Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

238 epizod

238 epizod


Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.


21. 6. 2022

Marino Kranjac, istrijanska duša

Za majhnimi očmi umirjenega obraza je skromen človek, ki dela dolgoročne načrte in počasi melje svoj vsakdan. Razmišljujoč in pristen. Nocoj je v naši sredi prejemnik Maroltove plakete, najvišjega priznanja za področje folklorne dejavnosti za leto 2021 – Marino Kranjac. Obiskali smo ga na njegovem domu med vinogradi nad Koprom, a sebe nima za Primorca. Marino Kranjac je svojo življenjsko pot je posvetil slovenski ljudski glasbi, specializiral se je za istrsko ljudsko glasbo, saj ga z njo povezuje okolje, v katerem živi in deluje. Marino velja za odličnega interpreta, glasbenika in umetniškega vodjo, avtorja glasbenih priredb, je soustanovitelj številnih prepoznavnih glasbenih skupin – Istranova, Pišćaci, Tolovaj Mataj, Marušić Istrio, Zingelci, Vruja, Adriavox, Cappella Justinopolitana, zaradi katerih je istrska ljudska glasba presegla meje arhivskega gradiva in zaživela v novih podobah, v zvoku, ki združuje pokrajinsko specifiko s sodobnimi glasbenimi pristopi in hkrati s starimi, npr. srednjeveškimi praksami ki so omogočili, da so te glasbene priredbe doživele širšo prepoznavnost in priljubljenost med ljudmi. V oddaji ga bomo pobliže spoznali, o njem pa bodo spregovorili tudi dr. Mojca Kovačič, mag. Simona Moličnik in g. Janez Jocif. Ob vsem tem bomo poslušali posnetke Marinove glasbene zakladnice - Istranova, Vruja, Cappella Justinopolitana, Zingelci iz Kopra, ...


14. 6. 2022

France Marolt - Poklon, 2. del

Bili smo na 74. letni produkciji najbolj znanega folklornega ansambla v državi, Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, z naslovom France Marolt – Poklon. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma smo si jo lahko ogledali v nedeljo, 15. maja 2022. Več kot 50 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v plesni predstavi, ki je bila tokrat posvečena ustanovitelju Francetu Maroltu. Naj spomnimo: prejšnji torek smo poslušali prvi del koncerta, Uverturo, Ziljske svatbene plese in skladbo Lipa zelenela je v izvedbi Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča, Ovo selo zdravo i veselo in Plese ljubljanskega predmestja. Plesna predstava 'Poklon' je v 10 točkah prikazala začetek, razvoj in koreografske novosti Luke Kropivnika, dr. Tomaža Simetingerja in Mirka Ramovša. Predstavo povezujejo kratki izseki iz pogovorov z nekdanji člani skupine in raziskovalci dela in življenja Franceta Marolta. Pogovor z umetniškim vodjem, Luko Kropivnikom, ki bo opisal dogajanje na odru, bo vodila Nika Rožanc.


7. 6. 2022

France Marolt - Poklon, 1. del

Bili smo na 74. letni produkciji najpomembnejšega folklornega ansambla v državi, Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, z naslovom France Marolt – Poklon, ki je bila predstavljena na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma v nedeljo, 15. maja 2022. Več kot 50 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v plesni predstavi, ki je bila tokrat posvečena ustanovitelju Francetu Maroltu. Ta bi 21. junija praznoval 131. rojstni dan. Bil je osebnost prihodnosti, človek, katerega življenje, delo in ustvarjanje sta nesrečno presekali dve svetovni vojni in ustavili dogajanje. Delo Franceta Marolta je bilo ves čas v ritmu glasbe. Vodil je Primorski, pozneje Slovenski kvartet, bil je pomožni dirigent pevskega zbora Glasbene matice, leta 1926 – torej komaj 7 let po ustanovitvi Univerze v Ljubljani – je ustanovil in nato vodil študentski pevski zbor te univerze, danes je to Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča. Poleg tega se je zelo zanimal za slovensko glasbeno izročilo; to je spodbudilo ustanovitev Folklornega inštituta. Leta 1948 je s samo tremi pari ustanovil tudi folklorno skupino, ki je plod trikotnika France Marolt – Marija Šuštar – Tončka Marolt. Po njegovi smrti aprila 1951 si je skupina nadela njegovo ime. Plesna predstava 'Poklon' je v 10 točkah prikazala začetek, razvoj in koreografske novosti Luke Kropivnika, dr. Tomaža Simetingerja in Mirka Ramovša. Predstavo povezujejo kratki izseki iz pogovorov z nekdanjimi člani skupine in raziskovalci dela in življenja Franceta Marolta. Pogovor z umetniškim vodjem Luko Kropivnikom, ki bo opisal dogajanje na odru, vodi Nika Rožanc.


31. 5. 2022

Ljubljanski madrigalisti, tri desetletja z lepoto v glasbi

Skupno vodenje različnih pevskih linij že tri desetletja združuje posameznike in posameznice v pevski kolektiv s skupnim vdihom in izdihom v eno čutenje poslanstva. Poslušanje in prilagajanje sta odločilnega pomena za končni umetniški izraz. Ta pa – ne le da navduši tako izvajalce kot poslušalce – z lepoto napolni duha. Pevski zbor Ljubljanski madrigalisti je zbor, ki izhaja iz tradicije in se z novimi idejami vanjo spet vrača. Je zbor čistih linij, ujemajočih se polifonih prepletanj in izjemnega tako glasbenega kot občečloveškega žara. Ob vsem, kar se v zdajšnjem času zdi še najpomembneje, pa je, da ostaja pevski kolektiv, ki različne posameznike združuje v enovito glasbeno oziroma splošno družbeno celoto. Ljubljanski madrigalisti so z mnogimi dejavnostmi praznovali trideset let svojega delovanja. Čeprav so se pevke, pevci, dirigentke in dirigenti v tem obdobju večkrat menjali, dvoje vodil ostaja od samega začetka. To sta čvrsta medsebojna pevska izkušnja in visoko zastavljeni glasbeni cilji. Ti so se v vseh letih uresničevali na tekmovalnih dosežkih doma in v tujini, na odmevnih koncertnih turnejah, premišljenih odrskih interpretacijah, na novostih, ki jih ta zbor vnaša v širši zborovski svet, v zavidljivem številu zvočnih, tudi videoizdaj, pisnem, zdaj tudi digitalnem dokumentiranju svoje dejavnosti in ne nazadnje, a najpomembnejše: v glasovni prodornosti in estetski zvočni homogenosti. Oddaja se osredinja na spomine in vtise dirigentov: Matjaža Ščeka, Walterja Lo Nigre, Andreje Martinjak, Mirka Ferlana, Mateje Kališnik, Primoža Malavašiča in Klare Maljuga.


24. 5. 2022

Rodrigo Cuevas - posnetek koncerta

Otvoritveni koncert 38. mednarodnega festivala Druga godba. Posnetek iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma. Rodrigo Cuevas je karizmatični španski glasbenik, ki s prepletom različnih glasbenih, tudi folklornih elementov, ustvarja izrazno močan, doživet nastop. Navdušuje z izvirnostjo umetniškega posredovanja, ki nigar ne pusti ravnodušnega.


17. 5. 2022

Nekoč v tihi majski noči

Kajne, da je svet v maju povsem drugačen? Zelenje se je bujno razživelo, cvetlice nas pozdravljajo na vsakem koraku in sonce je z nami od zgodnjega jutra do poznega večera in noči so že prijetne. Takšne, ki vabijo v svojo družbo: ali da posedimo in vpijamo vonj pomladi ali da jo fanti mahnejo po vasi pet podoknice. Z izborom pesmi starejšega in novejšega datuma se bomo podali vse od Bele krajine do Haloz. Začeli bosta pevki iz Koprivnice nad Senovim, nadaljevali pa bomo v moški družbi ljudskih pevcev iz Markovcev. V Beli krajini se bomo ustavili skupaj s Folklorno skupino Dragatuš, Katicami in Zvezdano Novakovič. Prek Rezije bomo nadaljevali pot k Marijinim pesmim. Z avstrijske Koroške prihaja skupina Nomos, iz Cirkulan v Halozah pa Sestre Kopinske. Haloški melos bodo okrepile še legendarne Trstenke pa Trutamora Slovenica z igranjem na ljudski inštrument trstenke. Končali bomo pri pastirjih in Starih Ravenčanih.


10. 5. 2022

Pomladni glasbeni odsevi

Letošnja pomlad bogato odseva tudi v glasbenih odtenkih. Marca in aprila so se po Sloveniji zvrstila območna srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila, ki jih vestno organizira Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Po vsej državi so se zbrale skupine ljudskih pevcev in godcev, ki so bili več kot veseli, da so se po dveletnem premoru lahko spet srečali. Glasba in veselje pa gresta z roko v roki. Mi smo s snemalnikom ujeli območno srečanje 'Napev – Odsev', ki ga je pripravila območna izpostava Ljubljana. V oddaji bomo slišali le del nastopajočih s srečanja, to so: Helena in Primož Urbančič (KUD Židan parazol), Drumlce (KUD Židan parazol), Maroltovke (AFS Franceta Marolta) in Maroltovski godci (AFS Franceta Marolta). Prav ob začetku pomladi, konec marca, je 30 let bogatega delovanja doživel pevski zbor Ljubljanski madrigalisti, ki se še posebno občuteno posveča ljudski glasbi. Ob koncu nam bo Jani Kutin iz Čadrga pod tolminskimi vrhovi predstavil novi glasbeni album skupine Bakalina Velika.


3. 5. 2022

O majniku, pravljicah in Florjanu

Neki podatek pravi, da med nekaj manj kot devet tisoč ljudskimi pesmimi, ki jih je zbral Karel Štrekelj, več kot tisoč pesmi omenja Marijo. Posvečenih ji je približno 450 cerkva. Med njimi je tudi tista na Ptujski Gori, ki se dviga nad Dravsko polje. O nastanku Marijinega svetišča na Ptujski Gori kroži vrsta legend, a njene začetke povezujejo z zaobljubo predstavnikov štajerskega plemstva. Z vrha tega gručastega naselja ob cesti Ptuj–Majšperk je imeniten razgled. Nas je pot vodila čez Goro v sosednje naselje Stogovci; obiskali smo gospoda Vilibalda Čuka. Kot preprost človek, rojen leta 1945, je večino svojih delovnih let preživel v tujini. Zanimivo je, da je z domovino ostal povezan na prav zanimiv način – že pred časom se je odločil, da bo zapisal pravljice, ki so mu ostale v spominu. Ob pravljicah se bomo ustavili tudi pri ljudskih pesmih, ki opevajo Marijo, božjo mater. Pevke Akademske folklorne skupine Franceta Marolta so leta 2015 izdale zvočni album z naslovom Lepa si, roža Marija, ki prinaša več kot 20 ljudskih pesmi o Mariji. Maj je zanimiv tudi zaradi Florjanovega koledovanja, ki ga poznajo le redki kraji. Ali veste, kaj dobijo florjanovski koledniki v dar? Če ne, poslušajte oddajo. Godli in peli nam bodo pevke AFS Franceta Marolta, družinski trio Volk Folk, pevke in pevci z Ostrožnega pri Celju in iz Precetincev pri Mali Nedelji, Marko banda, godci iz Nimnega na Kozjanskem in Rudnega, za konec pa še Maria Michelizza in Šavrinske pupe en ragaconi.


