Iskanje
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica Tina Žun.
Tokrat predstavljamo bogato in navdihujoče pesemsko izročilo Bolgarije, Češke, Estonije, Velike Britanije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Slovenije. Tudi letos je Prvi program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo pomladno-velikonočnih napevov. Pestro bero evropske ljudske glasbe pa dopolnjujejo še zanimivi pomladni običaji.
54 min • 07. 04. 2026
Dr. Svanibor Pettan, eden osrednjih slovenskih etnomuzikologov, ob zaključku svoje dolgoletne akademske poti v tokratni oddaji odpira razmislek o glasbi kot dragocenem delu kulturne dediščine ter živi praksi, ki spremlja človeka v različnih družbenih in zgodovinskih okoliščinah. Kot ustanovitelj katedre za etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in nekdanji predsednik Mednarodnega združenja za tradicije glasbe in plesa osvetljuje tudi razvoj in pomen etnomuzikologije kot vede, ki pomembno prispeva k razumevanju in ohranjanju glasbenega izročila.
55 min • 31. 03. 2026
Tokrat se podajamo v glasbeno pestrost Istre. Prisluhnimo posnetku koncerta, ki je nastal v sklopu oddaje Glasbeni abonma v studiu Hendrix Radia Koper januarja letos. V oddaji so gostovali: Zingelca, Katice in bobnar Sergeje Ranđelovič - Ranđo. Zingelca sta Marino Kranjac in Mark Varljen, ki z violino, bajsom in trieštino oživljata istrsko glasbeno zapuščino. Njuna glasba izhaja iz spoštovanja do izročila, obenem pa jo zaznamuje tudi prepoznaven avtorski pečat. Katice so vokalna skupina, ki stremi k raziskovanju ljudskega petja in ustvarjanju novih, avtorskih pristopov k tradiciji. Repertoar sega od pristnih ljudskih pesmi do izvirnih skladb, ki se naslanjajo na bogato dediščino različnih slovenskih pokrajin.
58 min • 24. 03. 2026
Človek se v svojem življenju nenehno maskira. Nadeva si vidne ali manj vidne maske in s tem preoblikuje svoje notranje in zunanje razumevanje. Kaj torej maska sploh je? V oddaji o praksi maskiranja spregovorimo z muzejsko svetovalko, magistrico Adelo Pukl. Ob pogovoru nas popelje po razstavi Maske: Od rituala do karnevala, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.
56 min • 17. 03. 2026
V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se podajamo med obredne kresne napeve, svatovske pesmi in ljubezenske zgodbe, ki so se ohranile ob reki Kolpi. Prisluhnimo dragocenim arhivskim posnetkom, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta zbrali v svojem arhivu in predstavili na zgoščenkah Bela krajina in Kostel: Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe ter Slovenske ljudske plesne viže: Bela krajina in Kostel, ob tem pa tudi nekaj novejšim posnetkom belokranjskih ljudskih pesmi, ki pričajo o tem, kako živa in navdihujoča ostaja belokranjska glasbena dediščina.
45 min • 10. 03. 2026
V tokratni oddaji vas vabimo v Veržej – kraj z bogato tradicijo ljubiteljske kulture. Letos dvajset let delovanja obeležuje Folklorna skupina Leščeček, ki pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej ohranja plesno, glasbeno in pevsko dediščino Prlekije ter jo z mladostno energijo prenaša na nove generacije. O začetkih, ustvarjanju in današnjem utripu skupine bosta spregovorila vodja glasbenega sestava David Lukner in eden od ustanoviteljev Folklorne skupine Leščeček Marko Rus. Kot pravita sogovornika, ju pri delu navdihujeta pristnost in kakovostno preživljanje prostega časa v krogu ustvarjalnih ljudi.
50 min • 03. 03. 2026
Tokratno oddajo posvečamo etnomuzikologu in dolgoletnemu sodelavcu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, gospodu Julijanu Strajnarju, ob njegovi 90-letnici, ki jo je praznoval v začetku letošnjega leta. S svojim raziskovalnim delom, terenskimi zapisi in poglobljenimi študijami je pomembno zaznamoval slovensko etnomuzikologijo. Prispeval je k razumevanju in ohranjanju bogate glasbene dediščine slovenskega prostora. Predvajali bomo posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj z naslovom Pojaj mi, pojaj, črn kous iz leta 2016. Posvečena je bila njegovi 80-letnici. Slavnostni večer je povezovala Maja Šumej, pripravili pa so ga sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija.
50 min • 24. 02. 2026
Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi odpira prostor raznolikim glasbenim izrazom, navdihnjenim s tradicijo slovenskih pokrajin.Skozi raznoliko glasbeno krajino nas bodo vodile izbrane ljudske pesmi in viže – od severne Istre, prek Haloz in Dolenjske, pa vse do Prekmurja. Prisluhnili bomo zasedbi Zingelci, Trstenkam, Bogdani Herman in Juretu Toriju, Marko bandi, Cintaram, Raglam in triu Volk folk.
51 min • 17. 02. 2026
V oddaji se z avtorico, kustosinjo pedagoginjo Sonjo Kogej Rus, sprehodimo po razstavi Spominske knjige v Slovenskem etnografskem muzeju. Ob več deseterih spominskih knjigah razmišljamo o njihovi preteklosti, nostalgiji in praksi spominjanja na intimni in širše družbeni ravni.
56 min • 10. 02. 2026
V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V drugem delu prireditve bomo prisluhnili: Kapelskim pubom iz Kulturnega društva Kapele, Maroltovkam iz Akademske folklorne skupine France Marolt, Vaškim pobom z Nušo in Zalo iz Kulturno prosvetnega društva Kovač Lija, Vuhred, Beročki iz Zavoda Herbija Prlekija in Maroltovskim godcem iz Akademske folklorne skupine France Marolt. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.
47 min • 03. 02. 2026
V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V prvem delu prireditve bomo prisluhnili: Duetu pevk pri društvu plesalk za tretje življenjsko obdobje iz Tržiča, pevkam ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara Kranj, Mladi Zarji iz Kulturnega društva France Prešeren Račna, Ljudskim pevcem iz Luč iz Kulturno umetniškega društva Tone Mlačnik Luče in godcema iz folklorne skupine Podkuca Kulturnega društva Dobrava Naklo. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.
47 min • 27. 01. 2026
V oddaji pod drobnogled postavimo zvonjenje kot večplastno zvočno prakso, ki se na Slovenskem pojavlja tako v ljudski kulturi, kot tudi širšem sodobnem vsakdanjiku. Zvon in zvonjenje v neposredni ali preneseni obliki znotraj ljudskega gradiva govorita o čustvih, skupnosti in njeni pripadnosti, širše gledano pa ju pestijo akustemološka vprašanja ločnice med hrupom in glasbo. O vsem tem se v oddaji pogovarjamo z etnomuzikologinjo dr. Mojco Kovačič iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.
56 min • 20. 01. 2026
V evropskem in tudi slovenskem znanstvenem prostoru velja balada za eno najbogatejših in najbolje raziskanih kulturnih stvaritev. Po mnenju številnih folkloristk in folkloristov je prav zaradi svoje skrivnostne narave in žanrske kompleksnosti še danes med najzanimivejšimi literarnimi folklornimi žanri. Balade so na eni strani izraz človeškega ustvarjanja, domišljije in odseva življenjskih izkušenj, na drugi pa estetsko dejstvo, ki v sebi združuje vse temeljne prvine umetniške stvaritve. V tokratni oddaji poslušamo posnetek koncerta z naslovom Balade, ki je potekal 6. novembra 2025 v Atriju ZRC SAZU. Pripravila sta ga kantavtor Jani Kovačič, ki je priredbe in motive ljudskih balad interpretiral ob spremljavi lutnje in arhelutnje, ter dr. Marjetka Golež Kaučič, avtorica spremne besede in znanstvene monografije Slovenske ljudske balade (2018).
57 min • 13. 01. 2026
V prvi oddaji novega leta se oziramo nazaj v leto 2025, ki nam je postreglo s številnimi glasbenimi novostmi, izdajami, festivali, koncerti, pevskimi revijami in še kaj bi se našlo … ja, leto 2025 je bilo na polju ljudske in etno glasbe res zelo polno in bogato. V oddaji poslušamo: Niko Prusnik in brate Poljanec, Gugutke, sestave Folklorne skupine Leščeček, Katice in dobitnike nagrad na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Napev-odsev 2025.
48 min • 06. 01. 2026
Vsestranska umetnica, glasbenica in raziskovalka glasbenih tradicij, Zvezdana Novaković, ki zadnjih nekaj let nastopa z umetniškim imenom Zven, bo v naslednjih dneh v svet poslala nov glasbeni album. Gre za tretji studijski album z naslovom Polnočno sonce, ki v ospredje postavlja glasbeni odsev naravnega arktičnega fenomena, vabi k soočanju z notranjimi labirinti in odpira prostor upanju, miru ter svetlobi. Z Zvezdano Novaković se o novem albumu pogovarjamo pred uradnim izidom in koncertno predstavitvijo, ki bo v torek, 6. januarja 2026 v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani.
59 min • 30. 12. 2025
Pred zadnjo adventno nedeljo se odpravljamo na praznično potovanje po Evropi, kjer bomo spoznali bogato in navdihujoče pesemsko izročilo evropskih dežel. Tudi letos je 1. program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo z božično-novoletnimi kolednicami in voščili. Pri projektu so sodelovale še radijske hiše iz Avstrije, Bolgarije, Estonije, Finske, Škotske, Latvije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Ukrajine.
53 min • 16. 12. 2025
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo drugi del koncerta. Nastopili so: Predstavili so se: Tomaž Podobnikar, Katice, Rožančevi Fantjiči in Vruja.
48 min • 09. 12. 2025
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo prvi del koncerta; nastopili so: Dečve, EtnoPot, Cintare, Ljoba Jenče in Rezjanab Sasiedi.
56 min • 02. 12. 2025
V oddaji spoznavamo odsek iz dela in življenja Stanka Vurnika; interdisciplinarnega raziskovalca zgodnjega 20. stoletja, ki je v svoji analizi ljudske kulture posegal na polja etnološke, muzikološke in umetnostnozgodovinske znanosti. Kot kritik s strogimi načeli in neumoren znanstvenik je sooblikoval temelje povojnega kulturnega izražanja in razmišljal o raziskovalnih načelih treh na Slovenskem novih znanstvenih disciplin.
34 min • 25. 11. 2025
V tokatni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se pogovarjamo z Matevžem Omanom, dolgoletnim zbirateljem, raziskovalcem in zapisovalcem kulturne dediščine Stražišča. Prva pisna omemba tega naselja, ki leži na desnem bregu Save, sega več kot tisoč let v zgodovino; zaznamovalo pa ga je predvsem sitarstvo, torej tkanje žimnatih sit.
50 min • 18. 11. 2025
