Iskanje
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
Sezona obiranja češenj na Primorskem se počasi končuje. Letošnjo letino v Vipavski dolini in Goriških brdih označujejo za povprečno, na kakovost in količino pridelka so izdatno vplivale vremenske razmere z obilnim deževjem in nizkimi temperaturami ozračja med zorenjem plodov. Za nameček sta v briških in vipavskih sadovnjakih klestili toča in sodra, tako da so ponekod izgubili ves pridelek češenj in drugega sadja. Kljub težavam pa se površine s češnjevimi drevesi na Primorskem širijo, sadijo predvsem odpornejše sorte, ugotavljajo v kmetijsko-svetovalni službi. Povprečno letino so v Pomurju obetale tudi žitarice, toda vročinski val v zadnjih dneh in toča na delu Goričkega sta pričakovanja pridelovalcev obrnila na glavo. O tamkajšnjih razmerah in izzivih pridelave so govorili tudi na letošnjem dnevu pšenice. Z radijskim mikrofonom smo bili tudi na prvem primorskem kmetijskem sejmu v Opatjem selu na Krasu, pozanimali pa smo se še, kaj prinaša letošnji strokovni posvet Trte in vino – zakladi Primorske.
21 min • 08. 06. 2025
Evropski komisar za kmetijstvo Christoph Hansen se je med obiskom Slovenije sešel s kmetijsko ministrico in predstavniki nevladnih organizacij kmetov. Pogovarjali so se tudi o izzivih evropskega kmetijstva danes in jutri. Kot vsako leto tudi letos lubadar ne počiva in povzroča dodatno škodo na območjih, ki so jih že prizadele tudi naravne nesreče. Da bi zaustavili širjenje, pa mora pasti marsikatero, predvsem smrekovo drevo. V Sevnici prirejajo že 15. festival modre frankinje, ki mu letos pridružujejo vseslovenski finale salamijade. Med najstarejše okrasne rastline zagotovo spadajo potonike. V Prekmurju se družinsko podjetje Potonis ponaša s kar 350-timi različnimi sortami potonik. Prav te dni so prava paša za oči.
21 min • 01. 06. 2025
Osrednja tema tokratne oddaje Od setve do žetve bo ekološko kmetovanje. Ta naravi prijazni način kmetovanja se v zadnjih letih postopno razvija, čeprav ne dosega evropskih ciljev. Sprašujemo se, kje so razlogi, da do leta 2030 ne bomo dosegli načrta, to je 25 odstotkov kmetijskih zemljišč, obdelanih na ekološki način; nato predstavimo ekološka pridelovalca špargljev in jagod in izvemo, kako zahtevna je pridelava te sezonske zelenjave in jagodičevja.
21 min • 25. 05. 2025
V oddaji Od setve do žetve smo najprej zaznamovali 25-letnico Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki je v razvoju kmetijstva v tem času odigrala pomembno vlogo kot branik slovenskega kmetijstva in gozdarstva. Potem smo se ustavili na Ptuju, kjer ta konec tedna diši po domačih dobrotah, kajti v Minoritskem samostanu so na ogled nagrajeni izdelki tradicionalnega, 36-ega Festivala dobrot slovenskih kmetij, – več pozornosti smo namenili mlečnim izdelkom. Zanimala pa nas je še ekološka pridelava hmelja pri nas, ki je lahko priložnost za pivovarne s ponudbo ekološkega piva.
21 min • 18. 05. 2025
Letošnjo bero te vrtnine ocenjujejo na Goriškem za zadovoljivo, drugod na Primorskem, predvsem v slovenski Istri, pa je zaradi pozebe in dežja špargljev pozimi manj kot lani. Povpraševanje tako potrošnikov kot gostincev je še vedno veliko večje od ponudbe. V Sloveniji je v obdelavi 106 hektarjev špargljišč, na Primorskem dobrih 15, se pa pridelovalci v zahodnem delu države spopadajo z boleznijo sadik. Zato špargljišče ponekod ostaja prazno, eden večjih pridelovalcev na Goriškem celo opušča pridelavo. V oddaji spoznamo pridobitve triletnega projekta za pomoč divjim opraševalcem rastlin pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, izvedemo pa tudi kaj prinaša letošnji festival Dobrote slovenskih kmetij, ki se v petek začne na Ptuju.
21 min • 11. 05. 2025
V pridelavi sadik in vzgoji rastlin so potrebna nenehna prilagajanja in tega se zavedajo tudi v Vrtnarstvu Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, kjer na leto posadijo več milijonov sadik. Pred tremi leti so proizvodnjo preusmerili v papirnate lončke, to pa ma številne prednosti tako za naravo kot za prihranek časa. Zavod za gozdove v sodelovanju s šestimi partnerji iz gozdarskega, kmetijskega in akademskega sektorja – v sklopu projekta Varna paša – išče rešitve za strpen odnos med zvermi in kmeti, medtem pa kmetje bijejo plat zvona zaradi škod, ki jim jih povzročajo tako zveri kot tudi preostala divjad.
19 min • 04. 05. 2025
Hribovske in gorske kmetije so bile v preteklem obdobju prikrajšane glede dostopa do investicijskih sredstev. Pogoji razpisov so bili napisani tako, da so bile v praksi izločene iz konkurence. Osnutek novega zakona o kmetijstvu daje upanje na ustreznejše ukrepe za izboljšanje položaja tistih kmetij, ki vztrajajo na območjih z omejenimi dejavniki pridelave, meni Irena Orešnik, predsednica Združenja gorsko-hribovskih kmetij Slovenije. V oddaji se bomo pogovarjali z njo in z Gregorjem Mlakarjem, mladim prevzemnikom gorsko-hribovske kmetije iz kamniškega hribovja. Največjo obremenitev mu pomenijo evidence, ki poberejo ves prosti čas. Na kmetiji Slanovih z Murskega polja pa nam bosta rejca Branko in Marko ponosno predstavila najhitrejšega slovenskega konja, ki sliši na ime Frodo.
22 min • 27. 04. 2025
V oddaji Od setve do žetve bomo govorili o projektu, ki spodbuja ohranjanje vrstno pestrih travišč, in obiskali kmetijo, vključeno v ta projekt. Slišali bomo, kako zelene zime vplivajo na divjad in se ustavili pri Čebelarski zvezi društev Štajerske, ki je pri nas nosilka programa apiterapije; ob tem ne bomo obšli največjega in najstarejšega krščanskega praznika – velike noči.
21 min • 20. 04. 2025
Zaraščanje kmetijskih zemljišč in opuščanje kmetovanja sta dandanes značilnost številnih, predvsem obrobnih delov Slovenije. S tem se v posameznih okoljih spoprijemajo na različne načine, tudi ob pomoči evropskih projektov. Z enim od njih želijo v Halozah, na Kumu, Gorjancih in Pohorju ohraniti vse bolj redka, a vrstno pestra travišča. Navsezadnje se je v zadnjih štirih letih na območju Haloz zaraslo že dvesto hektarjev kmetijskih površin. Zato so prizadevanja za ohranitev naravnega bogastva, v tem primeru suhih haloških travišč, pomembna za sodobno trajnostno usmerjeno kmetijstvo. Z njim je povezana tudi ekološko pridelana hrana. A kaj ko v zvezi ekoloških kmetov ugotavljajo, da tako pridelana hrana niti približno ne dosega z uredbo predvidenega deleža na jedilnikih javnih zavodov. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj in v kateri govorimo tudi o spodbujanju tradicionalno pridelane in predelane hrane na Gorenjskem.
19 min • 13. 04. 2025
V Sloveniji v zadnjih letih opažamo velik porast populacije šakalov. Zver, ki je podobna lisicam in volkovom, je tudi zvita kot prve, po krvoločnosti pa se lahko kosa z volkovi. Dišijo ji pašne živali, zaradi nje izginja srnjad. Kmetom povzroča veliko škode in preglavic. Če so na Zavodu za gozdove leta 2020, odkar se šakale sme loviti – prej so bili zaščiteni – leta 2020 poročali o 184 odvzetih živalih, je številka le štiri leta kasneje, leta 2024, narasla že na 1121. To priča o izredno velikem in nenadzorovanem porastu in širjenju populacije. Problematiko smo izpostavili v pogovoru z rejcema iz Knežaka, predstavnikom Zavoda za gozdove in lovcem. O prijetnejših rečeh pa smo se pogovarjali z gospodarjem kmetije Ajderčan iz Slatine pri Ponikvi.
20 min • 06. 04. 2025
Predlog novele zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki je v parlamentarnem postopku, želi ukiniti obvezno članstvo v tej temeljni kmetijski nevladni organizaciji kmetov. V oddaji se sprašujemo, kakšno naj bo članstvo v zbornici v prihodnje? Bi bilo bolje članstvo namesto na lastništvo zemljišč vezati na standardni prihodek kmetij? Slišali bomo tudi, kaj o predlaganih obsežnih zakonodajnih spremembah, ki jih pripravlja ministrstvo za kmetijstvo, pravijo mladi. Z mladim kmetom Simonom Čretnikom pa se pogovarjamo o tem, katere cilje izpolnjuje njihov edinstven hlev.
22 min • 30. 03. 2025
V oddaji Od setve do žetve opozarjamo na začetek letošnje subvencijske kampanje – začela se je prejšnjo sredo in bo trajala do 6. junija –, preverjamo, ali je v prodajnih avtomatih, ki so dostopni dijakom in študentom, dovolj zdrave izbire in ali so tu sploh na voljo tudi ekološki izdelki. Obiščemo kmetijo Slapšak v Laškem, ki se ukvarja med drugim s pridelavo gob, bukovega ostrigarja, in to na zelo zanimivem kraju, v nekdanjem starem rudniku.
20 min • 23. 03. 2025
Kmetijstvo se tudi pri nas, podobno kot drugod po Evropi, srečuje s številnimi izzivi. Podnebne spremembe od kmetov zahtevajo veliko prilagoditev pri pridelovanju hrane, za večjo konkurenčnost in trajnostni razvoj so v panogi vse bolj nujne tudi digitalizacija in inovacije. Poznavanje in uporaba teh procesov navsezadnje pripomoreta k ustreznejšim agro-tehnološkim ukrepom. O tem so v okviru projekta Zdravje v naših rokah pred kratkim govorili v Murski Soboti. Ob tej priložnosti so opozorili tudi na krčenje kmetijskih površin. Vsako leto jih namreč v Sloveniji izgubimo tudi po tisoč hektarjev. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, se seznanimo še z novo opremo za preučevanje aromatske sestave vina. Center za raziskave vina univerze v Novi Gorici je s čezmejnim Interregovim projektom pridobil olfaktometer. V Ajdovščini pa smo po petih letih lahko znova obiskali borzo lokalnih živil Vipavske doline.
21 min • 16. 03. 2025
Pomlad vstopa v deželo s hitrimi koraki. Tudi v naše gozdove, na polja in travnike, kjer pa ni vse tako, kot bi moralo biti. Lovska zveza Slovenije opozarja, da bo Vlada z novim svežnjem zakonodaje na področju kmetijstva in lovstva, ki je v javni obravnavi, sprla lovce in kmete in da se kaj lahko zgodi, da bi lovci opustili svoje dejavnosti. Posledično bi to lahko izzvalo tudi čezmeren porast nekaterih živalskih populacij in s tem veliko škodo na kmetijskih površinah. Opozarjajo še na velik upad populacije srnjadi. Tudi o tem v oddaji, v kateri se pogovarjamo še z Martinom Žbogarjem, podpredsednikom Zveze slovenske podeželske mladine, ki ravno tako opozarja, da divjad na njihovi kmetiji na Tolminskem, povzroča velike težave.
