Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

246 epizod

246 epizod


Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.


9. 8. 2022

Javna radijska oddaja na 50. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, 2. del

Med 21. in 24. julijem 2022 so v Beltincih izvedli jubilejni, 50. mednarodni folklorni festival. V soboto, 23. julija, smo v grajskem parku v Beltincih izvedli javno radijsko oddajo, koncert, v katerem smo prepletali pesemsko in godčevsko izročilo, pretekle glasbene prakse in sodobne ustvarjalne pristope. V drugem delu koncerta bodo nastopili: Ljudski pevci kulturnega društva Anton Mlačnik iz Luč, skupina Gugutke in duet Beročka – Selma Franov in Marinka Prelog. Večer sta z besedo vodila Boštjan Rous in Nika Rožanc.


2. 8. 2022

Javna radijska oddaja na 50. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, 1. del

Med 21. in 24. julijem 2022 so v Beltincih izvedli jubilejni, 50. mednarodni folklorni festival. V soboto, 23. julija, smo v grajskem parku v Beltincih izvedli javno radijsko oddajo, koncert, v katerem smo prepletali pesemsko in godčevsko izročilo, pretekle glasbene prakse in sodobne ustvarjalne pristope. V prvem delu koncerta bodo nastopili: Marko banda, Zvezdana Novakovič, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič ter Zvezdana Novaković in komorna zasedba pevskega zbora Grlenice skupaj z Vladom Kreslinom. Večer sta povezovala Boštjan Rous in Nika Rožanc.


26. 7. 2022

Darko Korošec, izdelovalec ljudskih glasbil

Trstenke, žvegla, drumlica, žabica, čivink, brnivka, leskova piščalka, citre, grom, raglja ... Poznate vsa našteta glasbila, zvočila, igrače? Ne zamerimo vam, če ne, saj je dejstvo, da so že šla v pozabo in so jih nadomestila druga glasbila, ki so priročnejša; ponje se odpravimo v trgovino ali pogledamo na splet in v dveh, treh dneh je glasbilo že pri nas. To pa ni zgodba ljudskih glasbil, delo ne gre tako zlahka, zahteva čas. Potrebni so iznajdljivost, potrpežljivost, čakanje, opazovanje, iskanje. Izdelki so zato toliko dragocenejši in toliko bolj cenjeni, za Darka Korošca pa so to čudoviti izzivi. Ko nečesa ne najde, začne iskati. Darko je po poklicu električar, ki ga je potovanje navdihnilo za izdelovanje glasbil. Njegovo prvo je bil avstralski didžeridu, potem je začel raziskovati tudi slovensko ljudsko glasbeno pokrajino in našel izzivov za vse življenje. Živi v Ljubljani in svoje delo opravlja že več kot 30 let. Več o njegovi obrti lahko preberete tudi na spletni strani http://www.glasbila-korosec.si/. V oddaji bomo spoznali Darka in njegova glasbila ter zvočila, na katera nam bo tudi zaigral. Ob tem bomo poslušali še Franca Laporška in Franca Lozinška, Draga Kuneja in Klemna Matka, pa glasbene skupine Kurja koža, Trutamora Slovenica in družinski trio Volk Folk.


23. 7. 2022

Slovenska zemlja v pesmi in besedi: 50. mednarodni folklorni festival Beltinci

V terminu Sobotnega glasbenega večera tokrat poteka javna radijska oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki gostuje na 50. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih. To je koncert žanrsko raznolike etno in ljudske glasbe. Odvija se na odprtem odru v beltinšekm parku pred gradom. Nastopajo: Marko banda, Zvezdana Novaković ZveN solo in s komorno zasedbo Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Večer odseva v prepletu izročila, preteklih glasbenih praks, sodobnih ustvarjalnih invencij in pomenljivih besedilnih zgodb. Z besedo ga povezujeta Nika Rožanc in Boštjan Rous.


19. 7. 2022

Tamburaški orkester Šmartno

Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Poznejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obrnjeno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.