26. 4. 2022

Dr. Valens Vodušek

V oddaji predstavljamo dr. Valensa Voduška (1912–1989), ki je bil po svoji osnovni izobrazbi pravnik, a ga je ljubezen do glasbe (in to vseh zvrsti) že zelo zgodaj zapeljala v raziskovanje slovenskega ljudskega glasbenega izročila, ki mu je ostal zvest vse do upokojitve. Kar 27 let je vodil Glasbenonarodopisni inštitut, ki se je v njegovih časih najprej imenoval Folklorni inštitut, nato pa Sekcija za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZU. V njegovem času je inštitut pridobil veljavo raziskovalne ustanove, tudi s tem, da je v delo uvedel terenska snemanja in priskrbel potrebno tehnično opremo. Pravniško natančen etnomuzikolog se je temeljito poglabljal v strukturo ljudske pesmi in glasbe, kar so občudovali in z zanimanjem poslušali številni znanstveniki v tujini. Imel je izjemen spomin, a svoje ideje je le redko spravil na papir, kar je za vse nas velika škoda. Vso njegovo zapuščino v pisni obliki sta v knjigi Etnomuzikološki članki in razprave združila dr. Marko Terseglav in mag. Robert Vrčon. V oddaji spoznamo njegovo delo in življenje ob pomoči dveh sogovornikov, njegovih nekdanjih sodelavcev: g. Mirka Ramovša in dr. Marka Terseglava.


19. 4. 2022

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.


12. 4. 2022

Zvezdne poti in plesne sledi

Nocoj bomo v naši oddaji gostili avtorja, etnologa in kulturnega antropologa dr. Tomaža Simetingerja. Pred kratkim je namreč izšla 55. izdaja knjižnice Glasnika Slovenskega etnografskega društva z naslovom Zvezdne poti in plesne sledi: Od Platona do romarskega vrtca. V knjigi se na približno 130 straneh poglobljeno prepletajo antične ideje pitagorejsko-platonistične filozofije o krožnem kolektivnem gibanju, ki preslikava gibanje zvezd in nebesnih teles ter omogoča komunikacijo z božjim, ter slavilne prakse krščanske Cerkve, ki se še danes kažejo v procesijah. Prav posebno pozornost knjiga namenja že v naslovu omenjenemu romarskemu vrtcu. Gre za obliko procesij, ki so jih do druge svetovne vojne izvajali pri pomembnejših romarskih cerkvah na Dolenjskem in Štajerskem. Razvojno lahko te procesije, ki so jih med petjem in hojo polžasto krožno zavijali, povežemo z obliko plesa, ki je bil v različnih delih Evrope v cerkvenem življenju razmeroma razširjen, a doslej v literaturi tako na Slovenskem kot po svetu malo obravnavan in zato velja za eno bolj spregledanih tem plesne kulture.


5. 4. 2022

Če babe vkup stojijo, takole govorijo

Zmaga Kumer je leta 1975 izdano knjigo Pesem slovenske dežele, ki še vedno velja za eno temeljnih del s področja ljudske pesmi, posvetila slovenskim materam pevkam, varuhinjam našega izročila. Zapele bodo Ragle, ki se lahko pohvalijo s častitljivo obletnico delovanja – 25 let. To je še poseben dosežek, če se zavedamo, da skupino sestavljajo dekleta in žene, stare od 35 do 38 let, v glavnem torej polno zaposlene mame in žene. Svoje bosta dodali Marinka Prelog in Selma Franov iz Ljutomera, ki sta kot duo Beročka posneli zgoščenko, polno žalostink in veselink. Cintare so pevska zasedba dvanajstih žena. Njihovo skrivnostno moč, ki jo izražajo v celovitih projektih, je z besedami težko opisati. Večkrat so že nastopile v naših oddajah, vsakokrat se izkažejo z bolj obrušeno, bolj premišljeno in bolj dodelano glasbeno zgodbo, navdihnjeno z ljudsko dediščino. Zapoje nam Vesna Zornik ft. Sounds of Slovenia in APZ Tone Tomšič in prekmurska skupina Ethnotrip. Pevke Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Adriane Gaberščik so izdale dvojno zgoščenko, ki skupno zajema približno 50 ljudskih pesmi. Ta folklorna skupina pa je dala že eno močno in znano žensko zasedbo, to so seveda Katice. V pesmih se dotikamo ljubezni in hudomušnosti, pa tudi žalosti in težkih ženskih tem, kot sta detomor in biti desetnica. Ja, ko babe vkup stojijo, takole govorijo!


29. 3. 2022

Smo slišali ptičice peti

V sredini marca 2022 smo bili prisotni na predstavitvi dolgo pričakovane zbirke pesmi iz Loške doline z naslovom Smo slišali ptičice peti. Zajetna izdaja združuje več kot 120 pesmi z notnimi zapisi in urejenimi opombami. Zbrala jih je Frančiška Truden - Fani iz Starega trga pri Ložu, ki je vneta zbiralka pesmi svoje okolice; pesmi se je naučila v otroštvu od svoje mame in v šoli, pozneje pa jih je slišala od sovaščank in sovaščanov, na prireditvah in na radiu. Repertoar številnih in tematsko raznovrstnih pesmi, ki jih Fani Truden hrani v svojem spominu in jih zapoje tudi sama ali s svojimi Pevkami iz Loške doline, je zdaj shranjen v pesmarici Smo slišali ptičice peti. Pesmarica je izšla v sozaložništvu partnerjev: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Cerknica, Kulturno društvo Notranjska in založba ZRC. Predstavitev pesmarice je bila v kulturnem domu Stari trg, večer je povezovala gospa Ida Turk, zapeli so pevci in pevke iz okolice: Vida Truden, Katja Truden, Jakob Levec, France Anzeljc, Jana Žnidaršič, Simona Žnidaršič, Sonja Debeljak.


22. 3. 2022

Je na Dravci m'hlica

Violistka Mojca Kamnik, violinistka Urša Lorber in kitarist Aljaž Lipuš. Skupaj že skoraj desetletje prepletajo ljudsko in avtorsko glasbo kot trio Hedera Vento. Ime, ki tako nenavadno lepo spolzi iz ust, v esperantu pomeni bršljanov list. Mojca, Aljaž in Urša so leto 2021 intenzivno posvetili načrtovanju in uprizoritvi projekta Je na Dravci m'hlica. Ustvarili so intermedijski performans, katerega navdih so koroške ljudske pesmi z ljubezensko tematiko in reko Dravo kot ves čas navzočo točko preloma. Drava je namreč žila narave, ki jih venomer spremlja na poti iz Maribora do koroškega doma, zato ni čudno, da so poti po Dravski dolini sprožile veliko navdiha in idej. Šli so še dlje – nagovorila sta jih okoljska problematika in glasno neprimeren odnos do vode, ki so ga vtkali v zgodbo. Performans je sestavljen iz štirih sklopov z živo glasbo, zvočnimi krajinami, gibljivimi slikami božanske Drave in povzetkom čustev, ki jih izražata dva obraza, ki povzemata zgodbe živečih ob Dravi. Performans je zrcalo našega odnosa z vodo in do vode.


15. 3. 2022

Družina Jakob

Že kar nekaj časa je minilo, odkar smo s snemalniki stopali v hiše in snemali domače, družinsko petje. Tokrat se nam je posrečilo. Na prireditvi Družina poje 2021 v Andražu nad Polzelo smo namreč spoznali družino Jakob, ki je redna obiskovalka te tradicionalne prireditve. Beseda je dala besedo in v sončnem dnevu, ki je z nizkimi temperaturami in bridkim vetrom še pritrjeval sicer že odhajajoči zimi, smo se odpravili na pot. Vas Zavrh pri Dobrni je rojstni kraj družine Jakob, ki jo sestavlja pet sester in brat: Irena, Zdenko, Jelka, Draga, Slava in Ema. Ko smo z družino skupaj posedali ob kaminu v hiši na hribu, v kateri živi sestra Draga, je beseda tekla o marsičem. Družno se spominjajo, da se je v teh krajih veliko pelo, to je bilo nekaj normalnega, vsakdanjega. Predvsem ob domačih delih. Jakobove sestre so se kar nekaj let trudile in raziskovale ljudske pesmi, predvsem je bilo to delo najstarejše sestre Irene. Ta je prečesala knjige v knjižnicah in iskala raznovrstne pesmarice, da bi našla pesmi njihovih krajev. Njeno delo se je obrestovalo, saj so mape polne različnih ljudskih pesmi. Irena jim je bila kot druga mama, pove Slava. Družinsko petje je dar. Nekaj, česar ne moremo kupiti. To niso le pesmi, njihova besedila in pazljivost, da ''bo dobro zvenelo''. To niso nastopi, vaje in priprave. To je moč glasbe, ki ljudi poveže z nevidnimi rokami harmonije, s tem pa morda stopijo korak bliže soncu. Občutek je močan, a hkrati krhek … kot pajčevina, ki jo pajek plete dolgo in skrbno. Daje mu občutek varnosti, zavetja – to je dom. Hitro pa se lahko tudi raztrga. Prav tako je z družinskim petjem: treba ga je negovati in v njegovo mrežo vplesti čim več družinskih članov, saj jih bo povezovalo in varovalo. Nika Rožanc.


1. 3. 2022

Pust širokih ust

Pust je živ, barvit, svetel, tudi mitološki praznik, ki v najrazličnejših oblikah preganja zimo v številnih deželah severne poloble. V številnih različicah šeg se pojavlja tudi na Slovenskem. Nekatere ostajajo skrivnostne. Dogmatična pravila prehajajo iz roda v rod in so ponekod še vedno v domeni moških. Glasba je obvezna, a ostaja v funkciji konteksta celotnega običaja. Na ta veseli dan, praznik vseh norcev, se bomo ustavili v Drežnici, Tolminu, Lancovi vasi, Hrušici, Dobrepolju in Kanalu ob Soči. Pridite z nami, veselo bomo rajžali!


22. 2. 2022

Pesmi od nas za vas

Kulturno umetniško društvo Študent iz Maribora združuje dve sekciji: Akademski pevski zbor (APZ) Maribor in Akademsko folklorno skupino (AFS) Študent. V preteklosti so delovale tudi druge sekcije, kot so gledališka sekcija, veliki plesni orkester, sekcija za športni ples. Začetek njihovega delovanja označuje letnica 1964. Društvo je polno mladih – študentov Univerze v Mariboru, ki se odločijo za vokalno ali folklorno ljubiteljsko dejavnost. AFS Študent je ena izmed največjih folklornih skupin na vzhodu Slovenije, v svojem koreografskem repertoarju predstavlja plese vseh slovenskih pokrajin. Seznam njihovih evropskih in svetovnih gostovanj je zelo dolg, sami pa tudi pridno sodelujejo pri organizaciji mednarodnega folklornega festivala Folkart, ki že od leta 1989 poteka v okviru Festivala Lent. Konec leta 2021 je njihov glasbeni sestav oziroma muzika AFS Študent, kot se poimenujejo sami, posnel in izdal svoj prvi glasbeni album, ki so ga poimenovali Pesmi od nas za vas. Album zajema 11 instrumentalnih in vokalnih glasbenih priredb slovenskih ljudskih pesmi in plesnih viž. Člani glasbenega sestava AFS Študent Maribor so: Tomaž Granda, David Lukner, Rok Méthans, Jaka, Gašper in Iza Waldhütter ter Katarina Ženko. Njhov vodja in mentor je Miran Waldhütter.


15. 2. 2022

Marko banda – v živo!

V petek, 28. maja lani, je 14. festival Godibodi, festival sodobne avtorske in etno glasbe, postregel z večerom ljudske glasbe. Z nami bo Marko banda – z Andijem, Boštjanom, Miho, Slavkom in Željkom se bomo družili. Cimbale, violina, klarineta in kontrabas – to je ''zmagovalna kombinacija'', ki je vzdržala tokove časa zadnjih 30 let. Njihov koncert smo posneli konec maja lani, ko so nastopili v Hribarjevi dvorani Ljubljanskega gradu. Predstavili so pesmi s tretjega zvočnega albuma, ki je sicer izšel ob lanski 30-letnici skupine in ki niza 12 različnih pesmi, ki poslušalca nikakor ne pustijo ravnodušnega. Ob snemanju sta se jim pridružila tudi nekdanja člana zasedbe, Samo Budna na violini in Tomaž Rauch na violi, zapela pa je Tjaša Šimonka Kavaš. Za posnetek koncerta sta poskrbela mojster zvoka Matjaž Mastnak in asistent Gašper Vodlan.