19 min • 09. 03. 2025
V oddaji napovedujemo niz javnih razpisov za naložbe v primarni kmetijski dejavnosti. Gre za razpise, ločene po posameznih skupinah: za male kmetije, za gorske kmetije, za rastlinjake, za mlade prevzemnike in druge. Z nami bo delil svoj pogled na kmetijstvo mlad kmet iz Bele krajine, ki opozarja na preveč administracije in preslabo urejeno področje socialne varnosti kmetov, predstavili pa bomo tudi zagate rejcev in veterinarjev po izgubi statusa države, proste bolezni BTV(bolezni modrikastega jezika).
21 min • 02. 03. 2025
V oddaji Od setve do žetve se bomo tokrat ustavili v Artičah, na jubilejnih 30-ih sadjarskih dnevih. Slišali bomo, da je stanje v panogi skrb vzbujajoče. Zatem bomo izpostavili, da je v hrani v naših šolah in vrtcih še vedno premalo ekološko pridelanih živil, končali pa bomo z 29. druženjem pomurskih kmetic v Nemčavcih.
22 min • 23. 02. 2025
V Sloveniji je zdaj z namakalnimi sistemi opremljenih približno 2.500 hektarjev ali dobra desetina kmetijskih zemljišč. Ta delež je najvišji v Podravju. Po razširitvi namakalnega sistema na dodatnih 219 hektarjev bodo v Ormožu lahko skupaj namakali že dobrih tisoč hektarjev kmetijskih površin. Toda pridelovalcem uporaba namakalnih sistemov ob višjih cenah električne energije oziroma omrežnine povzroča glavobole, saj so se jim zneski na položnicah zelo zvišali, tudi 10-kratno. Ob tem stroka in tuje izkušnje opozarjajo na pasti pretiranega namakanja. V oddaji pogledamo še, kako na Krasu po obsežnem požaru pred tremi leti skrbijo za graditev in vzdrževanje protipožarnih prometnic in za druge protipožarne ukrepe. V slovenski Istri smo bili navzoči pri podpisu pisma o namenu doseči prepoznavnost in širšo predstavitev tamkajšnjega ekstra deviškega oljčnega olja.
20 min • 16. 02. 2025
Na Madžarskem – v bližini slovenske meje – so potrdili pojav kuge drobnice, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa je izdala odločbo in nekatere kraje v Prekmurju razglasila za ogroženo območje. Bolezen, ki sicer za človeka ni nevarna, lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. V Posavju želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča in ohraniti pomemben del posavske kulturne dediščine ter spodbuditi razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe. Mlada inženirka biokemije z magisterijem iz poslovnih ved Katarina Delor Papež pa je solastnica družinske mlekarne Beka v Brkinih. Je Ljubljančanka, vendar je – kot pravi – njen dom tudi v Zavrhku.
19 min • 09. 02. 2025
Ne samo vreme, tudi zakoni krojijo kmetijstvo. Kmetijsko ministrstvo je v preteklem tednu z objavo šestih predlogov ključnih zakonov, ki so že v javni obravnavi, dodobra razburkalo razpoloženje v kmetijstvu. Nekatere predlagane novosti, med katerimi je najodmevnejša reorganizacija javne službe kmetijskega svetovanja, predstavljamo v današnji oddaji Od setve do žetve. V njej smo nanizali tudi pripombe Kmetijsko gozdarske zbornice na izhodišča za obdavčitev nepremičnin.
22 min • 02. 02. 2025
V oddaji Od setve do žetve pozornost namenjamo usposabljanju za varno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in izpostavljamo nove razpise v kmetijstvu. Obiskali smo tudi Sadjarski center Gačnik, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor in ima na tem področju pomembno vlogo za vso Slovenijo.
21 min • 26. 01. 2025
