Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

255 epizod

255 epizod


Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.


6. 12. 2022

Napev, odsev - 2. del

V kulturnem domu Artiče je v soboto, 19. novembra 2022, na oder stopilo 10 pevskih in godčevskih zasedb. Nastopili so: Naklanske ropotulje – mlade pevke ljudskih pesmi FS Podkuca, KD Dobrava Naklo in OŠ NakloPevci ljudskih pesmi KD FS Karavanke, TržičKapelski pubje, KD KapeleAlpski orkester AFS France Marolt, LjubljanaDrumlce, KUD Židan Parazol, LjubljanaLjudski pevci iz Luč, KUD Tone Mlačnik Luče Šuštarji, KD Rudija Jedretiča RibnoPevke ljudskih pesmi Kitice, FD »Anton-Jože Štrafela« MarkovciBéročka, Zavod Herbija Prlekija, Ljutomer Maroltovke in Maroltovski godci, AFS France Marolt, LjubljanaVečer je z besedo povezoval Tomaž Simetinger, slišali pa bomo tudi nekaj izjav članic in članov nastopajočih zasedb. Prireditev je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Matej Jevnišek in Blaž Andrejka. Ta je ob koncu prireditve razglasil in podelil nagrade za 1., 2. in 3. mesto. 3. mesto po mnenju strokovne žirije so prejeli Šuštarji, KD Rudija Jedretiča Ribno. 2. mesto je strokovna žirija dodelila zasedbi Maroltovke in Maroltovski godci, Akademska folklorna skupina France Marolt, Ljubljana. 1. mesto po izboru žirije pa je dosegla Béročka (Selma Franov in Marinka Prelog) iz Ljutomera ter tako postala zmagovalka državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev. Iskrene čestitke!


29. 11. 2022

Napev - Odsev, 1. del

V kulturnem domu Artiče je v soboto, 19. novembra 2022, na oder stopilo 10 pevskih in godčevskih zasedb. Nastopili so: Naklanske ropotulje – mlade pevke ljudskih pesmi FS Podkuca, KD Dobrava Naklo in OŠ NakloPevci ljudskih pesmi KD FS Karavanke, TržičKapelski pubje, KD KapeleAlpski orkester AFS France Marolt, LjubljanaDrumlce, KUD Židan Parazol, LjubljanaLjudski pevci iz Luč, KUD Tone Mlačnik Luče Šuštarji, KD Rudija Jedretiča RibnoPevke ljudskih pesmi Kitice, FD »Anton-Jože Štrafela« MarkovciBéročka, Zavod Herbija Prlekija, Ljutomer Maroltovke in Maroltovski godci, AFS France Marolt, LjubljanaVečer je z besedo povezoval Tomaž Simetinger, slišali pa bomo tudi nekaj izjav članic in članov nastopajočih zasedb. Prireditev je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Matej Jevnišek in Blaž Andrejka. Ta je ob koncu prireditve razglasil in podelil nagrade za 1., 2. in 3. mesto. 3. mesto po mnenju strokovne žirije so prejeli Šuštarji, KD Rudija Jedretiča Ribno. 2. mesto je strokovna žirija dodelila zasedbi Maroltovke in Maroltovski godci, Akademska folklorna skupina France Marolt, Ljubljana. 1. mesto po izboru žirije pa je dosegla Béročka (Selma Franov in Marinka Prelog) iz Ljutomera ter tako postala zmagovalka državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev. Iskrene čestitke!


22. 11. 2022

Dediščina - tukaj in zdaj

Med nami je veliko poslušalcev in poslušalk, pa verjetno tudi veliko poustvarjalcev glasbenega izročila. Tukaj pa so tudi tisti, ki izročilo – ne samo glasbeno – vpletajo naprej v nove zgodbe, ga predajajo po sodobnejših komunikacijskih poteh in v družbo vračajo našo dediščino v novi preobleki. Za tokratno oddajo smo obiskali tri ustvarjalce, ki dediščino na svoj način gnetejo v materialni, zvočni in pisni obliki in jo predajajo naprej. Tadeja Pance je po izobrazbi modna oblikovalka. Modi in oblačilom ostaja zvesta tudi na svoji karierni poti, na kateri se ukvarja z različnimi oblikovalskimi projekti; med drugim je zelo aktivna tudi na področju folklorne dejavnosti. Obiskali smo jo, ker je opozorila nase s prav posebno blagovno znamko 'Desétno'. Desétno so izdelki – modni dodatki, hišni tekstil in podobno – s prvinami slovenske oblačilne dediščine. Predvsem gre tukaj za različne vzorce, izvezene ali uporabljene na različnih kosih oblačil.Klemen Bojanovič z ekipo ustvarja 'Naše prigodbe'. Naše prigodbe so podkast s slovenskimi ljudskimi pripovedmi, ki jih pripovedujejo v narečju in jih spremlja ljudska oz. priredbe ljudske glasbe, posebej posnete za vsako epizodo. Vsakič pripravijo zgodbo z drugega konca Slovenije, iz druge pokrajine.Tadej Murkovič je etnolog z dušo in srcem. Zelo rad je v družbi starejših ljudi, ki mu zaupajo in so mu pripravljeni povedati marsikateri spomin iz preteklosti. Tadej vse to zapisuje in hrani, potem pa predaja naprej na strani Prleški dnevnik na Facebooku, na kateri dosega množico ljudi. Vsi trije ustvrajalci so stopili pred naš mikrofon in nam zaupali svoje razloge za ustvarjanje in zajemanje iz zakladnice izročila. Ob tem nas spremlja glasba: družinski trio Volk Folk, Mlada beltinška banda, Pevke in pevci iz Vidma pri Ščavnici in godec iz Velike Nedelje.


15. 11. 2022

Jesenski glasbeni izbor

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat prinaša izbor glasbe, pesmi in viže iz bogate zakladnice slovenske ljudske glasbe. Od obsmrtnic, primernih za začetek enajstega meseca v letu, preko vedrih in ljubezenskih pesmi na Koroško in Štajersko. Skozi pesem obudimo spomin na 100. obletnico koroškega plebiscita in naše rojake na drugi strani Karavank. Na Štajerskem se srečamo z ljudskimi godci in veselimi vižami za ples, končamo pa z novejšimi poustvarjalci ljudskega glasbenega izročila, kot so Katice in skupina Jararaja. Glasbeni mozaik oddaje sestavljajo: družina Miklavž, Zdovčeve dečve, Marko banda, Nediški puobi, ljudski pevci KUD Kebelj, godci iz Slivnice na Kozjanskem, pevci iz Sel na Koroškem, ljudski godci Ogris-Andrejčič, Trio Škorci iz Slovenje vasi, Mladi godci MFS Lintvar, Marjan Korpar, Jararaja in Katice.


8. 11. 2022

Pokažem se fantu v pisanem gvantu

Ob petdeseti prireditvi Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku je leta 2021 izšla knjiga Pokažem se fantu v pisanem gvantu, ki na več kot 250 straneh prinaša podrobne opise kosov t. i. narodne noše ter strokovna prispevka doktorjev Bojana Knifica in Marije Klobčar. Prvi se je posvetil terminološkim in drugim vprašanjem razvoja oblačenja in preoblačenja, namenjenega predstavljanju slovenstva ter obravnavi posameznih oblačilnih kosov, ki kot prepoznavni gradnik sestavljajo moško in žensko podobo. Doktorica Klobčarjeva pa je besedilo povezala z razmišljanjem o podobah oblačenja na Kamniškem do Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Na koncu nas pričaka še izbor fotografij, 50 podob, ki prikazujejo dogodek, ki ga v Kamniku organizirajo že 50 let. Marsikdo, ki se udeleži dogodka, nosi oblačila, ki so v njegovi lasti, ne le folklorne kostume folklornih skupin. Marsikdo je namreč nošo podedoval in jo hrani kot družinsko dragocenost. Včasih gre samo za posamezne elemente, včasih pa za celotno oblačilo – to izvira predvsem iz okolij, v katerih je bilo kostumiranje pomembno že pred drugo svetovno vojno, in Kamnik ter številne vasi v okolici so tak primer. Oblačilna podoba oz. posamezni kosi se omenjajo tudi v različnih ljudskih pesmih. Večkrat te elemente srečamo v zabavljivih pesmih. V oddaji nam pojejo in godejo: Vokalni kvartet Spev, godci Kulturnega društva Jerbas, Moška pevska skupina Koštabona, Alpski godčevski sestav pri FS Ozara Kranj, Ansambel Miška Hočevarja, godci Akademske folkorne skupine France Marolt in priložnostni sestav: Zvezdan Reja, Marino Kranjac, Ursel Buchwald, Sofia Joons, Ljoba Jenče, Karlheinz Buchwald in moški pevski zbor Matajur.


1. 11. 2022

Ura je dvanájst odbila

Na dan, ko se spominjamo vsej rajnih, se zdi na mestu, da tudi z glasbo poudarimo minljivost življenja, čas odhajanja, čas smrti. Glasbena dediščina nas tukaj ne pusti na cedilu. Slovo in smrt, ki sta se dandanes odmaknili v za to posebej namenjene prostore in ju tako ne doživljamo več od blizu, sta se poprej zdeli bolj prijazni in z roko v roki z življenjem samim. Mrliči so ležali doma, v naši sredi, ob njih smo molili, se pogovarjali in predvsem peli. In prav takim pesmim bomo prisluhnili nocoj.Glasbenonarodopisni inštitut je v oktobru leta 2018 pripravil tematski koncert Zajuckaj in zapoj, na katerem so obudili predvsem skorajda že pozabljeno in zelo redko pesemsko izročilo slovesa od pokojnih, s posebnim ozirom na ''mrtveče pesmi'' evangeličanskih obredij v Prekmurju in Porabju. Koncert so zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Pesemski izbor in transkripcije je pripravila dr. Urša Šivic, avtorica scenarija je dr. Marija Klobčar. Pojejo: Pevke Ragle iz Trebnjega, Ljudski pevci iz Tuhinja ter Pevska skupina Akademije za glasbo v Ljubljani.


25. 10. 2022

Na obisku v Doleni

Leta 1994 je urednica oddaje Jasna Vidakovič skupaj z radijsko ekipo odšla na snemanje v takrat še precej odmaknjene kraje, ki ležijo na stičišču dveh svetov Haloz - vinogradniških in gozdnatih. Na območju, ki ga imenujejo s skupnim imenom Dolena, kajti to je bilo tudi ime nekdanje krajevne skupnosti, so takrat posneli več kot 40 ljudskih pesmi. Kakšno bogastvo! Po skoraj 30 letih smo se vrnili v te kraje, kamor nas je privabil dober glas, ki seže v deveto vas. Bojan Glaser je tamkajšnji domačin, folklorniki pa ga dobro poznajo. Bojan je namreč vodja treh plesnih skupin: pri Folklornem društvu Rožmarin Dolena, pri Akademski folklorni skupini Študent Maribor in pri folklorni skupini Kuturnega društva Sveta Ana v Slovenskih goricah. Svoj prosti čas neumorno posveča folklorni dejavnosti, ki ga napolnjuje in osmišlja. Poleg vodenja vas snuje tudi koreografije in pozorno bdi nad kostumskimi podobami skupin. Ob svoji 30-letnici folklornega delovanja je v dvorani kulturno-poslovnega centra v Mariboru pripravil koncert z naslovom ''Nocoj je en fajn večer'', na katerem so nastopile vse tri Bojanove skupine, v goste pa so prišli Tamburaši iz Cirkulan. V oddaji nam spregovorijo Bojan Glaser, Maja Glaser Bedenik in Jana Potočnik, kakor tudi njegovi plesalci in plesalke: Matija šenveter, Rok Kurnik, Anja Godec in Tomaž Plajnšek. Pojejo pevke in pevci z Dolene ter godca na harmoniki in lončenem basu. Na koncertu so zaigrali tudi godci FS KD Sveta Ana (Aleksander Šijanec, Tomaž Lukner, Simon Rajter in Rok Methans).


18. 10. 2022

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Pobi pod lipo rajajo so sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU naslovili letošnjo prireditev Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila v Atriju ZRC in je predstavila ljudsko zvočnost avstrijske Koroške. Natopili so: Gailtaler Wildsänger iz Blač v Ziljski dolini, skupina Ljudski pevci iz Ziljske doline in družina Oraže iz Sel.


