Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
V oddaji Od setve do žetve smo se tokrat ustavili pri sirarjih, in sicer pri 4. Festivalu slovenskih sirov in posvetu, na katerem so se predstavili mladi sirarji s svojimi zgodbami. Govorili pa smo še o bučah, o letošnji letini, s katero so lahko pridelovalci bolj zadovoljnikot z lansko, in posvetili pozornost tudi ajdi, poljščini, ki se v zadnjih letih vrača na naše krožnike.
V ospredju oddaje je vprašanje trajne zaščite kmetijskih zemljišč. Sedanji sistem prostorskega načrtovanja ga ne zagotavlja. Z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Tušar se pogovarjamo o dolgoročnih zakupih državnih kmetijskih površin. Pozornost bomo namenili tudi ekološkemu kmetijstvu, ki se ne more pohvaliti z rastjo, kot tudi ne s prodorom v kuhinje javnih zavodov. Med ključnimi nalogami dejavnikov na tem področju so izmenjava dobrih praks, ozaveščanje in povezovanje.
Pred prihajajočimi oktobrskimi volitvami Kmetijsko gozdarske zbornice smo se z direktorjem Janezom Pircem pogovarjali o delovanju te največje nevladne kmetijske organizacije v zadnjih štirih letih. Volitev se sicer lahko udeleži dobrih 110.000 lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov in približno 2000 pravnih oseb. Pirc volilne upravičence poziva, naj se na glasovanje odpravijo v čim večjem številu, saj lahko samo tako posredno sodelujejo pri oblikovanju kmetijske politike. V oddaji tudi o letošnjem pridelku hmelja – sezona, pravijo, je bila podpovprečna in o trgatvi v Radgonskih goricah, ki se je začela veliko prej kot običajno. Kdo vse je trgal in kakšna je bila letina?
V redni tedenski oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju, smo se tokrat ustavili pri mladih v tej panogi. Tudi zanje časi niso rožnati in med drugim smo jih vprašali, kaj jih trenutno najbolj skrbi. Jesen je čas za obiranje darov narave, o letošnjem pridelku koruze in paradižnika smo govorili v tej oddaji, zaokrožili pa smo jo z iztekajočim se razpisom za namakalne sisteme, namenjene več uporabnikom.
V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili namakanju, ki je eno osrednih razvojnih vprašanj v kmetijstvu pri nas. Z dvema odstotkoma namakalnih kmetijskih površin smo na repu držav Evropske unije. Kmetijsko ministrstvo pa ima dovolj denarja za sofinanciranje namakalnih sistemov do konca leta 2027. Pogovarjali smo se tudi z Marjanom Roblekom in Ivanom Lenartom, ki sta med letošnjimi prejemniki priznanja Zadružne zveze Slovenije za trajen prispevek k razvoju zadružništva. Čez približno mesec dni bodo volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice, v zvezi s tem smo izpostavili nekaj pomembnih datumov.
Letos se je vsaj dva tedna prej kot običajno začela trgatev v slovenski Istri, Vipavski dolini, Brdih in tudi na Krasu. Tako po oceni svetovalne službe kot samih vinogradnikov se obeta kakovostno dober letnik, količinsko pa vsaj za četrtino ali tretjino manjši pridelek od večletnega povprečja. Stroka pa opozarja na precejšnje krčenje in preskromno obnovo vinogradov v vseh treh slovenskih vinorodnih okoliših. Namesto potrebnih 470 hektarjev na leto je obnova površin z vinsko trto nekje na polovici. V oddajo se seznanimo s posledicami suše na Primorskem in izvemo kako namakalni sistem Vogršček po več letih težav končno in na veliko zadovoljstvo kmetov deluje nemoteno. Pozanimali smo se tudi, kako je s sanacijo pogorelih gozdnih površin na Krasu.
Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili dogajanju na 62. sejmu Agra v Gornji Radgoni. Zadnji teden avgusta se že tradicionalno v tem mestu ob Muri srečajo vsi, ki so kakor koli povezani s kmetijstvom in živilsko industrijo, prireditev pa je zrcalo slovenskih pridelovalcev in predelovalcev hrane. Letos so v ospredju sejma prehranska varnost, vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo, mladi in inovacije ter digitalizacija in umetna inteligenca v kmetijstvu; predvsem slednji smo pozornost namenili v tokratni oddaji.
V soboto se v Gornji Radgoni znova odpira sejem Agra, največji kmetijsko-živilski sejem v regiji. V oddaji predstavljamo novosti letošnjega leta. Poudarjamo tudi problematiko zavarovanj v kmetijstvu, kjer celo zavarovalničarji opozarjajo na potrebo po reformiranju zavarovalnega sistema. Na obisku Šenkove domačije, turistične ekološke kmetije iz Zgornjega Jezerskega, se pogovarjamo s Polono Virnik Karničar, ki je vključena v raziskavo Fliara. V njej se sprašujejo, kaj motivira in kaj ovira inovativnost žensk v kmetijstvu.
V Sloveniji se vsako leto zgodi okrog 200 nesreč s traktorjem in vsaka nesreča lahko močno spremeni usodo kmetije. Na ta problem z ozaveščevalnimi akcijami opozarjajo tudi pri Zvezi podeželske mladine Slovenije. Interregov čezmejni projekt Slovenija Italija - Agrotour plus, v katerega je vključenih 6 partnerjev s slovenske in italijanske strani meje in katerega glavni namen je ohranjanje kraške dediščine, se preveša v drugo polovico. Delavnice, ki jih pripravljajo za vinogradnike, so dobro obiskane. Simpatičen in podjeten mladenič Jakob Slavec iz Trnja pa se je že v otroštvu odločil, da bo kmet in je ustvaril kmetijo praktično iz nič.
Kmetijski inštitut Slovenije skupaj s petimi partnerji iz Slovenije in Italije izvaja različne stopnje namakanja in hlajenja grozdja v treh poskusnih vinogradih v Vipavski dolini in Goriških brdih. Cilj dveletnega evropskega projekta je ugotoviti, koliko sušnega stresa lahko prenesejo trte, za čim boljši pridelek tako grozdja kot vina.
Hidroponsko gojenje zelenjave se v svetu vse bolj uveljavlja. Za kakšne gojitvene sisteme gre in kaj to pomeni za pridelavo zelenjave, ki je vse bolj omejena zaradi posledic podnebnih sprememb? Predstavljamo tudi primera dobrih praks – odpravili smo se v Slovensko Bistrico in si na vrtu zasebne hiše ogledali, kako uspeva akvaponska greda; bili pa smo tudi v Banuti pri Lendavi, kjer se ponašajo s prvim akvaponskim rastlinjakom pri nas.
Na vsaki kmetiji lahko slišimo ostre besede ali celo spor. V oddaji tudi o tem, kako jih reševati. Ključ, pravi strokovnjakinja, je pozorno poslušanje in spoštljiva komunikacija. V Žitkovcih v občini Dobrovnik bodo postavili največje rastlinjake v Sloveniji in tudi tako pripomogli k boljši oskrbi z zelenjavo in večji samooskrbi. Na Krasu je v tem letnem času marsikatero polje obarvano vijoličasto, okolica pa diši po sivki. Tako je tudi pri Renčljevih v Povirju pri Sežani, v katerem so v 13 letih ustvarili zavdanja vredno zgodbo. Mlada gospodarja sta našla priložnost v eteričnih oljih in hidrolatih, ki so dišeča in zdrava osnova za izdelavo kozmetike.
Ohranjanje biotske pestrosti je za večino kmetov v konvencionalnem intenzivnem kmetovanju slišati kot nekaj zelo omejujočega. Toda koncept permakulturnega upravljanja in trajnostnih zasaditev mešanih vrst rastlin temelji prav na biotski pestrosti. Sožitje z naravo in koriščenje njenih ekosistemskih storitev je možno le, če razumemo, kako narava deluje. Podrobneje o tem, kako zasaditi užiten ekosistem, pa v reportaži iz permakulturne ekološke kmetije v nastajanju v občini Šentilj. V oddaji spremljamo spodbudne rezultate krmljenja čebel z beljakovinsko energetskimi pogačami, ki so se pokazali že na polovici projekta Evropsko inovativnega partnerstva, ki ga vodi Emona razvojni center za prehrano s partnerji.
Trije slovenski in trije italijanski partnerji iščejo načine, kako preprečiti odnašanje ali spiranje površinskih slojev zemlje, prsti in humusa. Zaradi podnebnih sprememb z močnimi nalivi namreč postaja erozija vse bolj pereč problem. V okviru dvoletnega projekta bosta v središču preučevanja Vipavska dolina ter Beneška laguna in območje občine Devin-Nabrežina na italijanski strani. V oddaji pretresamo tudi razmere na področju agrarnih skupnosti. Po treh desetletjih od sprejetja zakona njihovo premoženje še vedno ni v celoti vrnjeno. Obiskali smo tudi prvi nacionalni nasad domačih sort oljk na območju Babičev v slovenski Istri.
V teh dneh lahko poiščete dva javna razpisa za naložbe v ureditev oziroma postavitev trajnih nasadov. Prvi je težak 6 milijonov evrov, drugi pa 15 milijonov – pri slednjem bo 8 milijonov namenjenih kmetijam, 7 pa pravnim osebam in samostojnim podjetnikom. V oddaji še o kraškem pršutu in teranu, ki sta večna sopotnika, prijatelja ter ambasadorja Krasa in njegove tradicije. Tako v svoji novi knjigi z naslovom Med žlahtnim kraškim pršutom in blagodejnim teranom piše doktor Stanislav Renčelj. Mlad prevzemnik Robert Brožič iz Gornjega Zemona pri Ilirski Bistrici pa je poln novih idej, za katere je navdušil tudi soprogo Saro. Hobi je, kot pravita, prerasel v nekaj veliko večjega, ustvarila sta blagovno znamko Iz gozda.
V začetku prodajne sezone zelenjave v ospredje postavljamo kaotične in kritične razmere pri prodaji slovenske zelenjave trgovskim mrežam. Letošnjo sezono zaznamujejo zahtevne razmere pridelave, višji stroški in nizke dosežene cene že na začetku sezone. Ob tem pa varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ugotavlja tudi nezakonita ravnanja. Predstavljamo projekt, ki se ukvarja z inovativnostjo žensk na podeželju in v kmetijstvu in spoznali eno od konkretnih ženskih zgodb. Tovarna olja GEA letos praznuje 120 let delovanja, je pa tudi pomembna proizvajalka štajersko-prekmurskega bučnega olja z zaščiteno geografsko označbo, v oddaji tudi o tem.
V kmetijski oddaji smo izpostavili varno rabo fitofarmacevtskih sredstev in ob tem opozorili na povečanje nedovoljene trgovine prek tujih spletnih portalov pri nas. Ker pa bosta k manjši rabi teh sredstev zagotovo pripomogli tudi robotizacija in digitalizacija v kmetijstvu, smo predstavili tudi nekaj robotskih rešitev, ki bodo postale v tej panogi tudi zaradi pomanjkanja delovne sile v prihodnosti nepogrešljive.
Zaradi vremenskih razmer in škodljivcev je letošnja letina češenj v Vipavski dolini in Goriških brdih zelo klavrna, običajni pridelek češenj se je tako prepolovil. Pridelovalcem so poleg močnega dežja pridelek zredčili spomladanska sodra in velika temperaturna nihanja ozračja. Deževje je povzročilo pokanje in gnitje plodov. Vse te težave pa niso preprečile festivala briške češnje na Dobrovem, v Medani in Kojskem. V oddaji namenjamo pozornost še avtohtoni ovci, belokranjski pramenki, navzoči smo bili tudi na razglasitvi volilnih rezultatov Zadružne zveze Slovenije.
Letos mineva 20 let našega članstva v Evropski uniji. V oddaji tudi o tem, kakšen napredek ali morda nazadovanje je v tem času doživelo naše kmetijstvo. Mejice - pasove grmičevja in dreves, med katere se rada primešajo še zelišča in druge rastline, ponavadi najdemo na mejah kmetijskih zemljišč in ob vodotokih. Imajo zelo pomembno vlogo in so polne življenja, vendar pa se vse preveč lastnikov parcel tega ne zaveda in jih uničuje. V oddaji o ozaveščanju o njihovem pomenu in tudi o ozaveščanju o pomenu zdrave lokalno pridelane hrane in zdravega življenjskega sloga. Projekt Po poti zdravja so pripravili in izpeljali v Bolnišnici Sežana v sodelovanju z lokalnimi partnerji.
Slovenija je že več kot 30 let članica mednarodne organizacije ICAR. Prejšnji teden pa je vnovič gostila kongres ICAR in Interbull, ki sta s svojimi standardi na področju selekcije in nadzora ključni za napredek v govedoreji in reji drobnice. V oddaji Od setve do žetve izvemo, kako pomembno je njihovo delo za dobre poslovne in okoljske rezultate kmetij. Ob izteku tedna parkov pozornost namenjamo tudi možnostim in priložnostim kmetovanja v zaščitenih območjih. Predstavniki različnih parkov so izkušnje izmenjali pred dnevi v Beli krajini. Predstavljamo tudi novo, te dni odprto zadružno Trgovino pri Zmaju na osrednji ljubljanski tržnici. Gre za prvi skupni zadružni prodajno-promocijski prostor za predstavitev ponudbe zadrug iz vse Slovenije.