Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
V ospredje oddaje postavljamo nove izzive v poljedelstvu, sadjarstvu, zelenjadarstvu in vinogradništvu. Gre za vprašanja gnojenja, obdelave tal, sredstev za zaščito rastlin, novih tehnologij in semenskega materiala. O njih so se pogovarjali na nedavnem simpoziju Slovenskega agronomskega društva. Predstavljamo tudi predelavo hmeljevine v kompost, ki je ena od možnosti za vračanje dragocenih hranil v zemljo na hmeljarskih kmetijah. Na koncu pa se bomo pogovarjali z mlado prevzemnico mlečne kmetije na Gorenjskem Liso GORJANC.
Katastrofalne suše, visoki stroški energentov, gnojil in krme – to je le nekaj težav, ki v zadnjem času močno pestijo slovensko kmetijstvo. V kmetijski oddaji govorimo o stanju, prilagajanju in pomislekih kmetov. Izpostavljamo tudi ohranitveno kmetijstvo. To je v svetu vse bolj prisotno, pri nas še ne. Gre za trajnostno kmetovanje, ki ne izčrpava, ampak izboljšuje rodovitnost zemlje. Predstavljamo prednosti takšne obdelave tal in primere dobrih praks. Kot je znano, je takšen način v svetu vodilni in rastoči sistem kmetovanja, ki najbolj zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in na okolje.
Katastrofalne suše, visoki stroški energentov, gnojil in krme – to je le nekaj težav, ki v zadnjem času močno pestijo slovensko kmetijstvo. V kmetijski oddaji govorimo o stanju, prilagajanju in pomislekih kmetov. Izpostavljamo tudi ohranitveno kmetijstvo. To je v svetu vse bolj prisotno, pri nas še ne. Gre za trajnostno kmetovanje, ki ne izčrpava, ampak izboljšuje rodovitnost zemlje. Predstavljamo prednosti takšne obdelave tal in primere dobrih praks. Kot je znano, je takšen način v svetu vodilni in rastoči sistem kmetovanja, ki najbolj zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in na okolje.
V tokratni oddaji smo se med drugim odpravili v Krško, kjer so pred kratkim slovesno zaznamovali 20-letnico društva rejcev krškopoljskega prašiča. To, edino avtohtono slovensko pasmo prašičev, je stroka želela v drugi polovici 20. stoletja uničiti, toda rejci so ob pomoči naklonjenih jim strokovnjakov pujsu dali veljavo in poskrbeli za njegovo ohranitev. Danes njegovo meso razvaja apetite sladokuscev. Pot nas je zanesla tudi v turistično vas Narin na Pivškem, kjer smo obiskali kmetijo pri Andrejevih. Mlada prevzemnica Andreja predstavlja tretjo generacijo na kmetiji, ki jo je praktično iz nič ustvaril njen ded. Za konec pa smo se na kmetiji na Manžanu pri Kopru poučili o pridelavi kakovostnega kisa.
Visoke temperature pozimi iz panjev vabijo čebele, ki pa v naravi v tem času ne morejo najti hrane in tako samo porabljajo svojo energijo. Na Primorskem jih dodatno ogrožata še megla in vlaga, zato je topla zima za tamkajšnje čebelarje še večji izziv. Kako se z različnimi izzivi spopadajo mladi prevzemniki, nam pove v prirejo senenega mleka usmerjen kmetovalec iz občine Dobrna. Pozanimali pa smo se tudi o ponudbi drugega festivala Okusi Škofjeloškega, ki bo potekal še do konca tega meseca.
Od začetka letošnjega leta velja drugačen sistem vračila trošarin za kmetijsko gorivo, ki je povzročil precejšnje razburjenje na terenu. Možnost zlorab novega sistema bo bistveno manjša. Marjan Dolenšek iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Gozdarskega inštituta Slovenije nam pojasni vse novosti na tem področju. V nadaljevanju se sprašujemo, ali bo na Tolminskem čez nekaj let uspel nov nasad črnega tartufa. Izvemo tudi, kaj prinaša Celostna podpora kmetom, storitev, ki jo je Kmetijsko gozdarska zbornica uvedla pred nekaj meseci. \n
Od začetka letošnjega leta velja drugačen sistem vračila trošarin za kmetijsko gorivo, ki je povzročil precejšnje razburjenje na terenu. Možnost zlorab novega sistema bo bistveno manjša. Marjan Dolenšek, iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Gozdarskega inštituta Slovenije nam pojasni vse novosti na tem področju. V nadaljevanju se sprašujemo ali bo na Tolminskem čez nekaj let uspel nov nasad črnega tartufa. Izvemo tudi, kaj prinaša »Celostna podpora kmetom«, storitev, ki jo je Kmetijsko gozdarska zbornica uvedla pred nekaj meseci.
V prvi oddaji Od setve do žetve v novem letu smo rdečo nit usmerili v prihodnost. Zadnjih nekaj let so izzivi v kmetijstvu povezani predvsem s podnebnimi spremembami in vremenskimi ekstremi; ti v zadnjih letih kmetovalcem povzročajo številne težave. Ker pa njihovih razsežnosti ni mogoče predvideti, se lahko kmetje samo prilagodijo. Začenja se tudi novo programsko obdobje skupne kmetijske politike; kaj prinaša in kako novosti ocenjujejo nekateri pridelovalci, ste slišali v oddaji, dodali smo ji še nekaj želja tistih, ki se trudijo, da na naše krožnike pride sveža in zdrava hrana.
Božično oddajo Od setve do žetve smo namenili vinski, mlečni in medeni kraljici ter hmeljarskemu starešini. Predstavili so svoje izkušnje in doživetja pri uresničevanju njihovega poslanstva na področju vinogradništva in vinarstva, mlečne proizvodnje, čebelarjenja in pridelave hmelja. Leto 2022 so vsi štirje v en glas ocenili kot zelo težko.
Podeželje ponuja veliko priložnosti tako za pridelavo hrane in vina, pa tudi domače volne in možnosti za družabne prireditve. Mladi so kljub obilici dela na kmetijah pripravljeni v različnih društvih in organizacijah sodelovati pri izvedbi zanimivih in inovativnih idej, starejši pa so jim vsekakor pripravljeni predajati svoja znanja in običaje. Tako mladi od Svetega Jurija ob Ščavnici skrbijo za širjenje kulture pitja vina kar s spletno degustacijo. Člani Društva rejcev drobnice na Idrijskem in Cerkljanskem pa so zaradi vse večjega povpraševanja po domači volni spet obudili rokodelsko sekcijo. Ker pa tudi Slovenci vedno rajši jemo sladki krompir, namenjamo nekaj pozornosti še predstavitvi te gomoljaste trajnice.
Na 7. srečanju mladih prevzemnic in prevzemnikov kmetij so mladi oblikovali predloge za izboljšanje ukrepov kmetijske politike, za lažje kmetovanje v novi kmetijski perspektivi. Treba pa bi bilo opredeliti kdo je aktivni kmet. Nova metodologija izračunavanja plačil OMD- za območja s težjimi pogoji bo kmetijam s hudimi nakloni in strminami pod 500 metrov nadmorske višine znižala višino subvencij v prihodnje. Haloški kmetje so ministrici Ireni Šinko na terenu v Halozah pokazali zakaj menijo, da je to nepravično in terja spremembo točkovanj. Po Sloveniji je veliko manjših kmetij, ki jih nosilci vzdržujejo tako, da obenem hodijo v službo. Obiskali smo kmetijo Pr Lukš v Ljubljani, tudi pri njih je tako. »Tla so osnova iz katerih zraste hrana«, je bil slogan letošnjega svetovnega dne tal. Pozornost jim posvečamo tudi v naši oddaji.
V oddaji Od setve do žetve smo med drugim predstavili novo metodologijo za izračun plačil OMD, torej za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje; ustavili se bomo pri kmetijskih zavarovanjih, njihov obseg je pri nas še vedno zelo majhen v primerjavi z Avstrijo, govorili pa smo tudi o tem, da je prav zdaj primeren čas za sajenje sadnega drevja, saj so tla še dovolj topla.
V oddaji Od setve do žetve govorimo o pomenu in zagotavljanju zdravih tal za kmetijsko pridelavo. Za dobro prehrano rastlin je namreč priporočljivo opraviti analizo tal na vsakih pet le. Jesenski in zimski čas pa je po oceni stroke pravšnji za to. V pogovoru z vršilcem dolžnosti direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Alešem Tolarjem, ki mu je vlada pred kratkim podaljšala mandat, izvemo med drugim za novost pri določanju zakupnega upravičenca na državnih zemljiščih. Izvemo tudi, kaj pomeni in prinaša pred kratkim uveljavljena evropska zaščita za meso istrskega goveda - boškarina. To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška.
V oddaji Od setve do žetve govorimo o pomenu in zagotavljanju zdravih tal za kmetijsko pridelavo. Za dobro prehrano rastlin je namreč priporočljivo opraviti analizo tal na vsakih pet le. Jesenski in zimski čas pa je po oceni stroke pravšnji za to. V pogovoru z vršilcem dolžnosti direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Alešem Tolarjem, ki mu je vlada pred kratkim podaljšala mandat, izvemo med drugim za novost pri določanju zakupnega upravičenca na državnih zemljiščih. Izvemo tudi, kaj pomeni in prinaša pred kratkim uveljavljena evropska zaščita za meso istrskega goveda - boškarina. To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška.
Kmetovalce poleg vse bolj neugodnih vremenskih razmer skrbi tudi kmetovanje ob upoštevanju uredbe, ki zahteva polovično zmanjšanje rabe pesticidov v državah članicah Evropske unije do leta 2030. Pomurski kmetje pravijo, da bo to številne uničilo, spet drugi pa zagovarjajo ekološko oziroma trajnostno kmetovanje. Po treh letih pa se končuje projekt evropskega inovativnega partnerstva, v katerem smo preučevali novo sorto jabolk bonita. Kakšni so rezultati v sadovnjakih, smo povprašali tako v zadrugi Tibona kot na biotehniški fakulteti v Ljubljani.
V oddaji Od setve do žetve predstavljamo rezultate uporabe visokotehnološkega škropilnika, s katerim se bistveno zmanjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Alternativno sodobno tehniko so preizkušali na treh kmetijskih gospodarstvih v okviru triletnega evropskega projekta uvedbe novih mehanskih in samostojnih avtomatiziranih tehnologij za trajno pridelavo v vinogradih. Seznanjamo se tudi s poskusnim projektom o možnostih za vzpostavitev dopolnilne dejavnosti, bivanja starejših na kmetijah, in se pogovarjamo o pridelavi slovenskega mladega ingverja.
Pred vrati je martinovo – najlepši praznik vinogradnikov in čas v letu, ko vinarji že lahko dajo prve ocene o tem, kakšno vino bodo ustvarili. V ospredju oddaje so bila modrovanja o novem vinskem letniku – v vseh treh vinorodnih deželah smo namreč preverili, kako je na pridelek vplivalo vreme, pa tudi, kako na vinogradništvo vpliva energetska draginja. Pogledali smo tudi v preteklost. Na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so namreč raziskovali sorte vinske trte, gojene pred 200 leti.
V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo z rezultati poskusnega projekta pametnega vinogradništva TrapView za daljinski nadzor škodljivcev. Z njim so vinogradniki v Goriških brdih dobili podatke o tem, kdaj, kje in kako velik bo pritisk škodljivcev na vinske trse. Ker je takšen nadzor pokazal pozitivne učinke, predvsem v nižjih stroških in manjši uporabi škropiv, bodo briški vinogradniki prihodnje leto še povečali gostoto tovrstnih pasti za škodljivce. V Pomurju imajo oljarji te dni polne roke dela, saj je pridelava bučnih semen kljub neugodnim vremenskim razmeram odlična – tako po kakovosti kot količini. V oddajo, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa smo vključili tudi možnosti in prednosti pridelave arašidov pri nas.
Pred vrati je martinovo – najlepši praznik vinogradnikov in čas v letu, ko vinarji že lahko dajo prve ocene o tem, kakšno vino bodo ustvarili. V ospredju oddaje so bila modrovanja o novem vinskem letniku – v vseh treh vinorodnih deželah smo namreč preverili, kako je na pridelek vplivalo vreme, pa tudi, kako na vinogradništvo vpliva energetska draginja. Pogledali smo tudi v preteklost. Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so namreč raziskovali sorte vinske trte, gojene pred 200 leti.
Novih izzivov se tudi v kmetijstvu po navadi lotevajo mlajši in v tokratni oddaji vam predstavljamo 23-letnega Janeza Rakovca, ki je na obrobju Kranja ustvaril prvo slovensko farmo spiruline, modro-zelene alge, iz katere izdeluje prehranska dopolnila. O prehrani je govor tudi v prispevku o Perutninarski zadrugi Ptuj, ki letos praznuje 30 let delovanja, pozornost pa namenjamo še vloženim oljkam, ki so jih ocenjevali na festivalu na Goriškem. Lidija Kosi, ki je podpisana pod tokratno oddajo, pa je poizvedela, kakšne zamisli in načrte imajo v 25 let starem Združenju turističnih kmetij Slovenije.