11. 10. 2022

55 let, Črjanske pravljice

Slovenska zemlja v pesmi in besedi je s svojimi 55 leti predvajanja najstarejša terenska oddaja prvega programa radia Slovenija. Vse od leta 1967 snema na terenu slovenske zemlje, pa tudi med Slovenkami in Slovenci na drugi strani državne meje in v svetu vse, kar je povezano z izročilno glasbeno dediščino. Glasbeno izročilo predstavlja, ozavešča, analizira, spremlja spremembe in ga vrača nazaj v družbeno okolje. Za izročanje gre – in v 55 letih se izroča tudi že poslušanje in spremljanje radijske oddaje ter tako med mladimi generacijami ozavešča eno izmed poslanstev in pomenov nacionalnega radia. V Črni na Koroškem smo ob tej priložnosti v petek, 30. septembra 2022, krstno izvedli delo skladatelja in dirigenta Lojzeta Kranjčana, ki je pripravil in oddaji posvetil suito Črjanske pravljice. Gre za delo, ki prepleta glasbo simfoničnega orkestra, solistk in ljudske pravljice iz Črne ter njene okolice. Suita ima šest stavkov: KOLOMON BUKWE, MOJ POB'Č JE V ČRNI DOMA, ŽAL ŽENE, KRALJ MATJAŽ, JAGA BABA in VENČEK KOROŠKIH LJUDSKIH. Delo izvajajo člani in članice Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in solistke: Zvezdana Novaković in Maroltovke z Jasno Žitnik Remic. Pripoveduje dr. Tomaž Simetinger, besedo vodi Milan Krapež.


4. 10. 2022

Zajuckaj in zapoj - 25 let

Zajuckaj in zapoj je ena izmed redkih prireditev v Ljubljani, ki predstavlja ljudske pevce in godce, še vedno povezane s spontanim petjem in glasbo v kroženju medgeneracijskega prenašanja izročila. Prvi koncert so pripravili leta 1997. Od začetkov mineva 25 let in Zajuckaj in zapoj je postala že znana prireditev Glasbenonarodopisnega inštituta. Z oddajo bomo pobrskali po posnetkih koncerta vse od leta 1998 pa so 2021. Več o prireditvi bo povedala organizatorka, dr. Urša Šivic. Zapeli in zaigrali bodo: Folklorna skupina Val Resia, Ljudski pevci iz Obirskega, Marija Varga iz Dobrovnika, Tamburaši iz Sodevcev, Ljudske pevke iz Zgornjega Leskovca, Smledniški pritrkovalci, Godci KUD Franc Ilec Loka Rošnja, Veronika Zajec, Robnikov sestri in Ivan Retko, Ljudski pevci iz Cirkulan, Kapelski pubje, Ljudske pevke iz Adlešič, Družina Erčulj, Muzikanti FD Lancova vas, Pevke AFS France Marolt, Gailtaler Widlsänger - Ziljski ljudski pevci in Maroltovke.


30. 9. 2022

Slovenska zemlja v pesmi in besedi – prenos koncerta ob 55-letnici oddaje

Prenos koncerta iz Doma kulture v Črni na Koroškem v počastitev 55-letnice najstarejše terenske oddaje Radia Slovenija Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Nastopili bodo: Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Lojzetom Krajnčanom, solistke Zvezdana Novaković in Maroltovke z Jasno Žitnik Remic ter pripovedovalec Tomaž Simetinger. Krstna izvedba novega glasbenega dela skladatelja Lojzeta Krajnčana, Suita Črjanske pravljice, ki ima šest stavkov z naslovi: KOLOMON BUKWE, MOJ POB'Č JE V ČRNI DOMA, ŽAL ŽENE, KRALJ MATJAŽ, JAGA BABA IN VENČEK KOROŠKIH LJUDSKIH.


27. 9. 2022

Ljudska glasba je navdih

Ljudska glasba je živa snov, ki se nenehno spreminja in živi svoje življenje, še posebno v obdobju, ko je pod vplivom medijev in sodobnega življenja močno spremenila svojo vlogo v življenju ljudi, s tem pa posredno tudi vsebino in obliko, je zapisal glasbenik in glasbeni urednik Tomaž Rauch. Danes bomo dali prostor glasbi in izvajalcem, ki zajemajo iz vira slovenske glasbene dediščine in ji dodajajo nove glasbene odtenke. Poslušamo: Sounds of Slovenia, Hedera Vento, Jararaja in Trio Lumi.


20. 9. 2022

N'mav čez izaro: koroške ljudske pesmi

Z glasbo med preteklostjo in sedanjostjo po gorati pokrajini mogočeni gozdov s širnimi planjami in rekami - dobrodošli na Koroškem. Glasbenonarodopisni inštitut je leta 1976 začel sistematično zbiranje, najprej v Zilji, potem so nadaljevali v smeri proti Podjuni. V oddaji bodo nastopili: družina Miklavž, Pevl Lausseger, Ljoba Jenče z Nino Volk, Rožančevi fantjiči, Pevci iz Sel na avstrijskem Koroškem, Zdovčeve dečve - sestre Potočnik, Katice, Slavko Vrabič, Silvester Mohar, bratje Smrtnik, vokalna skupina Nomos, Hedera vento, družina Piko, Trutamora Slovenica in domačini s Koroške.


13. 9. 2022

Vojaške ljudske pesmi

Vse od korenin človeškega spomina je v našem svetu prisotna tista temna plat, ki prinaša žalost, tragedije, jok in smrt. Vojskovanje ni nekaj, kar bi si človeška vrsta lahko štela v čast, a vendar je tukaj. Prisotno v vsakdanu, ki je poln glasov o vojni, streljanju, napadih. V takih okoliščinah so nastajale tudi pesmi, ki so sčasoma postale naš kolektivni kulturni spomin in nas spominjajo na različne dogodke, ki smo jih kot družba doživeli. Če boste iskali gradivo o vojaških pesmih, boste zadovoljni ugotovili, da je bilo na to temo izdanih že kar nekaj publikacij. Posvetila se jim je Zmaga Kumer, dr. Marjetka Golež Kaučič, dr. Marija Klobčar in drugi. Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je v letu 2007 izdal zvočni album Regiment po cesti gre, na katerem so zbrane slovenske ljudske vojaške pesmi iz arhiva inštituta. V tej oddaji se bomo sprehodili vse od viteških časov Pegama in Lambergarja do partizanskih pesmi. Pojejo nam: pevke Akademske folklorne skupine France Marolt, Bogdana Herman, družinski trio Volk Folk, skupina Petzapet, bratje Korpar iz Osluševcev, Kranjski furmani, Marija Jež, Frajhajmska godba, skupina pevcev in pevk iz Ostrožnega pri Celju, Rudolf Knez in skupina moških, Janez Dovč in Sounds of Slovenia, pevci in pevke s Kozjega Vrha pri Dravogradu, Hrušiški fanti in Podpeški oktet. Svoje misli in spomine bosta z nami delili tudi dr. Marjetka Golež Kaučič in Ančka Lazar ter Vintarjeva iz Zagorice pri Dobrepolju.


6. 9. 2022

Miško Baranja, znameniti cimbalist prekmurske ravnice

Mihael Baranja, bolj znan kot Miška ali Miško Baranja, se je rodil 10. aprila 1920 v Vanča vasi. Cimbale je začel igrati že pri 10 letih, kmalu pa se je pridružil očetovi Baranja bandi. Po drugi svetovni vojni je ustanovil svojo Miško Baranja bando, ki je kot imeniten ansambel poklicnih glasbenikov nastopala po vsej Sloveniji. Konec 60. let se je Miško pridružil Kociper-Baranja bandi, leta 1980 se je preimenovala v danes vsem znano Beltinško bando, ki se ji je 1991 pridružil še Vlado Kreslin. Postali so pravi ambasadorji Prekmurja in prekmurske glasbe ter ponesli sloves odličnih prekmurskih glasbenikov ne le po Sloveniji, ampak tudi v svet. V oddaji bomo slišali spomine glasbenikov, ki so sodelovali z njim in njegovim naslednikom Andrejem Sobočanom - Andijem, ki je bil njegov edini učenec. Izbrskali smo tudi nekaj arhivskih posnetkov s terena sodelavcev GNI. Za glasbo poskrbijo Beltinška banda, Marko banda, Ljoba Jenče, Vlado Kreslin in Mlada beltinška banda.


30. 8. 2022

Pesem v dvoje

Ljudska pesem se največkrat uresniči v večji skupini pevcev in pevk. Triglasno petje, pa petje na tretko, celo četrtko, ... A včasih sta dovolj le dva glasova, ki poneseta glasbeno zgodbo naprej, do poslušalca. V oddaji dajemo prostor izoblikovanim duetom, kakor tudi tistim, ki smo jih posneli naključno. Pojejo nam: Marija Pohovnikar in Ivana Žvipelj - sestri Apšner oz. Duet Gmajnice, Selma Franov in Marinka Prelog - Beročka in priložnostni dueti zasedb Katice in Cintare. Med njimi pa še dve pevki iz Rateč pri Planici in dve iz Poljubinja na Tolminskem.


23. 8. 2022

Prejemniki maroltovih listin 2021

Maroltova listina je posebno priznanje na področju folklorne dejavnosti, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Merila za podelitev zajemajo strokovno in organizacijsko delo, mentorsko delo, analitično, raziskovalno in publicistično delo, ki je pomembno vplivalo na razmah ljubiteljske kulture dejavnosti na folklornem področju. V oddaji predstavimo tri prejemnike Maroltove listine za leto 2021. Marija Kapušin je umetniška vodja folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice, ki je pravzaprav edina folklorna skupina v Novi Gorici. V svojem delu ne vidi plesa le kot načina odrskega izražanja, ampak sega z njim na področja, ki so na Slovenskem še zelo v povojih; njeno večletno prostovoljno delo z osebami s posebnimi potrebami v Varstveno delovnem centru Nova gorica kaže na to, kako pomembna je umetnost za uporabnike. Za svoje delo je bila večkrat tudi nagrajena. Za predstavo Večer pri Grapulinovih je prejela posebno priznanje za najboljšo odrsko postavitev v celoti. Za predstavo Poletno spogledovanje je prejela priznanje za kostumsko podobo. Kot vsestranska umetnica je prepoznana tudi med domačini - je prejemnica plakete mestne občine Nova gorica za posebne dosežke na področju kulture. Katica Adlešič je bila desetletja gonilna sila kresnega obreda. Na predvečer kresa je zbrala sopevke, jih sprejela v svoji hiši, pripravila pogačo in pred hišo postavila simbolni krog iz rož. Od njene hiše se je potem vila koledniška pot, ki jo je do nedavnega usmerjala prav ona. Priložnostne pesmi, ki so se v skladu z obrednimi zakonitostmi že v preteklosti pele med hojo od hiše do hiše, je izbirala in »začenjala« prav Katica. Katica Adlešič velja za eno osrednjih osebnosti ljudskega petja v Beli krajini, vendar pa je bil njen pomen vedno navzoč tudi zunaj pokrajinske meje Bele krajine. Leta 1956 je Katica Adlešič s sopevkami prvič sodelovala z raziskovalci Glasbenonarodopisnega inštituta, njeno sodelovanje z raziskovalci pa traja še danes. V prvih desetletjih ob etnografskem dokumentiranju pesemskega izročila in nesnovne dediščine Bele krajine, v zadnjih dveh desetletjih pa ob opazovanju šege kresnega koledovanja v Adlešičih. Tretji prejemniki je skupina pevcev, ki je osrednji ljudski glasbeni korpus za negovanje, ohranjanje in nadaljnje izročanje pevske veščine petja na tretko in na četrtko. Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so vznemirili raziskovalce s svojo veščino spontanega večglasnega načina vodenja glasov in tako so začeli sodelovati z raziskovalci Glasbenonarodopisnega inštituta, pozneje pa tudi z etnomuzikologi drugih ustanov. Govorimo seveda o ljudskih pevcih iz Luč v Savinjski dolini. Pevci so izjemen primer kolektivne zavesti in zgodovinskega spomina, ki z njimi potujeta že več generacij. Ob zavedanju, da ohranjajo izročilo, ki so ga prejeli, in da to izročilo ubranega, spontanega večglasja zmorejo posredovati dalje le vsi skupaj, sporočajo tudi pomen vrednot skupnosti, razumevanja, poslušanja in skupnega soustvarjanja. V oddaji nam zapojejo in zaigrajo pevci in pevke FS Gartrož, Kresnice iz Adlešičev, Adlešički tamburaši KUD Božo Račič Adlešiči ter Ljudski pevci KUD Tone Mlačnik Luče.


16. 8. 2022

Družina Jakob

Že kar nekaj časa je minilo, odkar smo s snemalniki stopali v hiše in snemali domače, družinsko petje. Tokrat se nam je posrečilo. Na prireditvi Družina poje 2021 v Andražu nad Polzelo smo namreč spoznali družino Jakob, ki je redna obiskovalka te tradicionalne prireditve. Beseda je dala besedo in v sončnem dnevu, ki je z nizkimi temperaturami in bridkim vetrom še pritrjeval sicer že odhajajoči zimi, smo se odpravili na pot. Vas Zavrh pri Dobrni je rojstni kraj družine Jakob, ki jo sestavlja pet sester in brat: Irena, Zdenko, Jelka, Draga, Slava in Ema. Ko smo z družino skupaj posedali ob kaminu v hiši na hribu, v kateri živi sestra Draga, je beseda tekla o marsičem. Družno se spominjajo, da se je v teh krajih veliko pelo, to je bilo nekaj normalnega, vsakdanjega. Predvsem ob domačih delih. Jakobove sestre so se kar nekaj let trudile in raziskovale ljudske pesmi, predvsem je bilo to delo najstarejše sestre Irene. Ta je prečesala knjige v knjižnicah in iskala raznovrstne pesmarice, da bi našla pesmi njihovih krajev. Njeno delo se je obrestovalo, saj so mape polne različnih ljudskih pesmi. Irena jim je bila kot druga mama, pove Slava. Družinsko petje je dar. Nekaj, česar ne moremo kupiti. To niso le pesmi, njihova besedila in pazljivost, da ''bo dobro zvenelo''. To niso nastopi, vaje in priprave. To je moč glasbe, ki ljudi poveže z nevidnimi rokami harmonije, s tem pa morda stopijo korak bliže soncu. Občutek je močan, a hkrati krhek … kot pajčevina, ki jo pajek plete dolgo in skrbno. Daje mu občutek varnosti, zavetja – to je dom. Hitro pa se lahko tudi raztrga. Prav tako je z družinskim petjem: treba ga je negovati in v njegovo mrežo vplesti čim več družinskih članov, saj jih bo povezovalo in varovalo. Nika Rožanc. Zdenko, Jelka, Draga, Slava in Ema še ohranjajo silno krhko dragocenost – ljudsko petje v družini. Odpravili smo se v Zavrh nad Dobrno.


9. 8. 2022

Javna radijska oddaja na 50. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, 2. del

Med 21. in 24. julijem 2022 so v Beltincih izvedli jubilejni, 50. mednarodni folklorni festival. V soboto, 23. julija, smo v grajskem parku v Beltincih izvedli javno radijsko oddajo, koncert, v katerem smo prepletali pesemsko in godčevsko izročilo, pretekle glasbene prakse in sodobne ustvarjalne pristope. V drugem delu koncerta bodo nastopili: Ljudski pevci kulturnega društva Anton Mlačnik iz Luč, skupina Gugutke in duet Beročka – Selma Franov in Marinka Prelog. Večer sta z besedo vodila Boštjan Rous in Nika Rožanc.


2. 8. 2022

Javna radijska oddaja na 50. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, 1. del

Med 21. in 24. julijem 2022 so v Beltincih izvedli jubilejni, 50. mednarodni folklorni festival. V soboto, 23. julija, smo v grajskem parku v Beltincih izvedli javno radijsko oddajo, koncert, v katerem smo prepletali pesemsko in godčevsko izročilo, pretekle glasbene prakse in sodobne ustvarjalne pristope. V prvem delu koncerta bodo nastopili: Marko banda, Zvezdana Novakovič, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič ter Zvezdana Novaković in komorna zasedba pevskega zbora Grlenice skupaj z Vladom Kreslinom. Večer sta povezovala Boštjan Rous in Nika Rožanc.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt