Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novo sezono 7. strani smo že začeli, tedensko predstavljamo knjižne naslove, ki jih izberejo bralci. Tokrat pa bomo predstavili nekaj drugega – potek bralne značke za odrasle, konkretno v Mariborski knjižnici, kjer opažajo, da bralci predvsem pozdravljajo bralne predloge in se pogosto ustavijo pred knjižno polico z oznako »priporočamo«. Bibliotekarka Jasna Mlakar je sogovornica v Mariboru.
Jasna Banjac in Nikola Kangolov iz Makedonije sta bila nekoč člana mladinskih delovnih brigad in sta v njihovih akcijah pomagala v številnih krajih širom nekdanje skupne države. 45 let kasneje so se članice in člani spet srečali med delom v Sloveniji, kjer nekdanji člani pomagajo pri odpravljanju posledic poplav. V kakšnem spominu imata čase brigadirstva in kako je duh njihovega dela ostal živ do danes, sta razkrila v jutranjem pogovoru.
Pred prvo tekmo slovenske reprezentance na skupinskem delu svetovnega prvenstva v košarki na Okinavi, smo se pogovarjali s športnim novinarjem Francijem Pavšerjem. Potrdil je, da je Luka Dončič nesporno največji zvezdnik na tem japonskem otoku, omenil nekaj organizacijskih težav in neprilagodljivosti ter diplomatsko napovedal izid prvenstva za domačo reprezentanco.
Lendava bo danes znova prestolnica bograča. Na največjem tekmovanju v kuhanju te jedi – bogračfestu – se bo pomerilo 100 ekip, vse pa imajo enako izhodišče. Organizatorji namreč zagotovijo kotel, drva, meso, krompir, čebulo … Kaj torej naredi razliko in zmagovalni bograč? Odgovarja Borut Bači, ki je z ekipo enkrat že zmagal na tem tekmovanju.
Žal je zgodb, kakršnih je zgodba gorskega reševalca Petra Nagliča, v teh tednih vedno več. Ljudje, ki so s skrajnimi napori uspeli preprečiti še večjo škodo in reševali življenja, so ostali brez vsega, ko so pomagali drugim. Med prvimi je na pomoč ob neurju v Črni na Koroškem odšel tudi gorski reševalec in namestnik načelnika Društva Gorska reševalna služba Črna na Koroškem Peter Naglič, ki je ob spremljanju dogajanja takoj vedel, da se kraju približuje povodenj, kakršne ne pomni nihče. Na intervenciji je nadvse uspešno sodeloval ves čas, med tem pa se je doma zgodilo tisto, česar ni mogel preprečiti. Voda je vdrla v njegovo hišo, ki je zdaj neprimerna za bivanje. Poklicali smo ga in vprašali, kaj se je dogajalo v prvih trenutkih, ko je njegov domači kraj zadela velika nesreča.
V jutro na Prvem smo poklicali gospo Mojca Kramar Kokalj, ki skupaj s soprogom Mirkom že osmo leto oskrbuje Kočo na Loki pod Raduho. Zaradi vodne ujme in njenih posledic sta se 6. avgusta odločila kočo zapreti in oditi na pomoč ljudem v dolino. Tudi o tem nam je več povedala v sobotnem oglašanju in delila tudi nekaj srčnih zgodb z Loke ter želja za prihodnost. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Kot verjetno veste, to poletje na Prvem v Napotkih obiskujemo slovenske kampe. Seznam tistih, ki smo jih nameravali obiskati, smo naredili že spomladi. Če ne bi bilo neurja, ki je tragično prizadelo Slovenijo pretekli teden, bi danes tako slišali brezskrbne poletne, počitniške utrinke iz Kampa Menina. A kot tudi verjetno veste, se kamp nahaja na enem najbolj prizadetih območij v občini Rečica ob Savinji. Življenje približno 1200 obiskovalcev in okoli 70 zaposlenih tam se je popolnoma obrnilo pretekli petek skupaj z deročo vodo. V Kamp Menina, ki je zdaj seveda zaprt in kjer trenutno čistijo območje, je v petek poklicala Andreja Gradišar
Slovenijo vsako leto obišče več milijonov turistov, največ ravno v poletnih mesecih. Tudi minuli konec tedna, ko je Slovenija doživljala največjo naravno nesrečo v svoji zgodovini, pri nas ni manjkalo turistov. Lana Furlan se je odpravila na ulico in preverila, kako so obveščeni o razmerah v državi in kje so izvedeli za poplave, Klara Eva Kukovičič pa je na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve preverila, kako poteka obveščanje tujcev po uradni poti. Z njo se je pogovarjal Dragan Barbutovski, vodja službe za strateške komunikacije na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Pomoč pri iskanju namestitev ter osnovni oskrbi so že v prvih urah po pričetku neurij ponudili mnogi. Pozneje so se pričela zbiranja osnovnih dobrin, ljudje so pričeli ponujati svoje storitve kot na primer čiščenje brezplačno. V jutru na Prvem smo bili na zbiralni akciji v Novem mestu, poklicali smo Almirja Pajiča iz Žalca, ki je čez vikend nudil brezplačno čiščenje mulja, ter Marto Rojnik iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je ponudila prenočišče, kuhala za gasilce, zbirala pomoč.
Sogovornik: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite RS.
V sobotnem jutru na Prvem smo poklicali gospo Majo Lampret, direktorico Hiše Kranjske Čebele v Višnji Gori in se z njo pogovarjali o projektu Varuh čebel, o tem, kako živi Hiša kranjske čebele poleti, kako dobro jo je sprejela lokalna skupnost ter koliko o čebelah in čebelarstvah vedo mladi. Slednje se je izkazalo tudi na imenitnem dogodku, 12. mednarodnem tekmovanju mladih čebelark in čebelarjev z vsega sveta. Z Majo Lampret se je pogovarjala Mojca Delač.
Ulica je živ organizem, posebej Trubarjeva ulica, ena najstarejših v Ljubljani. Kako se na njej spajata multikulturno in lokalno? Sogovornik: Jaka Prijatelj, galerist, fotograf in – že od leta 1989 – lastnik starinarnice na številki 9.
Na dan, ki bo prinesel 67. finale za izbor pesmi Evrovizije, se nam je iz gostujočega mesta, Liverpoola, za dobro jutro oglasil radijski kolega, urednik in voditelj oddaje Bumerang na Radiu Trsta A, Jari Jarc. Popeljal nas je po zakulisju dogajanja, odgovoril na vprašanje o organizaciji in dostopnosti za predstavnike sedme sile ter pokomentiral slišano na petkovem večernem nastopu, ki ga je ocenjevala strokovna komisija. Ob koncu pa še nekaj misli za popotnico, ne samo najpomembnejšega evrovizijskega dneva, ampak tudi njeno prihodnjost. Z njim se je v Jutru na Prvem pogovarjala Mojca Delač.
Ob 27. aprilu, dnevu uporaba proti okupatorju, smo se z mikrofonom odpravili v prostrane gozdove Kočevskega Roga. "Tam je med drugo svetovno vojno delovalo 24 partizanskih bolnic," pripoveduje gospod Jože Saje iz Dolenskega muzeja, ki nas je prijazno sprejel v Lukovem domu, potem pa smo se odpravili raziskovat zgodbe in usode iz Bolnice Jelendol, ki je bila postavljena pred 80imi leti in je še do danes v veliki meri avtentično ohranjena. Reportažo je pripravila Mojca Delač. V reportaži sta sodelovali tudi Nina Pakiž (SiDG) in Judita Podgornik Zaletelj ( Zavod za kulturno dediščino).
Študentje rudarstva, geotehnologije, metalurgije, materialov in geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani bodo danes, tako kot prvič pred 100 leti, skočili čez kožo. Gre za običaj, ki ga seveda dobro poznajo tudi v Velenju, kjer je edini še delujoči premogovnik pri nas, izhaja pa celo iz 16. stoletja. Prav ta stanovska prireditev v Ljubljani pa je najstarejša med vsemi pod okriljem naše najstarejše in največje univerze. Sogovornik: izr. prof. dr. Željko Vukelić.
Svetovna organizacija za zaščito narave (WWF) je leta 2007 prvič organizirala največjo svetovno okoljsko prostovoljno akcijo, Uro za Zemljo. Lani je pri tem sodelovalo kar 178 držav in preko 7000 mest, letos pričakujejo, da se bo ta pobuda uresničila v več kot 190 državah. Med njimi je tudi Slovenija. Pri tem gre predvsem za ozaveščanje o tem, kako bi lahko s spremembo naših navad in delovanja vsi prispevali za dobrobit okolja in narave, vplivali na preprečevanje podnebnih sprememb ter ohranjali biotsko raznolikost. V Jutro na Prvem smo poklicali gospo Nevenko Lukič Rojšek, predstavnico Svetovne organizacije za zaščito narave v Sloveniji. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Te dni žabe in druge dvoživke množično zapuščajo prezimovališča in se odpravljajo do mrestišč. Na spletni strani www.pomagajmo-zabicam.si so zbrane vse lokacije, kjer prostovoljci dvoživkam pomagajo čez cesto – za to potrebujete odsevni jopič, dobro lučko, vedro in rokavice. Na Blagušu že več kot desetletje akcijo organizira prostovoljka Gita Fras, sicer profesorica na ljutomerski gimnaziji.
Miha Leitinger izdeluje rastlinske terarije oziroma tropikarije. Kaj točno to je, iz česa so terariji, kako skrbeti za njih, je povedal v pogovoru z Andrejo Gradišar.
21. januarja 1955 je Ansambel Avsenik v Celovcu posnel drugo različico skladbe Na Golici, ki je zajadrala po svetu in postala ena največkrat predvajanih skladb vseh časov. Ob tem smo za dobro jutro poklicali k Avsenikom v Begunje, kjer je še danes gostilna in tudi muzej, direktor Aleš Avsenik, Slavkov vnuk, pa je povedal, kako je dedek pripovedoval o nastanku skladbe, kaj o njej hrani muzej in kako je s prenašanjem veselja do narodnozabavne glasbe do najmlajših. Prav 21. in 22. januarja 2023 pa "Pri Jožovcu" poteka tudi 16. mednarodno tekmovanje harmonikarjev. Z Alešem Avsenikom se je pogovarjala Mojca Delač.
Napovedujemo 11. sezono naPOTkov! V januarju in februarju bomo obiskali nekatera manjša slovenska smučišča. Matej Kandare, direktor gospodarsko-interesnega združenja Slovenija Outdoor pravi, da imamo pri nas 57 smučišč, najdaljša proga je dolga skoraj 7km. V tujini v smučarskih centrih prednjačijo večdnevni smučarji, pri nas pa je 75% gostov enodnevnih, med njimi večinoma domači. Iz tujine k nam na snežne strmine prihajajo Hrvati, Srbi, Madžari, Poljaki, Čehi in Angleži.
