Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Slovenija, drugače kot več drugih evropskih držav, po padcu diktature sirskega predsednika Bašarja al Asada ne ustavlja obravnavanja prošenj Sircev za azil, je sporočilo notranje ministrstvo. Naša država si želi enotnega pristopa članic Evropske unije, je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Predsednik prehodne sirske vlade Mohamed al Bašir je vse sirske begunce v tujini pozval, naj se vrnejo domov. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da je treba storiti vse za poenotenje različnih sirskih voditeljev, da bodo lahko zagotovili nemoteno prehodno obdobje.
V Cankarjevem domu so na 57-i prireditvi Športnik leta podelili priznanja in nagrade najboljšim slovenskim športnikom in športnicam. Na prireditvi, ki jo Društvo športnih novinarjev Slovenije prireja od leta 1968, med zmagovalci ni bilo posebnih presenečenj.
Dan po padcu režima sirskega predsednika Bašarja al Asada je več evropskih držav zaradi negotovih razmer v Siriji napovedalo zamrznitev obravnav sirskih prošenj za azil. Med njimi so Italija, Avstrija, Nemčija, Švedska, Danska, Norveška in Francija. Medtem so uporniki na čelu s skupino Organizacija za osvoboditev Levanta razglasili pomilostitev za pripadnike sirske vojske in nabornike. Vodja omenjene nekdanje sirske veje Al Kaide Abu Mohamed al Džolani se je z odhajajočim premierjem Mohamedom al Džalalijem dogovoril o mirnem prenosu oblasti, da bi prebivalstvu še naprej zagotavljali osnovne storitve. Vodenje prehodne vlade naj bi prevzel 40-letni Mohamed al Bašir, ki v provinci Idlib na severozahodu države vodi tako imenovano vlado odrešitve.
Po zavzetju Damaska in strmoglavljenju sirskega predsednika Bašarja Al Asada je vodja glavne uporniške skupine Abu Mohamed Al Džolani dejal, da je to zmaga za vse Sirce. Asad je medtem po poročanju ruskih medijev prispel v Rusijo, kjer so mu podelili azil. Padec njegovega režima je ameriški predsednik Joe Biden označil kot trenutek zgodovinske priložnosti, a tudi kot trenutek tveganja in negotovosti. Ob tem je napovedal, da bodo Združene države pri politični tranziciji sodelovale z vsemi sirskimi skupinami.
Sirski islamistični uporniki so v tem tednu zavzeli večje dele države in sporočajo, da začenjajo obkolitev prestolnice Damask. Kot poroča Sirski observatorij za človekove pravice, se je sirska vojska že umaknila iz naselij blizu Damaska, kar pa oblasti zanikajo.
Ekonomsko socialni svet je na današnji seji po več poskusih pogajanj na nižjih ravneh potrdil težko pričakovani kompromisni osnutek predloga novele zakona o evidentiranju delovnega časa. Ta med drugim predvideva ukinitev beleženja odmora za malico ter uvaja tedensko namesto dnevnega beleženja ostalih podatkov, je po seji dejal minister za delo Luka Mesec.
Stroški odstopa od nakupa oklepnikov Boxer so znašali samo štiri milijone evrov in država jih je že poplačala, je po današnji seji vlade povedal njen podpredsednik Matej Arčon. Vlada je sprejela še predloga zdravstvenih zakonov o dodatnih interventnih ukrepih, med drugim za podaljševanje nekaterih dodatkov za povečan obseg dela. Sprejela pa je tudi novelo zakona o lekarniški dejavnosti.
Premier Robert Golob je na KPK-ju opravil razgovor zaradi očitkov o političnih pritiskih na policijo. Po razgovoru je dejal, da je komisiji podal vsa pojasnila ter očitke v celoti zanikal in ovrgel. Prepričan je, da se bodo obtožbe izkazale za neresnične.Golob se je na KPK-ju zglasil v sklopu preiskave o domnevnih političnih pritiskih na delo policije. Lani novembra ga je zaradi tega tako KPK-ju kot tožilstvu prijavila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je pred dvema letoma po sporu s premierjem odstopila s položaja. Bobnar je po razgovoru dejala, da je zdaj na neodvisnem državnem organu, da presodi dejstva in dokaze.
V Sloveniji imamo pomembne umetnike in umetnice, ki s svojim ustvarjanjem bogatijo našo družbo tako v zadnjem obdobju kot skozi celotno svoje življenje, je ob razglasitvi Prešernovih nagrajencev za leto 2025 dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta dobila kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Čadež je prva univerzitetna profesorica na področju kiparstva v slovenskem prostoru, Živadinov pa je eden izmed najbolj vsestranskih umetnikov nove dobe; med drugim je ustvaril prvo gledališko predstavo v breztežnostnem prostoru.
Začetek novega leta bo prinesel nov sistem glavarinskih količnikov. Ta bo določal. koliko pacientov mora sprejeti posamezni družinski zdravnik ali pediater. Zdravniki sporočajo, da ne bo koristi, saj bodo imeli manj časa za obravnavo posameznega bolnika. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje in pristojnem ministrstvu so zadovoljni s prenovo, saj bo po njihovem sistem pravičnejši od zdaj veljavnega.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov iranski kolega Abas Arakči sta danes v telefonskem pogovoru izrazila zakrbljenost zaradi konflikta v Siriji, kjer so islamski uporniki prevzeli nadzor nad Alepom, tudi tamkajšnjim letališčem. Ministra sta sirskim oblastem izrazil podporo, Rusija pa je pred tem prvič po letu 2016 na območju izvedla letalske napade.
Izraelska vojska je tretji dan po uveljavitvi premirja s Hezbolahom v Libanonu pozvala prebivalce vasi na jugu države, naj se še ne vračajo na domove. Strani druga drugo obtožujeta kršenja premirja. Voditelj omenjenega šiitskega gibanja Naim Kasem je dejal, da Izraelcem ni uspelo oslabiti Hezbolaha. Medtem se z nezmanjšano silovitostjo nadaljujejo napadi na Gazo, kjer je bilo danes ubitih več kot 40 ljudi, večina v begunskem taborišču Nusejrat v osrednjem delu enklave. Poročajo tudi o napadih na zdravstvene delavce.
Vlada je v državni zbor poslala predlog zakona o prehodnem financiranju Termoelektrarne Šoštanj, v skladu s katerim bo ta od začetka prihodnjega leta do aprila leta 2027 skrbela le za ogrevanje Šaleške doline. Tako se bo po oceni vlade TEŠ izognil stečaju, lokalna skupnost pa bo dobila čas za opredelitev alternativnega vira ogrevanja. Župan Velenja Peter Dermol je sicer že večkrat ponovil, da ne bodo odstopili od letnice 2033.
Evropski parlament je danes potrdil novo Evropsko komisijo, ki jo bo drugič vodila Ursula von der Leyen. V njeni ekipi bo komisarka iz Slovenije Marta Kos vodila resor za širitev in povojno obnovo Ukrajine.
Izrael in Libanon sta sprejela mirovni dogovor, je v nagovoru sporočil ameriški predsednik Joe Biden. Premirje bo začelo veljati ob treh zjutraj po našem času. Predvideva umik izraelskih enot z juga Libanona, v prihodnjih 60-ih dneh jih bo nadomestila libanonska vojska. Gibanje Hezbolah naj bi končalo svojo oboroženo prisotnost ob meji z Izraelom južno od reke Litani.
Nerentabilnost TEŠ-a spravlja v negotovost rudarje, lokalno skupnost v Šaleški dolini, pa tudi energetski sistem. Premier Robert Golob je po današnjem sestanku s predstavnike Šaleške doline, sindikatov in HSE-ja sporočil, da vlada pripravlja dva zakona, ki bosta opredelila način zapiranja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Pred državnim zborom pa so rudarji na mirnem protestnem shodu zahtevali, da se za njih ustrezno poskrbi.
Odzivi na podnebni dogovor, ki so ga pogajalci na vrhu v Bakuju dosegli po podaljških, so pričakovano različni. Evropska unija in Združene države ga pozdravljajo, kritične pa so države v razvoju in nevladne organizacije. Razvite države se zavezujejo, da bodo za podnebne ukrepe v državah v razvoju do leta 2035 namenjale najmanj 300 milijard dolarjev letno. Okoljevarstveniki poudarjajo, gre za slab dogovor, ki zanemarja opozorila znanosti in odgovornosti bogatih držav.
Na podnebni konferenci Združenih narodov v Bakuju so pogajalci tudi v podaljšku pogajanj še vedno brez preboja glede dogovora o finančni pomoči državam v razvoju. Kljub temu je azerbajdžansko predsedstvo delegate zbralo na zaključni plenarni seji. Na njej so potrdili predvsem manj pomembne dokumente, kjer nasprotovanja držav ni. Prav zdaj so končali prekinitev in nadaljujejo s potrjevanjem prestalih ključnih odločitev. Države v razvoju so včeraj zavrnile ponudbo bogatih držav o finančni pomoči v znesku 250 milijard dolarjev na leto, zdaj naj bi bil na mizi nov predlog, vreden 300 milijard.