8. 2. 2022

Damijan Močnik

Tokrat bomo dali prostor nagrajencu Prešernovega sklada za leto 2022. Skladatelj, pedagog, zborovodja, dirigent, umetnik, ljubitelj lepega in ljudskega. Predvsem odnos s slednjim bomo postavili v ospredje. Sam se, kot pravi, ljudske glasbe dotika s tresočo roko. V uri pogovora v prostorih Glasbene matice, kjer vedno nekje nekdo marljivo vadi in iz inštrumenta izvablja melodije, smo se lahko prepričali, da je človek, ki izkazuje globoko spoštovanje do ljudske glasbe. Ljudsko blago raziskuje, primerja, občuduje in ga ob priložnosti tankočutno glasbeno oplemeniti. Naš gost je Damijan Močnik. Skladatelj Damijan Močnik se je v zadnjih letih uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih zborovskih in vokalno-instrumentalnih skladateljev. O njegovi mednarodni odmevnosti pričajo redne izvedbe njegovih skladb na najprestižnejših festivalov po svetu. Njegove pesmi izvajajo pevci najvidnejših profesionalnih pevskih zborov. Danes v vlogi zborovodje in umetniškega vodja glasbenih dejavnosti deluje na Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, prav tako je docent na ljubljanski Akademiji za glasbo. To je že njegova druga Prešernova nagrada, prvo je prejel v študentskih letih za skladbo za simfonični orkester. V oddaji slišimo slovenske ljudske v priredbi Damijana Močnika in izvedbi različnih slovenskih pevskih zborov - od otroških do odraslih.


1. 2. 2022

Mi vam hočemo zapeti od Marije svečanske

Drugega februarja boste v koledarjih našli označen praznik: svečnica. Beseda sama nam hitro razkrije pomen praznika, pa vendar je blagoslov sveč, ki se na ta dan opravlja v Rimskokatoliški cerkvi, le en košček vsebine. Svečnica je v cerkvenem letu praznik Jezusovega darovanja v templju; prvotno ime praznika pa je bilo Marijino očiščevanje. Korenine praznika pa so še daljše, in sicer so v dneh okrog svečnice v starem Rimu praznovali luperkalije. Množice so se z gorečimi plamenicami valile po ulicah, številni med njimi so se oblekli v kože, ipd. Dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, podrobneje predstavi ta čas kot tudi obred ženskega očiščevanja. Prvotno ime praznika je bilo namreč Marijino očiščevanje, v preteklosti so verjeli, da je ženska po porodu nečista in tako je morala počakati vsaj 40 dni, preden se je vrnila v družbo. Svečnica nastopi točno 40 dni po božiču, kar označuje tudi Marijino očiščevanje in darovanje: z Jožefom sta dojenčka Jezusa prinesla v tempelj, kjer sta ga posvetila Bogu, kot je bila navada za vsakega prvorojenca, odkupila pa sta ga z dvema goloboma oz. grlicama. To je bil dar, ki so ga premogli reveži. Bogatejši so darovali večje živali. Na Slovenskem je znano tudi svečniško koledovanje in pesmi, ki spremljajo kolednike, redno omenjajo Marijo z dvema golobčkoma, starčka Simeona in prerokinjo Ano ... kar nakazuje na to, da se vsebina teh pesmi trdno opira na svetopisemsko poročilo, ki ga je zapisal evangelist Luka. Kot praznik luči se je svečnica preoblikovala v Rimskokatoliški cerkvi, ko na ta dan blagoslavljajo sveče. Več o cerkveni plati praznika pove duhovnik, g. Janez Maučec iz župnije sv. Marko niže Ptuja. Kolednice nam pojejo Ljoba Jenče, pevke iz Ložnice pri Makolah na Štajerskem, oktet Suha, mlajše pevke AFS France Marolt, pevke iz Stojncev in Male vasi (Alenka Domanjko Rožanc, Lucija Janžekovič, Eva Kostanjevec in Ajda Šterbal ter Špela Forštnarič, Irena Forštnarič in Marija Kolarič), Ragle in Katice. Ja, svečnica je eden redkih praznikov, ob katerem koledujejo ženske, čeprav so sprva na ta dan koledovali moški.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt