Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Te dni žabe in druge dvoživke množično zapuščajo prezimovališča in se odpravljajo do mrestišč. Na spletni strani www.pomagajmo-zabicam.si so zbrane vse lokacije, kjer prostovoljci dvoživkam pomagajo čez cesto – za to potrebujete odsevni jopič, dobro lučko, vedro in rokavice. Na Blagušu že več kot desetletje akcijo organizira prostovoljka Gita Fras, sicer profesorica na ljutomerski gimnaziji.
Tokrat gremo v svet tako imenovanih fotometeorjev. To so – preprosto povedano – različni optični pojavi v zemeljskem ozračju, ko sončna ali mesečna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. In eden od takšnih pojavov je prav mavrica. Zakaj nastane ta optična iluzija, ali se kje dotika tal in seveda – iz katerih barv je resnično sestavljena? Sogovornica: meteorologinja Jana Banko z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Meteorološki izraz, ki ga predstavljamo v današnjem jutru je slana. Bi znali razložiti za kakšen fizikalni pojav gre? In kakšna je razlika med slano in roso? Sogovornik: Gregor Vertačnik, ARSO.
Kot najbolj hladna so se izkazala mrazišča v Julijskih Alpah, tam smo 9. januarja leta 2009 zabeležili najnižjo temperaturo - 49 stopinj Celzija. Sicer pa po uradnih meritvah za t.i. slovensko Sibirijo velja Babno Polje, na nadmorski višini dobrih 750 metrov. -34 stopinj in pol pod ničlo je še vedno slovenskih rekord, danes pa se z Gregorjem Vertačnikom z Agencije za okolje pogovarjamo o definiciji in pojavu mrazišč.
Kaj je temperaturna inverzija oz. obrat? Začne se po navadi s kakšno mirno in jasno zimsko nočjo. V kotanjah, dolinah in kotlinah se nabere hladnejši zrak. Potem pa narobe svet oziroma spodaj hladno, zgoraj topleje. Več o tem vremenskem pojavu meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Ledene sveče so recimo temu majhni ledeni kapniki, ki pa seveda rastejo precej hitreje kot jamski kapniki. Pojav razlaga meteorolog Matija Klančar, ARSO.
Črna burja? Je to burja, ki piha v Črni na Koroškem? Tako (med drugim) razmišljajo anketiranci, meteorologi pa črni burji pravijo ciklonalna burja. Podrobnejšo razlago omenjenega vremenskega pojava razloži Matija Klančar z Agencije za okolje.
SSKJ geslo "poledica" opredeli kot "tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču". Kaj pa pravijo meteorologi? Z Veroniko Hladnik Zakotnik odgovorimo na vprašanje, na katerega so odgovarjali tudi mimoidoči v anketi: kaj je poledica?
Miha Leitinger izdeluje rastlinske terarije oziroma tropikarije. Kaj točno to je, iz česa so terariji, kako skrbeti za njih, je povedal v pogovoru z Andrejo Gradišar.
Kadar sneži in veter raznaša ta sneg, govorimo o snežnem metežu. Vejavica pa se dogaja brez istočasnega sneženja. Tako je bilo denimo ob koncu prejšnjega tedna na Gorenjskem, ko je že zapadli sneg raznašal karavanški fen.
21. januarja 1955 je Ansambel Avsenik v Celovcu posnel drugo različico skladbe Na Golici, ki je zajadrala po svetu in postala ena največkrat predvajanih skladb vseh časov. Ob tem smo za dobro jutro poklicali k Avsenikom v Begunje, kjer je še danes gostilna in tudi muzej, direktor Aleš Avsenik, Slavkov vnuk, pa je povedal, kako je dedek pripovedoval o nastanku skladbe, kaj o njej hrani muzej in kako je s prenašanjem veselja do narodnozabavne glasbe do najmlajših. Prav 21. in 22. januarja 2023 pa "Pri Jožovcu" poteka tudi 16. mednarodno tekmovanje harmonikarjev. Z Alešem Avsenikom se je pogovarjala Mojca Delač.
Usodni letošnji prvi sneg je na začetku tega tedna ohromil promet in marsikomu povzročil prenekatero težavo na poti v službo. Kakšen je ta sneg z meteorološkega vidika oziroma koliko vrst snega sploh poznamo? Zanimivo je recimo že to, da imajo arktična ljudstva samo za različne vrste snega tudi sto in več izrazov. Sogovornik: meteorolog Blaž Šter iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
V Sloveniji opozorila pred nevarnostjo snežnih plazov pripravlja Služba za sneg in plazove Agencije RS za okolje. Evropska lestvica je petstopenjska, poročilo o stanju snežne odeje (bilten) pa ARSO pripravi tri krat na teden. Sogovornik: meteorolog Andrej Velkavrh.
Čeprav v nižinah te dni snega ni, pa je sneg v visokogorju, kjer se pogosto zgodijo tudi snežni plazovi. V jutru na Prvem jim posvečamo vsaj dve petkovi epizodi rubrike, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agencijo za okolje. V naslednjih minutah o definicijah ter klasifikacijah snežnih plazov, pa tudi o vzrokih za njihov nastanek. Sogovornik: Blaž Šter.
Napovedujemo 11. sezono naPOTkov! V januarju in februarju bomo obiskali nekatera manjša slovenska smučišča. Matej Kandare, direktor gospodarsko-interesnega združenja Slovenija Outdoor pravi, da imamo pri nas 57 smučišč, najdaljša proga je dolga skoraj 7km. V tujini v smučarskih centrih prednjačijo večdnevni smučarji, pri nas pa je 75% gostov enodnevnih, med njimi večinoma domači. Iz tujine k nam na snežne strmine prihajajo Hrvati, Srbi, Madžari, Poljaki, Čehi in Angleži.
V zimskem času se v vremenskih napovedih včasih znajde tudi naslednji stavek: »V nekoliko višjih legah Primorske in Notranjske lahko v kombinaciji s sneženjem nastanejo snežni zameti.« In prav to bo tudi iztočnica za naslednjih nekaj minut v rubriki, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agencijo za okolje. Sogovornik: meteorolog Andrej Velkavrh.
Številni bodo praznike preživeli na svojem delovnem mestu, mnogi tudi onkraj meja rodne domovine, daleč stran od domačih. Med njimi je letos tudi 273 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. V Jutro na Prvem sta se nam v živo v božično jutro oglasila poveljnik 7. slovenskega kontingenta v Iraku, major Boštjan Pintarič in poveljnik 12. slovenskega kontingenta v Latviji, stotnik Martin Ličen. V pogovoru z Mojco Delač sta zbrala nekaj vtisov, orisala dneve, ki so pred njimi in seveda delila tudi nekaj prazničnih želja.
Verjetnost belega božiča se je v zadnjih 50ih letih precej zmanjšala. V številnih krajih po Sloveniji celo teče najdaljši niz zelenih božičev doslej. O belem in zelenem božiču s strokovnega, meteorološkega z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Tokrat o vremenskem pojavu, ki ga opažamo predvsem poleti - v času poletnih neviht. Se ja pa te dni zgodilo, da smo namesto decembrskega pokanja slišali decembrsko grmenje. Verjetno gre za neobičajnost? Odgovarja meteorolog Blaž Šter z Agencije RS za okolje.
Državni zbor na Šubičevi 4 v Ljubljani je zgradba, pred katero se je zgodilo veliko dogodkov, prvi dvig zastave ob osamosvojitvi, tudi nenazadnje na stotine protestov vseh možnih političnih barv, v njej poteka opravljanje zakonodajne funkcije oblasti in to je tudi zgradba, ki je v celoti spomeniško zaščitena. Kako dobro stavbo parlamenta, ki je torej del naše kulturne dediščine, poznamo državljani? Glede na število obiskovalcev, ki se udeležuje brezplačnih ogledov, dobro. Sogovornica: vodja Službe za odnose z javnostmi v Državnem zboru Karmen Uglešič.
