Iskanje
O čem sploh govorimo, ko govorimo o prvem spolnem odnosu? To je bilo prvo vprašanje, na katerega so odgovarjali mladi, ki so se zbrali za pogovor v oddaji Prvič z nekom. Seveda pa jih je steklenica resnice pripeljala tudi do vprašanja, kako se spomnijo prvega spolnega odnosa, kaj jim je bilo pomembno in kako so se počutili po njem. Opozorili so, da so pri spolnosti zanje pomembna tudi čustva in predvsem komunikacija. Izvedeli bomo tudi, kakšne izkušnje si želijo mladi, ki prvega spolnega odnosa še niso doživeli. Mladi so se pogovarjali iskreno in brez dlake na jeziku, zato je oddaja primerna za osebe, starejše od 12 let.
Odnos do tega, kdo lahko seksa s kom, kdaj in v kakšnih okoliščinah, kaj je dovoljeno, pričakovano in kaj prepovedano oziroma kaznivo se je močno spremenilo. Še pred sto leti je bilo v času stroge katoliške meščanske morale družbeno sprejemljivo, da seksata poročena moški in ženska, kadar želita narediti otroka. O užitku se ni govorilo, samozadovoljevanje je bilo strogo prepovedano, govorili so celo o tem, da je škodljivo za zdravje. V povezavi s spolnostjo je bilo veliko sramu in krivde. Seveda so obstajala dvojna merila za ženske in za moške, kar so utemeljevali s tem, da so moški po naravi lovci, ženske pa imajo po naravi materinski nagon.
Danes vemo, da narava daje neke okvirje, družba in kultura pa sta tisti, ki vplivata na to, kako se to, kar je zapisano v genih, izrazi v resničnem življenju. Zahodni svet, kamor se uvršča tudi Slovenija, ima danes permisivno liberalno spolno kulturo. To med drugim pomeni, da ni dovoljen le seks med moškim in žensko za namene reprodukcije, temveč tudi seks za užitek, znotraj soglasja je dovoljeno skoraj vse, odločitve sprejemajo posameznice in posamezniki sami. To pa ne pomeni, da družba in kultura na te odločitve nimata nobenega vpliva.
Pogovore mladih, ki so se odzvali na povabilo k sodelovanju pri projektu Prvič, smo posneli v Centru mladih v Kopru in Dijaškem domu Poljane v Ljubljani. V oddaji oziroma podkastu Prvič boste slišali, kaj so povedali o tem, kdo jih privlači. Bili so odkriti in brez dlake na jeziku, zato so oddaje primerne za starejše od 12 let.
Pri snemanju so sodelovali Mia Koritnik, Lina Šoper Rijavec, Lavra Malavašič, Jana Petelin Zadnik, Tilen Lajevec, Alexander Stanič, Marko Ponjavič, Ana Vida Resnik, Lučka Novak, Timotej Klinec, Leonardo, Martin Kodarin, Taja Golob, Eva Ipavec. Več o njih na tej povezavi.
O čem sploh govorimo, ko govorimo o prvem spolnem odnosu? To je bilo prvo vprašanje, na katerega so odgovarjali mladi, ki so se zbrali za pogovor v oddaji Prvič z nekom. Seveda pa jih je steklenica resnice pripeljala tudi do vprašanja, kako se spomnijo prvega spolnega odnosa, kaj jim je bilo pomembno in kako so se počutili po njem. Opozorili so, da so pri spolnosti zanje pomembna tudi čustva in predvsem komunikacija. Izvedeli bomo tudi, kakšne izkušnje si želijo mladi, ki prvega spolnega odnosa še niso doživeli. Mladi so se pogovarjali iskreno in brez dlake na jeziku, zato je oddaja primerna za osebe, starejše od 12 let.
Odnos do tega, kdo lahko seksa s kom, kdaj in v kakšnih okoliščinah, kaj je dovoljeno, pričakovano in kaj prepovedano oziroma kaznivo se je močno spremenilo. Še pred sto leti je bilo v času stroge katoliške meščanske morale družbeno sprejemljivo, da seksata poročena moški in ženska, kadar želita narediti otroka. O užitku se ni govorilo, samozadovoljevanje je bilo strogo prepovedano, govorili so celo o tem, da je škodljivo za zdravje. V povezavi s spolnostjo je bilo veliko sramu in krivde. Seveda so obstajala dvojna merila za ženske in za moške, kar so utemeljevali s tem, da so moški po naravi lovci, ženske pa imajo po naravi materinski nagon.
Danes vemo, da narava daje neke okvirje, družba in kultura pa sta tisti, ki vplivata na to, kako se to, kar je zapisano v genih, izrazi v resničnem življenju. Zahodni svet, kamor se uvršča tudi Slovenija, ima danes permisivno liberalno spolno kulturo. To med drugim pomeni, da ni dovoljen le seks med moškim in žensko za namene reprodukcije, temveč tudi seks za užitek, znotraj soglasja je dovoljeno skoraj vse, odločitve sprejemajo posameznice in posamezniki sami. To pa ne pomeni, da družba in kultura na te odločitve nimata nobenega vpliva.
Pogovore mladih, ki so se odzvali na povabilo k sodelovanju pri projektu Prvič, smo posneli v Centru mladih v Kopru in Dijaškem domu Poljane v Ljubljani. V oddaji oziroma podkastu Prvič boste slišali, kaj so povedali o tem, kdo jih privlači. Bili so odkriti in brez dlake na jeziku, zato so oddaje primerne za starejše od 12 let.
Pri snemanju so sodelovali Mia Koritnik, Lina Šoper Rijavec, Lavra Malavašič, Jana Petelin Zadnik, Tilen Lajevec, Alexander Stanič, Marko Ponjavič, Ana Vida Resnik, Lučka Novak, Timotej Klinec, Leonardo, Martin Kodarin, Taja Golob, Eva Ipavec. Več o njih na tej povezavi.
Kaj se zgodi, ko se prijateljstvo konča? Zakaj se konča? In kako se potem začne novo? Prvič prijateljstvo in konec smo posneli v Centru mladih Koper, svoje izkušnje so delili tudi Lara Baruca, Mišel Ristov – Amo Socialec, Tina Vrbnjak in Jure Henigman, priredbo skladbe Prvič so pripravili Liquid Gasoline. V sproščenem vzdušju so se v CMK-ju pogovarjali v slengu in v narečjih, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.
57 min • 17. 12. 2025
Kaj v prijateljstvu pomeni bližina? Tako fizična kot čustvena? In kakšna je v digitalnem okolju? O tem so se na dogodku Prvič prijateljstvo pogovarjali v Mladinskem dnevnem centru Kamra v Radovljici, kjer je v četrtek, 4. decembra tam potekal deveti dogodek, ki jih na Prvem programu Radia Slovenija to jesen organiziramo z mladinskimi centri po Sloveniji. Svoje izkušnje sta delila tudi Manca Trampuš in Nik Škrlec, priredbo skladbe Prvič so pripravili Full House. V sproščenem vzdušju so se v Kamri pogovarjali v narečjih in slengu, pogovor sta vodili Urška Henigman in Neža Prah Seničar.
58 min • 10. 12. 2025
Kakšna prijateljstva so med štirimi stenami razredov osnovnih šol in kako se razlikujejo od tistih v srednji? Kaj pa na izletu, koloniji ali izmenjavi? Med kakšne stene zapirajo algoritmi na družbenih medijih in zakaj ni ok, če je prijatelj klepetalni robot, ki ga poganja umetna inteligenca? Prvič prijateljstvo in stene smo posneli v Mladinskem centru Dravinjske doline, svoje izkušnje sta delila tudi Katarina Samobor in Rok Gumzej, priredbo skladbe Prvič so pripravili Babooni. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Uporaba nikotinskih izdelkov v mladostništvu povečuje tveganje za razvoj močne zasvojenosti in škodljivo vpliva na razvoj možganov, ki so pri mladih v intenzivni fazi razvoja. Prodaja tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, je prepovedana.
58 min • 03. 12. 2025
Ali prijatelji in prijateljice lahko poslušajo drugačno glasbo, se drugače oblačijo, hodijo na druge zabave, prihajajo iz druge države, so druge vere, kulture? Ali kulturne razlike zbližujejo ali razdružujejo? Kako pa je s prijateljstvi, če gre za mlado osebo, ki uporablja voziček ali pa ima avtizem? O tem sta se Urška Henigman in Neža Prah Seničar z mladimi pogovarjali na dogodku Prijateljstvo in drugi v Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v Velenju, priredbo skladbe Prvič je pripravila skupina Nimfort, svoje izkušnje v prijateljskih odnosih sta delila tudi igralka in radijska voditeljica Vesna Ponorac in igralec Matej Puc.
50 min • 26. 11. 2025
Kdaj so sorojenci lahko najboljši prijatelji in najboljše prijateljice? So to lahko tudi starši? Kakšno vlogo ima danes sploh še vrstniška skupina? O prijateljstvu in družini smo se pogovarjali v Centru za mladinsko kulturo Kočevje, svoje izkušnje sta delili tudi igralka Manca Dorrer in učiteljica biologije Zorka Potisk, priredbo skladbe Prvič je pripravil band VooDoo. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.
57 min • 19. 11. 2025
