila kandidate za veleposlanike, predsednica republike bi jih lahko zavrnila

Vlada je potrdila vse kandidate za veleposlanike, je sporočil premier Robert Golob. Ob tem je bil kritičen do predsednice republike Nataše Pirc Musar, ker da je javno razpravljala o veleposlaniških kandidatih. Premier je možnost, da predsednica republike štirim veleposlaniškim kandidatom ne bo podpisala ukaza o imenovanju, komentiral z besedami, da je to njena avtonomna pravica.

Radijski dnevnik Urad predsednice republike: vladno odločitev o potrditvi veleposlanikov spoštujemo, vendar vlada odgovornost za nastali položaj prevzema nase.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar spoštuje odločitev vlade, ki je kljub njenim zadržkom potrdila kandidate za veleposlanike. Kot je dejala vodja predsedničinega kabineta Ula Tomaduz, je Pirc Musarjeva pomisleke izrazila zaradi transparentnosti. Po njenih besedah so želeli preprečiti morebitne špekulacije, da je predsednica sodelovala v postopkih. Tako se je odzvala na današnje očitke premierja Roberta Goloba, da je javno razpravljanje o kandidatih neprimerno. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Golob v Zasavju pozval k poostrenemu nadzoru nad morebitnim umetnim podaljševanjem čakalnih vrst v zdravstvu. - Po desetletjih prizadevanj odprli poslopje otroške bolnišnice v Šentvidu pri Stični. - Ukrajinski predsednik v Rimu; papež poudaril nujnost dialoga za končanje vojne.

Studio ob 17.00 Reševanje javnega zdravstvenega sistema z interventnim zakonom

Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje; Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Avtorica oddaje Katja Arhar.

Dogodki in odmevi Še naprej napeto med vlado in predsednico glede veleposlanikov

Vlada je potrdila predlog, s katerim želi omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Potrdila je tudi kandidate za veleposlanike, čeprav nekaterim nasprotuje predsednica države Nataša Pirc Musar. Premier Robert Golob je zatrdil, da so vsi prestali zahtevana preverjanja, ne verjame pa, da ima predsednica pooblastila, da bi vladi diktirala, o čem lahko odloča. Druge teme: - Predsednik vlade je danes tudi zavrnil poziv k preklicu javnega naročila za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco. Nevladniki opozarjajo na spodkopavanje digitalne suverenosti države. Navedbe, da bi morali vztrajati pri slovenskem modelu, pa je strokovni sodelavec pri pripravi razpisa Marko Grobelnik, zavrnil z besedami, da bi to bil razpis za najboljšo leseno žlico. - Proti korupciji se je treba bojevati skupaj s komisijo za njeno preprečevanje in ne proti temu organu, je predsednik komisije Robert Šumi poudaril ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji. K temu moramo po njegovih besedah prispevati vsi, saj stane vse nas. - Kijev naj bi danes Washingtonu predstavil posodobljen osnutek mirovnega načrta, ki ga je pripravljal skupaj z Evropejci. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po krajši turneji na stari celini poudaril, da za predajo ozemlja Rusiji ni pooblaščen ne po ustavi ne po mednarodnem pravu.

Po Sloveniji Tudi na severnem Primorskem jih skrbi, kako bo z dolgotrajno oskrbo na domu

Drugi poudarki: - Kompostarna Rosa zavrača navedbe občine Vrhnika o povzročanju smradu. Pravijo, da jih je pristojni inšpektorat obiskal že 47-krat, nazadnje septembra. - Najemna pogodba za izolsko ladjedelnico je bila prekinjena pred dobrim desetletjem, naslednik takratnega najemnika pa območja še ni zapustil. - V Preddvoru ponosni na vrhunske alpiniste. Njihovo planinsko društvo ima danes več kot 230 članov. - Vetrinjski dvor v Mariboru so zasedli vilinci in ga spremenili v čarobni gozd.

Aktualna tema Varnost in red v središču Ljubljane

Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače - bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva.

Danes do 13:00 Nov vladni zakonski predlog o udeležbi delavcev pri dobičku

Poudarek vladnega obiska v Zasavju je predstavitev predloga novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Ta po navedbah vlade zamnjšuje bremena in uvaja pravičnejšo obdavčitev na tem področju. Druge teme: - Ukrajina bo Združenim državam predstavila prenovljen mirovni predlog. - Osnovnošolci po koncu razredne stopnje napredovali v znanju matematike in naravoslovja. - V Pomurju zadržani do vladnih načrtov pilotnega romskega naselja.

Več

Prvič Prijateljstvo in stene - Slovenske Konjice

Kakšna prijateljstva so med štirimi stenami razredov osnovnih šol in kako se razlikujejo od tistih v srednji? Kaj pa na izletu, koloniji ali izmenjavi? Med kakšne stene zapirajo algoritmi na družbenih medijih in zakaj ni ok, če je prijatelj klepetalni robot, ki ga poganja umetna inteligenca? Prvič prijateljstvo in stene smo posneli v Mladinskem centru Dravinjske doline, svoje izkušnje sta delila tudi Katarina Samobor in Rok Gumzej, priredbo skladbe Prvič so pripravili Babooni. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Uporaba nikotinskih izdelkov v mladostništvu povečuje tveganje za razvoj močne zasvojenosti in škodljivo vpliva na razvoj možganov, ki so pri mladih v intenzivni fazi razvoja. Prodaja tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, je prepovedana.

Prvič Prijateljstvo in drugi - Velenje

Ali prijatelji in prijateljice lahko poslušajo drugačno glasbo, se drugače oblačijo, hodijo na druge zabave, prihajajo iz druge države, so druge vere, kulture? Ali kulturne razlike zbližujejo ali razdružujejo? Kako pa je s prijateljstvi, če gre za mlado osebo, ki uporablja voziček ali pa ima avtizem? O tem sta se Urška Henigman in Neža Prah Seničar z mladimi pogovarjali na dogodku Prijateljstvo in drugi v Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v Velenju, priredbo skladbe Prvič je pripravila skupina Nimfort, svoje izkušnje v prijateljskih odnosih sta delila tudi igralka in radijska voditeljica Vesna Ponorac in igralec Matej Puc.

Umetnost možnega Na desno in naprej – Darijan Košir (Dnevnik) in Jure Trampuš (Mladina)

V tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega govorimo o razlogih za nedeljsko referendumsko presenečenje in o političnih posledicah padca zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razlogov je seveda več, se strinjata oba sogovornika, urednik na časopisu Dnevnik Darijan Košir ter novinar in urednik na tedniku Mladina Jure Trampuš. Darijan pove, da so imeli nasprotniki zakona prepoznavnega nosilca kampanja in jasno sporočilo. Konec koncev je Aleš Primc v vsakem javnem nastopu nekajkrat ponovil besedo zastrupitev. Drugače je bilo na strani zagovornikov zakona. Ni bilo širši javnosti znanega prvega obraza kampanje niti preprostega slogana, pravzaprav ni bilo niti jasno, kdo je avtor zakona. Jure opozori, da je sicer kljub temu sicer homogena desna sredina na volišča pripeljala manjše število volivcev kot – denimo – na spomladanski referendum o dodatkih k pokojninam zaslužnim umetnikom. Govorimo tudi o zanimivi polemiki, ki se je po referendumu na družbenih omrežjih razvila med podporniki Janeza Janše in Anžeta Logarja. Ali se torej tudi na desnici, podobno kot na tradicionalno sprti levi sredini, napoveduje oster predvolilni spopad? In še: vse ankete potrjujejo, da bo na prihodnjih volitvah zmagala SDS, vprašanje pa je, komu bo potem uspelo sestaviti vlado. Na poslušanje nove epizode, v kateri tudi tokrat – opravičeno – manjka Aleš!

Prvič Prijateljstvo in družina - Kočevje

Kdaj so sorojenci lahko najboljši prijatelji in najboljše prijateljice? So to lahko tudi starši? Kakšno vlogo ima danes sploh še vrstniška skupina? O prijateljstvu in družini smo se pogovarjali v Centru za mladinsko kulturo Kočevje, svoje izkušnje sta delili tudi igralka Manca Dorrer in učiteljica biologije Zorka Potisk, priredbo skladbe Prvič je pripravil band VooDoo. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Srce bije za posel Dušan Olaj, Duol

Gost 38. epizode podkasta Srce bije za posel je Dušan Olaj lastnik in direktor podjetja Duol. Podjetje, ki pod kupole postavlja športne dvorane in raziskovalne module, danes deluje na trgih, kjer je tehnološka nepredvidljivost del vsakdana. Vizijo premikanja v neznano gost opiše z metaforo: »Naše podjetje bi lahko igralo v filmu, kjer osvajajo Divji zahod. Mi smo kot vozovi, ki gredo v neznano in bodo tam ustvarili pogoje za začetek nove civilizacije.« V pogovoru razkrije, kako ta miselnost oblikuje Duolovo globalno strategijo in njegovo osebno razumevanje odgovornosti do prihodnjih generacij.

Prvič Prijateljstvo in pravila - Črnomelj

Kakšna so pravila dobrega prijateljstva? So napisana ali samoumevna in kaj se zgodi, če jih kdo prekrši? Kaj pa, če v prijateljstvu preskoči iskrica privlačnosti? Se vname ali jo je treba pogasiti? O prijateljstvu in pravilih smo se pogovarjali v Črnomlju, kjer nas je gostil Mladinski center BIT, svoje izkušnje je delil tudi igralec Klemen Janežič, priredbo skladbe Prvič so pripravili Dionizi, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. "Ni treba, da smo vsi prijatelji, bo pa svet lepši, če bomo ljudje med sabo prijazni in spoštljivi."

Prvič Prijateljstvo in groza - Krško

Kaj vse groznega se lahko zgodi v času odraščanja in kakšno vlogo imajo takrat prijateljice in prijatelji? O »friendzonanju«, »prcanju«, zasmehovanju, izločanju, ustrahovanju in nasilju so mladi govorili na dogodku in snemanju podkasta Prvič prijateljstvo v Mladinskem centru ZMŠ Krško. Svoje izkušnje sta delila tudi glasbenik Tomislav Jovanović - Tokac in svetovalna delavka Mateja Bračič, priredbo skladbe Prvič sta pripravil Tia in Hana, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

Prvič Prijateljstvo in BFF - Idrija

Kaj pomeni kratica BFF, jo mladi danes še uporabljajo in kdo so njihove najboljše prijateljice in prijatelji? Na ta vprašanja so odgovorili na dogodku in snemanju podkasta Prvič prijateljstvo v Mladinskem centru Idrija. Svoje izkušnje so delili tudi člani skupine Jet Black Diamonds, priredbo skladbe Prvič so pripravile punce iz banda Propz. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.

ApolloLajka Afrika ima vse več idej, kje vse pridejo satelitski podatki prav – Matjaž Ivačič, GeoCodis

Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.

Prvič Prijateljstvo in zabava - Kamnik

Zabava je tam, kjer so prijatelji. Kaj pa takrat najraje počnejo in kje se najraje družijo? To so razložili mladi na dogodku in snemanju podkasta, ki smo ga 11. oktobra 2025 organizirali skupaj z Mladinskim centrom Kotlovnica v Kamniku. Svoje izkušnje sta delila tudi Žan Papič in Alenka Marinič, priredbo skladbe Prvič so pripravili Before Time, dogodek sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Na dogodku smo se kot pravi prijatelji pogovarjali v pogovornem jeziku in narečjih ter se veliko smejali. Spominjali pa smo se tudi manj prijetnih plati zabav, zato še tale informacija in opozzorilo. Alkohol je najbolj razširjena in najbolj uporabljena psihoaktivna snov v našem kulturnem okolju. Posledično povzroča največ ekonomskih, socialnih in zdravstvenih posledic. Vsako pitje alkohola je tvegano, varna meja pitja ne obstaja.

Umetnost možnega Zgodba, ki je pretresla politiko - Katja Šeruga (N1 Slovenija)

Spletni portal N1 je pred dobrim tednom objavil novinarsko zgodbo o ovadbi zoper poslanca socialnih demokratov Janija Prednika zaradi (domnevnega) psihičnega in fizičnega nasilja nad takratno partnerico. Le nekaj ur pozneje je poslanec odstopil. V poplavi afer in »afer« ima ta zgodba posebno mesto, predvsem zato, ker temelji na dobrem novinarskem delu. Gostja, odgovorna urednica N1, v tokratni epizodi pove, kako so pripravljali članek, koliko ur so se pogovarjali z vpletenimi in s kakšnimi dilemami so se soočali. Seveda pa govorimo tudi o posledicah in o razmerju političnih sil dober mesec pred referendumom in slabe pol leta pred volitvami. S kom bo po volitvah sodeloval Prebilič in s kom Logar? Ali oba res računata na možnost prihodnje vlade brez Janše in Goloba? Zakaj bo tokrat na volitvah odločala predvsem udeležba? In zakaj tokrat politiki govorijo predvsem o tem, s kom po volitvah nikakor ne bi sodelovali? Ali lahko božičnica in brezplačne vinjete vrnejo vladi izgubljeno podporo in zaupanje? Zakaj je dolgotrajna oskrba lahko usodna politična past? Tokrat zaradi opravičene odsotnosti Aleša, ki celi poškodbo po padcu s kolesa, s Katjo klepeta samo Tanja. Na poslušanje!

Več

41 stopinj vročine Jupiter

V oddaji poslušamo skladbe različnih ustvarjalcev, to so: Silvija Glojnarič: Jupiter – solista bobnar Ratko Divjak in trobentač Petar Ugrin Tomaž Gajšt/Lojze Krajnčan: Everything Matters – solist pozavnist Matjaž Kafo, trobentači Tomaž Gajšt, Dominik Krajnčan, Darko Sedak Benčič in Antonio Geček Joe Lovano/Michael Abene: Bird's Eye View – solist saksofonist Joe Lovano Jaka Kopač/Lojze Krajnčan: Flyin High – solisti saksofonist Jaka Kopač, kontrabasist Motoi Kanamori, bobnar Vladimir Kostadinović in kitarist Primož Grašič

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Ljudska glasba na obrobjih, 2. del

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo drugi del koncerta. Nastopili so: Predstavili so se: Tomaž Podobnikar, Katice, Rožančevi Fantjiči in Vruja.

Etnofonija Etnofonija

Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Al Di Meola trio - 1. del posnetka ljubljanskega koncerta

Poslušamo ekskluziven posnetek koncerta svetovno priznanega kitarista Ala Di Meole, ki je v Ljubljani, v Cankarjevem domu, nastopil pred dvema tednoma s svojim akustičnim triom s Peom Alfonsijem in Sergiom Martinezom ter gostom, klarinetistom Goranom Bojčevskim. Za posnetek so poskrbeli tonski mojster Grega Samar, glasbeni producent Rok Lopatič in asistent Damir Ibrahimkadić. Ekipo Cankarjevega doma, ki je poskrbela za izvedbo koncerta, so sestavljali: producentka koncerta Mojca Zupanič, tonski tehnik Matej Čelik, inspicient Uroš Plestenjak, organizator Samo Klemenčič in lučkar Matjaž Bajc, vodja programa za jazz in druge glasbe je Tina Lešničar, direktor kulturno-umetniškega programa pa Peter Baroš. Urednica snemanja koncerta je bila Alja Kramar, urednik Sobotnega glasbenega večera je Jane Weber, urednik uredništva pa Matej Jevnišek.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Glasba iz bogatega arhiva Radia Slovenija

V tokratni oddaji za vas igrajo in pojejo: Š'ta godba; Božo Grošelj in Miško Hočevar; Ljoba Jenče; Vokalni kvintet Gorenjci; Ansambel Mihe Dovžana; Kvartet DO; Ansambel Avsenik; Marija Ahačič Pollak; Ansambel Borisa Franka; Ansambel Jožeta Burnika; Ansambel Slovenija; Ansambel Slovenski muzikantje; Ansambel Rudija Bardorferja; Ansambel Zadovoljni Kranjci; Ansambel Braneta Klavžarja; Ansambel Veseli hmeljarji; Ansambel Vrisk; Ansambel Slovenski zvoki in Ansambel Toneta Rusa. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Magnifico praznuje 60. rojstni dan

V Godbah z zgodbo vas zabava eden najbolj samosvojih domačih glasbenikov, ki ga poznajo tudi izven naših meja. To je Robert Pešut, ki že vrsto let uporablja svoje umetniško ime Magnifico. Robert je 1. decembra praznoval 60. rojstni dan, po dolgem času izdal nov album Alpe Adrija Club in že pridno vadi za tradicionalni božični koncert v Stožicah.

41 stopinj vročine United We Stand

V oddaji poslušamo: Silvester Stingl/Jože Privšek: Zgodaj decembra - solist trobentač Petar Ugrin Steve Katz/Jože Privšek: Sometimes in Winter - solist pozavnist Franci Puhar Lenart Krečič: United We Stand - solisti saksofonist Blaž Trček, pozavnist Matjaž Mikuletič, pianist Blaž Jurjevčič, trobentač Tomaž Gajšt, saksofonista Adam Klemm in Lenart Krečič, basist Boris Kozlov, bobnar Gene Lake Bob Mintzer: Run for your life - solista saksofonist Bob Mintzer in kitarist Primož Grašič

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Ljudska glasba na obrobjih, 1. del

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo prvi del koncerta; nastopili so: Dečve, EtnoPot, Cintare, Ljoba Jenče in Rezjanab Sasiedi.

Prva vrsta Drago Mislej Mef

V studiu 13 nastopa kantavtor Drago Mislej - Mef s kitaristom Majem Špacapanom in basistom Aljošo Mislejem.

Več

Lahko noč, otroci! Klobuk pod klopjo

Lepo je imeti prijatelja tudi, če je to pajek v klobuku pod klopjo. Pripoveduje: Željko Hrs. Napisala: Staša Grgovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Lahko noč, otroci! Brezposelni sneženi možje

Gremo na severni tečaj - po sneg … Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Sunčana Skrinjarić. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Kulturomat Snemanje radijske igre Moja skrivnost

Snemanje zvočne igre je precej težje, kot se zdi, pravijo četrtošolci OŠ Koseze, ki so se preizkusili pred pravim radijskim mikrofonom. Zajci in praproti sprožijo nenavadno stavo, ki se prepleta z zgodbo prijateljev Lare in Igorja. Njun spor razkrije paleto otroških čustev in humornih zapletov. Potem ko je bila zgodba v režiji Saše Rakef Perko najprej pripravljena kot zvočni sprehod, jo ustvarjalci zdaj premierno predstavljajo tudi kot radijsko igro. Več pa v Kulturomatu.

Lahko noč, otroci! Kam gredo sladoledarji pozimi

… Na konec sveta, kjer so ledene gore, kjer ti polarne lisice zaželijo lahko noč … Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Bilka Mate. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

RIO radijska igra za otroke Saška Rakef, Nina Kokelj: Moja skrivnost, 1. del: Lara

V gozdu med mahom in sanjami so zajci in praprot sklenili stavo, zaradi katere se z vso vnemo pripravljajo na prav posebno olimpijado. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij uokvirja zgodba najboljših prijateljev Lare in Igorja, ki se nekega dne, tako kot se kdaj zgodi vsem prijateljem, spreta. V nizu humornih zapletov in preprek ter v silni želji po zmagi, ki jo nadvladata prijateljstvo in radost, se odpira prostor za paleto čustev, ki spremljajo boleč prepir deklice in dečka. Režiserka in dramaturginja: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Ingrid Mačus Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Strokovna sodelavka: Katarina Lia Kompan Erzar Jezikovni pregled: Aleš Učakar Zvočni efekti in petje: nOrkester 2025, Atelje Sarasvati (posnetek je nastal na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina) Lara – Ana Tereza Perko Igor – Luka Maslaković Praprotki – Mojka Končar, Tines Špik, Petra Štibelj Zajčki – Peter Alojz Marn, Blaž Šef, Uroš Smolej, Tines Špik Deklice in dečki – Tibor Bezlaj Milčinski, Mila Koščak, Leja Šetinc, Nace Žerjal Sodelovali so še učenci 3. oziroma zdaj že 4. D-razreda OŠ Koseze. Posneto v studiih Radia Slovenija junija in julija 2025. Produkcija Uredništva igranega programa in ŠKUC Gledališča. Zahvala: Cankarjevemu domu, Darji Hlavka Godina, Dani Papachristou, Yorgosu Samantasu, Mirku Perkuo, 3. oziroma zdaj že 4. D-razredu OŠ Koseze, Danaji Knez, OŠ Koseze, Amandi Vidic, Samu Turku, ravnateljici GŠ Ajdovščina Bernardi Paškvan.

Lahko noč, otroci! Darilo

Le kdo je prinesel darilo psičku, mucki in miški? Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Anja Štefan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Hudo! Poti raziskujemo s planinskim krožkom

Z učenci Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, ki obiskujejo planinski krožek, in njihovo mentorico, smo govorili o tem, kako osnovnošolcem na kar najbolj zanimiv način približati odhod na planinske poti in v naravo nasploh. Omenjena osnovna šola je namreč prejemnica priznanja Mladina in gore 2025, prejme pa ga za dolgoletno neprekinjeno delo, predanost mentorjev in pomemben prispevek k vzgoji planinske mladine. Narava je za mlade čudovit učni poligon, ki ponuja neskončno možnosti. V oddaji smo z njimi nanizali številne ideje, ki jih boste na svojih izletih lahko uporabili tudi poslušalke in poslušalci.

Hudo športni Curling: šah in balinanje na ledu

Curling so na Škotskem igrali že v 16. stoletju, pri nas pa je prisoten šele 15 let. Gre za nekakšno balinanje na ledu, ki je najbolj popularno v Združenem kraljestvu, Skandinaviji, Kanadi in ZDA, kjer izmečeš težek kamen proti tarči na ledeni stezi, pometaš progo pred njim in izbijaš nasprotnikove kamne. Ta olimpijski šport obvladata tudi Liza Gregori in Simon Langus iz Curling kluba Ljubljana, ki sta se ravnokar vrnila iz evropskega prvenstva in z nami delila kar nekaj zanimivosti o tej pri nas ne preveč znani športni panogi. Veste, da so kamni za curling narejeni iz prav posebne vrste granita, ki se jo dobi le na enem otoku na svetu?

Radijski ringaraja Obisk otrok v prazničnem decembru

December je za marsikaterega otroka eden najlepših mesecev v letu. V mestih se prižgejo lučke, vse naokoli je pravljično in čarobno. Otroci pišejo pisma dobrim trem možem. Naši domovi zadišijo po cimetu, piškotih in drugih dobrotah, vsa družina pa zbrana okrašuje svoje domove z venčki, smrekicami, snežinkami in še čim … December je prav poseben tudi za našo oddajo Radijski ringaraja prvo soboto v mesecu zdaj že tradicionalno vsako leto v studio povabi najmlajše poslušalce. In tudi letos je tako – v studiu se nam bodo pridružili otroci, s katerimi bomo klepetali, skupaj zapeli, zaigrali in tudi zastavili kakšno zanimivo uganko.

Lahko noč, otroci! Miklavževi škornji

Otroci, ali kdaj pogledate večerno zarjo? Če ni megle, če vidite rdeče obarvano zarjo, takrat Miklavž piškote peče ... In če sneži, jih že posipa z moko ... Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Huda muska Zvok kot orodje

V rubriki Huda muska, smo tokrat razikovali zvok kot sredstvo, ki lahko zdravi, spreminja razpoloženje, vpliva na možgane in odpira vrata v stanja, ki jih z navadnim poslušanjem glasbe težko dosežemo.

Več

Naše poti Štirim pomurskim občinam po prvem izračunu približno 800 tisoč evrov manj sredstev za Rome, več denarja za občine na JV države

Župani štirih pomurskih občin, Murske Sobote, Lendave, Beltincev in Turnišča, ki naj bi po informativnem delilniku sredstev na podlagi zakona o financiranju občin dobile v prihodnjem letu skupno za nekaj več kot 800 tisoč evrov manj denarja, so v Murski Soboti na novinarski konferenci izrazili ogorčenje. Vlado pozivajo k vnovičnemu izračunu pri razdeljevanju sredstev, ki jih bo opravil vladni urad za narodnosti skupaj z ministrstvom za javno upravo. V oddaji tudi o tem, kako Finančna uprava in policija v zadnjem mesecu opravljata poostren nadzor prometa na območju jugovzhodne Slovenije. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu vam ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny, ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.

Sotočja + Lucija Tavčar: V zamejstvu je veliko potencijala, mladi pa do neke mere zavračamo uveljavljene strukture in kalupe

Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!

Sotočja Od mladih in njihovih perspektiv do prevajanja in etnoloških raziskovanj v zamejstvu. Kaj pa se dogaja s celovško Posojilnico bank?

Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije

Slovencem po svetu V Sarajevu že devetič Dnevi novega slovenskega filma

V oddaji se odpravljamo na Švedsko, kjer ta konec tedna slovenski rojaki v mestih Göteborg in Malmö pripravljajo veselo Miklavževanje, v švedski prestolnici Stockholm pa je učence slovenske dopolnilne šole Miklavž že obiskal, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi slavnostni koncert in okroglo mizo. Popeljemo vas tudi v svet filma; v Sarajevu namreč potekajo Dnevi novega slovenskega filma, nekaj pozornosti namenjamo tudi predavanju o Slovencih v Veliki Kladuši, ustavljamo pa se tudi v Švici, kjer so imeli v okviru slovenske dopolnilne šole pred nedavnim obisk iz Slovenije, med katerim so učenci podrobneje spoznali posebno glasbilo - najstarejšo piščal na svetu in njene zvoke.

Sami naši Sara Gavran, film Veter, govori mi in drama Izginjanje – o družini, spominu in pogumu, da o bolečih stvareh govorimo naglas

V tokratni oddaji Sami naši bomo prisluhnili Sari Gavran, ki je iz Bosne prišla v Slovenijo, tu magistrirala, se poročila in vzgaja dvojezičnega otroka. Predstavili bomo intimni dokumentarni film Veter, govori mi režiserja Stefana Đorđevića, posvečen spominu na mamo, ter dramo Izginjanje Tomislava Zajca, ki brez olepševanja spregovori o zlorabah in procesu ozdravljanja.

Naše poti Vejar danes: sodelovanje, izobraževanje in nerešene težave

V občini Trebnje, natančneje v naselju Vejar, živi okoli 350 Romov. Ob obisku smo naleteli na nekaj lepo urejenih hiš, pa tudi take, kjer praviloma živijo velike družine, tudi z malčki in nimajo najboljših pogojev za bivanje. Po tragičnem dogodku v Novem mestu je preventivni nadzor policije pogostejši. V naselju delujejo društva in izobraževalne ustanove, po odgovore o razmerah v naselju smo se odpravili tudi na občino. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.

Sotočja "Preživeli smo stoletja in bomo tudi v prihodnje. Ne le preživeli, tudi živeli!"

Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli.

Slovencem po svetu O srečanju Slovencev v Haagu, dogajanju v slovenski skupnosti na Balkanu in glasbenem festivalu v Clevelandu

V oddaji gostimo predsednico lokalnega odbora društva V tujini izobraženih Slovencev - VTIS na Nizozemskem Sašo Gorišek, ki osrednjo pozornost namenja vsebini srečanja predstavnikov društva v Haagu, predstavljamo tudi zgodbo Slovenke iz Banjaluke Olge Suvajac, z Vladimirjem Vučkovićem iz Vršca smo se sprehodili po razstavi ob 80 letnici prihoda prvih Slovencev v Banat, z Joem Valenčičem pa se ustavljamo na festivalu slovensko ameriške polke, ki so ga pripravili v Clevelandu.

Naše poti Šumarice, Kristalni cvet in Romanipen: spomin in prihodnost romske skupnosti

Slovenska skupina v okviru Erasmus+ programa je obiskala Kragujevac v Srbiji, kjer so spoznavali življenje tamkajšnje romske skupnosti, njeno bogato zgodovino ter današnje prizadevanja za boljšo socialno in ekonomsko vključenost. Ob obisku organizacije Romanipen so se seznanili z izobraževalnimi programi, podporo otrokom in staršem ter z inovativno knjižnico igrač, ki pomembno vpliva na razvoj najmlajših. Udeleženci so si ogledali tudi romska naselja ter spominski park in muzej Šumarice, posvečen žrtvam nacističnega pokola, med katerimi so bili tudi številni Romi. Izmenjava je odprla vpogled v izzive in napredek romske skupnosti v Kragujevcu ter okrepila razumevanje pomena vključevanja, izobraževanja in medkulturnega dialoga.

Sotočja Proti asimilaciji (tudi) z dvojezičnim izobraževanjem in literaturo v slovenskem jeziku

Dvojezično šolstvo od vrtca do univerze je ena od najpomembnejših tem koroških Slovencev. Pripravili so konkretne predloge za uveljavitev šolskega sistema, ki bi to omogočal tudi po končanih štirih letih osnovnega šolstva. Zdaj je na potezi zvezno ministrstvo za izobraževanje. Potegnemo črto pod 120 let delovanja slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Škofič ob Vrbskem jezeru in gostimo nagrajeno tržaško prevajalko in pisateljico mlajše generacije Mojco Petaros. Spomini na babičino kuhinjo je naslov knjige, ki so jo pripravile članice Slovenskega doma Zagreb in zanima nas, kakšne recepte so zbrale. Urednik Franci Just pa pove več o pravkar izdanem zborniku z naslovom Slovenski rod tod še živi, nastalem ob 35 – letnici Zveze Slovencev na Madžarskem.

Slovencem po svetu Tradicionalni slovenski zajtrk tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu

Gostja oddaje je lektorica slovenskega jezika na Univerzi v Banjaluki Barbara Hanuš, ki predstavlja bogato dogajanje v okviru slovenskega lektorata, ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu, kjer so med drugim prav v tednu slovenske hrane pripravili tudi tradicionalni slovenski zajtrk, slovenski rojaki v Zürichu pa so pripravili tradicionalno prireditev slovenskega Planinskega društva Triglav, s katero simbolično zaključujejo društveno dejavnost za letos.

Več

Radiosfera Sabljanje ni le obračun z orožjem, ampak tudi miselni preizkus

Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v Športnem društvu Tabor, kjer deluje sabljaška sekcija Duel. V eni izmed minulih oddaj Nedeljska reportaža je mlade in malo manj mlade sabljače obiskal Miha Žorž ter pripravil tudi tokratno Radiosfero.

Pod pokrovko Bučno olje ni le za solato

Si solato raje začinite z bučnim ali olivnim oljem? Ste vedeli, da lahko bučno olje na skoraj enak način kot ostala olja uporabite tudi pri pripravi hrane? Kakšna je razlika med toplo stiskanim in hladno stiskanim oljem? Tokratna oddaja Pod pokrovko bo ponudila nove uvide v pridelavo in tudi uporabo te slovenske kulinarične posebnosti.

Ob osmih Natalija Gorščak: Izrael ima na Evroviziji politične cilje

Dobila sem veliko groženj, da sem podpornica Hamasa,a pozitivnih odzivov na bojkot Evrovizije je bilo še več, pravi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.Danes je datum, do katerega naj bi članice evropske radiodifuzne zveze EBU potrdile svojo udeležbo na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Štiri države, med njimi Slovenija, so že prejšnji teden sporočile, da bodo prihodnjo Evrovizijo bojkotirale, ker bo na njej nastopil Izrael. Kaj vse je našo hišo vodilo v to odločitev, kako je potekala razprava članic in zakaj je Izraelu tako pomembno, da nastopi - je tekmovanje res nepolitično? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih zatrdila predsednica uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak, je odločitev, da na tekmovanju ne bomo nastopili, dokončna.

Jutranja kronika Slovenska športnika leta vnovič športna plezalka Janja Garnbret in kolesar Tadej Pogačar

Društvo športnih novinarjev je sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani razglasilo najboljše na prireditvi Športnik leta.Še tretje leto zapored sta največ glasov športnih novinarjev dobila Janja Garnbret in Tadej Pogačar. V oddaji tudi o tem: - Državni svet bo odločal o zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o božičnici. - Ukrajinski predsednik Zelenski po obtožbah Washingtona pod določenimi pogoji pripravljen izvesti volitve. - Človekove pravice je treba dejavno varovati, odmeva ob današnjem svetovnem dnevu.

Aktualna tema Pogovor z Beti Hohler ob svetovnem dnevu človekovih pravic

Ob dnevu človekovih pravic, s katerim zaznamujemo sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, številne organizacije ugotavljajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo. O prizadevanjih za zaščito in spodkopavanju človekovih pravic smo se pogovarjali s slovensko pravnico Beti Hohler, ki že poldrugo leto dela na Mednarodnem kazenskem sodišču. Z njenim izvolitvijo je Slovenija prvič dobila predstavnico na tem pomembnem mednarodnem sodišču, zaradi svojega dela pa so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije.

Duhovna misel Ignacija Fridl Jarc: O preudarnosti

Kot poroča rimski zgodovinar Svetonij, je bil moto »Festina lente!« ali slovensko: »Hiti počasi!« eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega vodje Gaja Avgusta Oktavijana, bolj znanega kot cesarja Avgusta. Vendar so paradoksalno misel »Speúde bradéos!«, ki govori o tem, da moramo počasi začenjati vsako novo dejanje, poznali že stari Grki. Ta nenavadna besedna zveza odlično ponazarja temeljno načelo in eno največjih vrednot grške in rimske družbe. To je bila preudarnost. Uči nas, da nobenega dela ne smemo začeti brez tehtnega premisleka in brez natančno izdelanega načrta. Tako je cesar Avgust svoje vojaške poveljnike pogosto opozarjal, da je »boljši zanesljiv kakor drzen strateg« in da je »bilo dovolj hitro narejeno to, kar je bilo narejeno dovolj dobro.« Francoski basnopisec Jean de la Fontaine je izrek “Hiti počasi” imenitno povzel v svoji basni o zajcu in želvi, kjer želva s svojo preudarno modrostjo v hitrostni tekmi premaga zajca. Prebivalce Sarajeva, ki so izkusili najokrutnejšo zaničevanje vrednosti življenja, pa od leta 2012 na nesmiselno zametavanje bistva in lepot bivanja opozarja osemintridest metrov dolg most čez reko Miljacko, poimenovan Festina lente. Sredi mostu je nameščen nenavaden luping, ki pritegne človeški pogled, da se ozre po lepoti reke in se zazre v njen tok. Nagovarja nas, da se lepota življenja skriva v drobnih stvareh, mimo katerih pogosto hitimo, ne da bi jih sploh opazili. Tok reke pa nas spomni na tek časa, na našo tuzemsko minljivost in nenehno spremenljivost. Sporočilo “Bodimo preudarni”, najdimo pravo mero med našim razumom in našo ustvarjalno domišljijo, je torej kot nalašč za današnji čas, ko z neizprosno naglico brzimo skoz vsakdan v pehanju za nesmiselnimi vrednotami imeti in biti uspešen.

Jutranja kronika Vlada v Zasavju o prometnih povezavah in infrastrukturi

Vlada je včeraj obiskala Zasavje, najmanjšo statistično regijo v državi. Premier Robert Golob je obisk označil kot uspešen in dodal, da je regija našla pot iz časov premogovništva in je lahko tudi navdih marsikateri drugi slovenski pokrajini. Meni pa, da ima Zasavje nekatere strukturne probleme. Več po drugih poudarkih oddaje: - Športnika leta sta Janja Garnbret in Tadej Pogačar - Zelenski napovedal, da je pripravljen razpisati volitve - Ljubljanska občina širi območje plačljivega parkiranja

41 stopinj vročine Jupiter

V oddaji poslušamo skladbe različnih ustvarjalcev, to so: Silvija Glojnarič: Jupiter – solista bobnar Ratko Divjak in trobentač Petar Ugrin Tomaž Gajšt/Lojze Krajnčan: Everything Matters – solist pozavnist Matjaž Kafo, trobentači Tomaž Gajšt, Dominik Krajnčan, Darko Sedak Benčič in Antonio Geček Joe Lovano/Michael Abene: Bird's Eye View – solist saksofonist Joe Lovano Jaka Kopač/Lojze Krajnčan: Flyin High – solisti saksofonist Jaka Kopač, kontrabasist Motoi Kanamori, bobnar Vladimir Kostadinović in kitarist Primož Grašič

Zrcalo dneva Vlada potrdila kandidate za veleposlanike, predsednica republike bi jih lahko zavrnila

Vlada je potrdila vse kandidate za veleposlanike, je sporočil premier Robert Golob. Ob tem je bil kritičen do predsednice republike Nataše Pirc Musar, ker da je javno razpravljala o veleposlaniških kandidatih. Premier je možnost, da predsednica republike štirim veleposlaniškim kandidatom ne bo podpisala ukaza o imenovanju, komentiral z besedami, da je to njena avtonomna pravica.

Radijska igra Polona Ramšak: Jan

Avtorica je igro izpisala na podlagi svojih dnevniških zapisov o dogajanju in procesu prilagajanja čustveno zlorabljenega štirinajstletnega fanta, ki ga je vzela v rejo. Avtoričin notranji monolog razkriva vse dvome in bolečino ob spoprijemanju z globoko ranjenim mladim človekom, prizori z različnimi socialnimi in pedagoškimi delavkami, psihologinjo ter Janovo mamo pa pričajo o hladni in neprijazni realnosti vsakdana. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Izvajalec glasbe, kitarist: Cole Moretti Polona – Nina Valič Jan – Gašper Rojc Janova mama – Mojca Funkl Socialna delavka – Tina Potočnik Vrhovnik Pedagoginja – Maja Končar Psihologinja – Vesna Jevnikar Polonina prijateljica – Miranda Trnjanin Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2017.

Literarni večer Woody Allen: 90-letnik

30. novembra ali 1. decembra, odvisno od vira, je praznoval 90 let ameriški pisatelj, scenarist, igralec in filmski režiser, predvsem pa eden najprepoznavnejših humoristov naše dobe Woody Allen. Ob tej priložnosti mu posvečamo Literarni večer, ki ga je pripravila Miriam Drev pred desetimi leti ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Vanj je vključila zgodbo Zavrnitev v lastnem prevodu ter odlomek iz zgodbe Tako je jedel Zaratustra v prevodu Tese Drev. Interpreta Gašper Tič in Primož Pirnat, vezno besedilo bere Barbara Zupan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Irena Glonar, redakcija Staša Grahek, produkcija 2015.