12. 7. 2022

Poletni glasbeni izbor

Glasbenik Marino Kranjac je v treh delil obsežnega članka na enem mestu opisal poti slovenskega folk revival-a, tj. oživljanja ljudske glasbe, ki se je v svetu začel že v 40. letih, medtem ko lahko o njem v Sloveniji govorimo od 80. let prejšnjega stoletja naprej. Poslušali bomo glasbo protagonistov tega obdobja, in sicer glasbeno zasedbo Istranova (1980-1988), Trinajsto prase (1987 - 1994), glasbenici Bogdano Herman in Ljobo Jenče, prekmursko zasedbo s 30-letno tradicijo Marko banda, pa skupini Kurja koža in Tolovaj Mataj ter družinski trio Volk folk. Za konec nam bo zapela še znana glasbenica in interpretka ljudskega izročila, Brina Vogelnik.


5. 7. 2022

Jurjevanje 2022

Jurjevanje je najstarejši slovenski folklorni festival. Letošnje 58. Jurjevanje je bilo med 22. in 26. junijem. Na zadnjem festivalskem dnevu smo bili prisotni tudi mi, ustvarjalci oddaje, ki smo posneli raznovrstno glasbeno dogajanje in medkulturno občinstvo. V oddaji bomo slišali zasedbe Falajček iz Prekmurja, Drumlce ter Heleno in Primoža Urbančiča iz Ljubljane, folklorno skupino Flor Ribenrinha iz Brazilije, folklorno skupino Gymnik s Slovaške, adlešičke Kresnice in Viniške tamburaše. Pred mikrofon smo povabili nastopajoče, obiskovalce in člane organizacijskega odbora 58. Jurjevanja - Heleno Vukšinič, Tadeja Finka in Barbaro Papež Lavrič.


28. 6. 2022

Koncert okteta Suha

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.


21. 6. 2022

Marino Kranjac, istrijanska duša

Za majhnimi očmi umirjenega obraza je skromen človek, ki dela dolgoročne načrte in počasi melje svoj vsakdan. Razmišljujoč in pristen. Nocoj je v naši sredi prejemnik Maroltove plakete, najvišjega priznanja za področje folklorne dejavnosti za leto 2021 – Marino Kranjac. Obiskali smo ga na njegovem domu med vinogradi nad Koprom, a sebe nima za Primorca. Marino Kranjac je svojo življenjsko pot je posvetil slovenski ljudski glasbi, specializiral se je za istrsko ljudsko glasbo, saj ga z njo povezuje okolje, v katerem živi in deluje. Marino velja za odličnega interpreta, glasbenika in umetniškega vodjo, avtorja glasbenih priredb, je soustanovitelj številnih prepoznavnih glasbenih skupin – Istranova, Pišćaci, Tolovaj Mataj, Marušić Istrio, Zingelci, Vruja, Adriavox, Cappella Justinopolitana, zaradi katerih je istrska ljudska glasba presegla meje arhivskega gradiva in zaživela v novih podobah, v zvoku, ki združuje pokrajinsko specifiko s sodobnimi glasbenimi pristopi in hkrati s starimi, npr. srednjeveškimi praksami ki so omogočili, da so te glasbene priredbe doživele širšo prepoznavnost in priljubljenost med ljudmi. V oddaji ga bomo pobliže spoznali, o njem pa bodo spregovorili tudi dr. Mojca Kovačič, mag. Simona Moličnik in g. Janez Jocif. Ob vsem tem bomo poslušali posnetke Marinove glasbene zakladnice - Istranova, Vruja, Cappella Justinopolitana, Zingelci iz Kopra, ...


14. 6. 2022

France Marolt - Poklon, 2. del

Bili smo na 74. letni produkciji najbolj znanega folklornega ansambla v državi, Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, z naslovom France Marolt – Poklon. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma smo si jo lahko ogledali v nedeljo, 15. maja 2022. Več kot 50 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v plesni predstavi, ki je bila tokrat posvečena ustanovitelju Francetu Maroltu. Naj spomnimo: prejšnji torek smo poslušali prvi del koncerta, Uverturo, Ziljske svatbene plese in skladbo Lipa zelenela je v izvedbi Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča, Ovo selo zdravo i veselo in Plese ljubljanskega predmestja. Plesna predstava 'Poklon' je v 10 točkah prikazala začetek, razvoj in koreografske novosti Luke Kropivnika, dr. Tomaža Simetingerja in Mirka Ramovša. Predstavo povezujejo kratki izseki iz pogovorov z nekdanji člani skupine in raziskovalci dela in življenja Franceta Marolta. Pogovor z umetniškim vodjem, Luko Kropivnikom, ki bo opisal dogajanje na odru, bo vodila Nika Rožanc.


7. 6. 2022

France Marolt - Poklon, 1. del

Bili smo na 74. letni produkciji najpomembnejšega folklornega ansambla v državi, Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, z naslovom France Marolt – Poklon, ki je bila predstavljena na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma v nedeljo, 15. maja 2022. Več kot 50 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v plesni predstavi, ki je bila tokrat posvečena ustanovitelju Francetu Maroltu. Ta bi 21. junija praznoval 131. rojstni dan. Bil je osebnost prihodnosti, človek, katerega življenje, delo in ustvarjanje sta nesrečno presekali dve svetovni vojni in ustavili dogajanje. Delo Franceta Marolta je bilo ves čas v ritmu glasbe. Vodil je Primorski, pozneje Slovenski kvartet, bil je pomožni dirigent pevskega zbora Glasbene matice, leta 1926 – torej komaj 7 let po ustanovitvi Univerze v Ljubljani – je ustanovil in nato vodil študentski pevski zbor te univerze, danes je to Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča. Poleg tega se je zelo zanimal za slovensko glasbeno izročilo; to je spodbudilo ustanovitev Folklornega inštituta. Leta 1948 je s samo tremi pari ustanovil tudi folklorno skupino, ki je plod trikotnika France Marolt – Marija Šuštar – Tončka Marolt. Po njegovi smrti aprila 1951 si je skupina nadela njegovo ime. Plesna predstava 'Poklon' je v 10 točkah prikazala začetek, razvoj in koreografske novosti Luke Kropivnika, dr. Tomaža Simetingerja in Mirka Ramovša. Predstavo povezujejo kratki izseki iz pogovorov z nekdanjimi člani skupine in raziskovalci dela in življenja Franceta Marolta. Pogovor z umetniškim vodjem Luko Kropivnikom, ki bo opisal dogajanje na odru, vodi Nika Rožanc.


31. 5. 2022

Ljubljanski madrigalisti, tri desetletja z lepoto v glasbi

Skupno vodenje različnih pevskih linij že tri desetletja združuje posameznike in posameznice v pevski kolektiv s skupnim vdihom in izdihom v eno čutenje poslanstva. Poslušanje in prilagajanje sta odločilnega pomena za končni umetniški izraz. Ta pa – ne le da navduši tako izvajalce kot poslušalce – z lepoto napolni duha. Pevski zbor Ljubljanski madrigalisti je zbor, ki izhaja iz tradicije in se z novimi idejami vanjo spet vrača. Je zbor čistih linij, ujemajočih se polifonih prepletanj in izjemnega tako glasbenega kot občečloveškega žara. Ob vsem, kar se v zdajšnjem času zdi še najpomembneje, pa je, da ostaja pevski kolektiv, ki različne posameznike združuje v enovito glasbeno oziroma splošno družbeno celoto. Ljubljanski madrigalisti so z mnogimi dejavnostmi praznovali trideset let svojega delovanja. Čeprav so se pevke, pevci, dirigentke in dirigenti v tem obdobju večkrat menjali, dvoje vodil ostaja od samega začetka. To sta čvrsta medsebojna pevska izkušnja in visoko zastavljeni glasbeni cilji. Ti so se v vseh letih uresničevali na tekmovalnih dosežkih doma in v tujini, na odmevnih koncertnih turnejah, premišljenih odrskih interpretacijah, na novostih, ki jih ta zbor vnaša v širši zborovski svet, v zavidljivem številu zvočnih, tudi videoizdaj, pisnem, zdaj tudi digitalnem dokumentiranju svoje dejavnosti in ne nazadnje, a najpomembnejše: v glasovni prodornosti in estetski zvočni homogenosti. Oddaja se osredinja na spomine in vtise dirigentov: Matjaža Ščeka, Walterja Lo Nigre, Andreje Martinjak, Mirka Ferlana, Mateje Kališnik, Primoža Malavašiča in Klare Maljuga.


24. 5. 2022

Rodrigo Cuevas - posnetek koncerta

Otvoritveni koncert 38. mednarodnega festivala Druga godba. Posnetek iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma. Rodrigo Cuevas je karizmatični španski glasbenik, ki s prepletom različnih glasbenih, tudi folklornih elementov, ustvarja izrazno močan, doživet nastop. Navdušuje z izvirnostjo umetniškega posredovanja, ki nigar ne pusti ravnodušnega.


17. 5. 2022

Nekoč v tihi majski noči

Kajne, da je svet v maju povsem drugačen? Zelenje se je bujno razživelo, cvetlice nas pozdravljajo na vsakem koraku in sonce je z nami od zgodnjega jutra do poznega večera in noči so že prijetne. Takšne, ki vabijo v svojo družbo: ali da posedimo in vpijamo vonj pomladi ali da jo fanti mahnejo po vasi pet podoknice. Z izborom pesmi starejšega in novejšega datuma se bomo podali vse od Bele krajine do Haloz. Začeli bosta pevki iz Koprivnice nad Senovim, nadaljevali pa bomo v moški družbi ljudskih pevcev iz Markovcev. V Beli krajini se bomo ustavili skupaj s Folklorno skupino Dragatuš, Katicami in Zvezdano Novakovič. Prek Rezije bomo nadaljevali pot k Marijinim pesmim. Z avstrijske Koroške prihaja skupina Nomos, iz Cirkulan v Halozah pa Sestre Kopinske. Haloški melos bodo okrepile še legendarne Trstenke pa Trutamora Slovenica z igranjem na ljudski inštrument trstenke. Končali bomo pri pastirjih in Starih Ravenčanih.


10. 5. 2022

Pomladni glasbeni odsevi

Letošnja pomlad bogato odseva tudi v glasbenih odtenkih. Marca in aprila so se po Sloveniji zvrstila območna srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila, ki jih vestno organizira Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Po vsej državi so se zbrale skupine ljudskih pevcev in godcev, ki so bili več kot veseli, da so se po dveletnem premoru lahko spet srečali. Glasba in veselje pa gresta z roko v roki. Mi smo s snemalnikom ujeli območno srečanje 'Napev – Odsev', ki ga je pripravila območna izpostava Ljubljana. V oddaji bomo slišali le del nastopajočih s srečanja, to so: Helena in Primož Urbančič (KUD Židan parazol), Drumlce (KUD Židan parazol), Maroltovke (AFS Franceta Marolta) in Maroltovski godci (AFS Franceta Marolta). Prav ob začetku pomladi, konec marca, je 30 let bogatega delovanja doživel pevski zbor Ljubljanski madrigalisti, ki se še posebno občuteno posveča ljudski glasbi. Ob koncu nam bo Jani Kutin iz Čadrga pod tolminskimi vrhovi predstavil novi glasbeni album skupine Bakalina Velika.


3. 5. 2022

O majniku, pravljicah in Florjanu

Neki podatek pravi, da med nekaj manj kot devet tisoč ljudskimi pesmimi, ki jih je zbral Karel Štrekelj, več kot tisoč pesmi omenja Marijo. Posvečenih ji je približno 450 cerkva. Med njimi je tudi tista na Ptujski Gori, ki se dviga nad Dravsko polje. O nastanku Marijinega svetišča na Ptujski Gori kroži vrsta legend, a njene začetke povezujejo z zaobljubo predstavnikov štajerskega plemstva. Z vrha tega gručastega naselja ob cesti Ptuj–Majšperk je imeniten razgled. Nas je pot vodila čez Goro v sosednje naselje Stogovci; obiskali smo gospoda Vilibalda Čuka. Kot preprost človek, rojen leta 1945, je večino svojih delovnih let preživel v tujini. Zanimivo je, da je z domovino ostal povezan na prav zanimiv način – že pred časom se je odločil, da bo zapisal pravljice, ki so mu ostale v spominu. Ob pravljicah se bomo ustavili tudi pri ljudskih pesmih, ki opevajo Marijo, božjo mater. Pevke Akademske folklorne skupine Franceta Marolta so leta 2015 izdale zvočni album z naslovom Lepa si, roža Marija, ki prinaša več kot 20 ljudskih pesmi o Mariji. Maj je zanimiv tudi zaradi Florjanovega koledovanja, ki ga poznajo le redki kraji. Ali veste, kaj dobijo florjanovski koledniki v dar? Če ne, poslušajte oddajo. Godli in peli nam bodo pevke AFS Franceta Marolta, družinski trio Volk Folk, pevke in pevci z Ostrožnega pri Celju in iz Precetincev pri Mali Nedelji, Marko banda, godci iz Nimnega na Kozjanskem in Rudnega, za konec pa še Maria Michelizza in Šavrinske pupe en ragaconi.


26. 4. 2022

Dr. Valens Vodušek

V oddaji predstavljamo dr. Valensa Voduška (1912–1989), ki je bil po svoji osnovni izobrazbi pravnik, a ga je ljubezen do glasbe (in to vseh zvrsti) že zelo zgodaj zapeljala v raziskovanje slovenskega ljudskega glasbenega izročila, ki mu je ostal zvest vse do upokojitve. Kar 27 let je vodil Glasbenonarodopisni inštitut, ki se je v njegovih časih najprej imenoval Folklorni inštitut, nato pa Sekcija za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZU. V njegovem času je inštitut pridobil veljavo raziskovalne ustanove, tudi s tem, da je v delo uvedel terenska snemanja in priskrbel potrebno tehnično opremo. Pravniško natančen etnomuzikolog se je temeljito poglabljal v strukturo ljudske pesmi in glasbe, kar so občudovali in z zanimanjem poslušali številni znanstveniki v tujini. Imel je izjemen spomin, a svoje ideje je le redko spravil na papir, kar je za vse nas velika škoda. Vso njegovo zapuščino v pisni obliki sta v knjigi Etnomuzikološki članki in razprave združila dr. Marko Terseglav in mag. Robert Vrčon. V oddaji spoznamo njegovo delo in življenje ob pomoči dveh sogovornikov, njegovih nekdanjih sodelavcev: g. Mirka Ramovša in dr. Marka Terseglava.


19. 4. 2022

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.


12. 4. 2022

Zvezdne poti in plesne sledi

Nocoj bomo v naši oddaji gostili avtorja, etnologa in kulturnega antropologa dr. Tomaža Simetingerja. Pred kratkim je namreč izšla 55. izdaja knjižnice Glasnika Slovenskega etnografskega društva z naslovom Zvezdne poti in plesne sledi: Od Platona do romarskega vrtca. V knjigi se na približno 130 straneh poglobljeno prepletajo antične ideje pitagorejsko-platonistične filozofije o krožnem kolektivnem gibanju, ki preslikava gibanje zvezd in nebesnih teles ter omogoča komunikacijo z božjim, ter slavilne prakse krščanske Cerkve, ki se še danes kažejo v procesijah. Prav posebno pozornost knjiga namenja že v naslovu omenjenemu romarskemu vrtcu. Gre za obliko procesij, ki so jih do druge svetovne vojne izvajali pri pomembnejših romarskih cerkvah na Dolenjskem in Štajerskem. Razvojno lahko te procesije, ki so jih med petjem in hojo polžasto krožno zavijali, povežemo z obliko plesa, ki je bil v različnih delih Evrope v cerkvenem življenju razmeroma razširjen, a doslej v literaturi tako na Slovenskem kot po svetu malo obravnavan in zato velja za eno bolj spregledanih tem plesne kulture.


5. 4. 2022

Če babe vkup stojijo, takole govorijo

Zmaga Kumer je leta 1975 izdano knjigo Pesem slovenske dežele, ki še vedno velja za eno temeljnih del s področja ljudske pesmi, posvetila slovenskim materam pevkam, varuhinjam našega izročila. Zapele bodo Ragle, ki se lahko pohvalijo s častitljivo obletnico delovanja – 25 let. To je še poseben dosežek, če se zavedamo, da skupino sestavljajo dekleta in žene, stare od 35 do 38 let, v glavnem torej polno zaposlene mame in žene. Svoje bosta dodali Marinka Prelog in Selma Franov iz Ljutomera, ki sta kot duo Beročka posneli zgoščenko, polno žalostink in veselink. Cintare so pevska zasedba dvanajstih žena. Njihovo skrivnostno moč, ki jo izražajo v celovitih projektih, je z besedami težko opisati. Večkrat so že nastopile v naših oddajah, vsakokrat se izkažejo z bolj obrušeno, bolj premišljeno in bolj dodelano glasbeno zgodbo, navdihnjeno z ljudsko dediščino. Zapoje nam Vesna Zornik ft. Sounds of Slovenia in APZ Tone Tomšič in prekmurska skupina Ethnotrip. Pevke Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Adriane Gaberščik so izdale dvojno zgoščenko, ki skupno zajema približno 50 ljudskih pesmi. Ta folklorna skupina pa je dala že eno močno in znano žensko zasedbo, to so seveda Katice. V pesmih se dotikamo ljubezni in hudomušnosti, pa tudi žalosti in težkih ženskih tem, kot sta detomor in biti desetnica. Ja, ko babe vkup stojijo, takole govorijo!


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt