Iskanje
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
Kmetijsko gozdarska zbornica je tudi letos pred začetkom subvencijske kampanje začela informativno usposabljanje za kmete, katerega cilj je čim bolj seznaniti upravičence, da na vnos vlog pridejo pripravljeni, da bodo postopki hitrejši. Rejci prašičev so opozorili, da lahko z novim letom opravljajo kastracije le po uspešno opravljenem usposabljanju, vendar tega še do danes ni bilo. V oddaji tudi o tem, da je Slovenija na področju semenarstva skoraj popolnoma odvisna od uvoza semen. Zgornjegorenjske občine pa so že pred leti vzpostavile Semenjalnico, ki skrbi za pridelavo ekoloških semen. Vzpostavili so mrežo kooperantov, ki pridelujejo ekološko seme, v leškem čebelarskem centru pa deluje tudi hranilnica ekoloških semen. Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Inštitut Ekosemena sodelujeta tudi pri različnih projektih. Trenutno pri projektu Seme/Saat, pri katerem sodelujejo tudi strokovnjaki iz Avstrije.
20 min • 08. 02. 2026
Tokratno oddajo posvečamo mladim kmetom. Število mladih prevzemnikov je v vsakem programskem obdobju nižje, številke so zaskrbljujoče. Nosilci družinskih kmetij v Sloveniji so v povprečju stari 63 let, delež mlajših od 35 let je dobre 3%. Pred 10. srečanjem mladih prevzemnikov, ki bo prihodnji četrtek popoldan v Šempetru, se bomo v naslednjih minutah pogovarjali, kako mlade kljub izzivom zadržati ali privabiti na kmetije? Slišali bomo Miho Curka, mladega nosilca kmetije z Griča pri Trebnjem. Izvedeli kako ministrstvo za kmetijstvo podpira mlade kmete in generacijsko prenovo kmetijstva in se o izzivih na tem področju pogovarjali z Doris Letina, predstavnico Zveze slovenske podeželske mladine in Jožetom Očkom, koordinatorjem za področje mladih kmetov na Kmetijsko gozdarski zbornici. Oddajo pripravlja Jernejka Drolec.
21 min • 01. 02. 2026
V oddaji, posvečeni kmetijskim vsebinam, se bomo tokrat najprej ustavili pri zloglasnem trgovinskem sporazumu z Mercosurjem. Znano je namreč, da evropski in slovenski kmetje sporazum zavračajo, ker je po njihovem mnenju škodljiv, saj odpira vrata nelojalni konkurenci. Ob tem bomo govorili še o graditvi namakalnega sistema v občini Kidričevo, dali besedo mladim mamicam na podeželju v zvezi z izzivi, kaj zanje pomeni delo na kmetiji, opozorili pa bomo še na razpis, na katerega lahko kmetije prijavijo svoje izdelke za ocenjevanje na Dobrotah slovenskih kmetij.
19 min • 25. 01. 2026
Erozija oziroma odnašanje zemlje povzroča velike težave po vsej Sloveniji. Razlog so vse bolj zaostrene podnebne spremembe, ki se kažejo v hudih nalivih z enormnimi in enkratnimi količinami vode, ki z odprtih kmetijskih površin odnaša najboljšo rodovitno prst ter povzroča plazove in zemeljske podore. Temu smo bili sredi novembra priča v Goriških brdih, kjer zdaj pridelovalci in stroka iščejo rešitve za vsaj začasno sanacijo prizadetih vinogradov. Škodo sicer še popisujejo, znašala naj bi več sto tisoč ali celo milijon evrov, kajti po oceni stroke je poškodovana približno tretjina briških vinogradov. Tovrstno problematiko bodo poskušali v prihodnje blažiti ali preprečevati z različnimi ukrepi in priporočili, ki jih oblikujejo v okviru čezmejnega evropskega projekta Ero-STOP. V oddaji smo se še pozanimali, kako so nizke temperature ozračja v začetku leta vplivale na nasade oljk v slovenski Istri in na širšem Primorskem, obiskali pa smo tudi inovativno in skrbno domačijo Pri Starčih v Križu pri Sežani.
20 min • 18. 01. 2026
Nihče ne dvomi, da ima lokalno pridelana hrana veliko prednosti. Dobro vpliva tako na zdravje ljudi in živali, poleg tega pa ohranja življenje na podeželju. Pozanimali smo se, kakšne aktivnosti na tem področju izvajajo kmetijske zadruge. Nekatere se ponašajo tudi s predelovalno dejavnostjo in svojimi trgovinami. Na prestižnem mednarodnem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj Premio Biol Novello v Bariju v Italiji pa sta kar dva pridelovalca s širšega Goriškega prejela visoki priznanji. Mi smo ju obiskali. Ob godu sv. Antona Puščavnika, ki je – med drugim zavetnik – živinorejcev in mesarjev, v oddaji tudi o tradiciji kolin in kašnatih klobas – čurk. Tako jih imenujejo v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško. Posebno pozornost jim namenja »Društvo Antonovanje na Kogu«, ki že poldrugo desetletje pripravlja čurkijado.
21 min • 11. 01. 2026
V prvi oddaji Od setve do žetve v letu 2026 oddaji govorimo o uvajanju novih tehnologij na področju kmetijstva kot ene najhitreje rastočih panog na svetu. V testiranje in prakso tudi pri nas prihajajo orodja, kot so brezpilotni letalniki, robotski sistemi in digitalizacija. Druga tema pa je opozarjanje Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, da so razpisi za posodabljanje gorskih kmetij glede na potrebe finančno podhranjeni in da ob velikih besedah o modernizaciji in digitalizaciji po razpisu za naložbe gorskih kmetij zavrnjenim prosilcem ostanejo le kosa, grablje in vile.
22 min • 04. 01. 2026
V zadnji oddaji Od setve do žetve se bomo ozrli na leto, ki se počasi izteka, in spregovorili o številnih izzivih, ki jih prinaša novo leto – tudi za mlade kmete in prav njim bomo prepustili besedo. Kako se spopadajo s težavami, zakaj se vse manj mladih odloča za kmetovanje. Kako inovativni morajo biti pri svojem delu, je podeželje res priložnost za nov začetek ali nadaljevanje tradicije?
22 min • 28. 12. 2025
Na Goriškem, v Vipavski dolini in Furlaniji - Julijski krajini se je končal dvoletni čezmejni evropski projekt Irrigavit. Z njim so postavili pomembna izhodišča za prihodnji razvoj vinogradništva na tem območju, predvsem s preučevanjem načinov namakanja vinskih trsov ter njihovih vplivov na grozdje in vino. Rezultati so več kot zgovorni. Končala se je tudi vseslovenska akcija umetne obnove goriškega Krasa po katastrofalnem požaru pred tremi let, pozanimali pa smo se tudi, kako obnavljajo prizadete gozdove zaradi vetroloma in lubadarja na Gorenjskem. V oddaji smo zbrali še nekaj utrinkov s tretjega mednarodnega festivala žganih pijač v Kopru.
21 min • 21. 12. 2025
Članice Zadružne zveze Slovenije ustvarijo dobrih 900 milijonov evrov prihodkov letno, skupaj z zadružnimi podjetji - kot so vinske kleti, mlekarne, oljarne in druge - pa več kot milijardo evrov. V oddaji tudi o tem, kako je z odkupom kmetijskih pridelkov in zakaj se je letos znatno zmanjšal odkup goveje živine. Na Krasu so se po desetih letih zaključili trije čezmejni evropski projekti Agrotur, eno glavnih področji raziskovanja pa je bilo razvoj sonaravnega vinogradništva in vinarstva. V oddaji tudi o tem, da je vsak začetek težak, vendar se da vse prepreke premagati z dobro voljo in vztrajnostjo. Obiskali smo še čisto mlado sirarno MeMa v Landolu pri Postojni in se pogovarjali tudi o zanimivem načinu dostave njihovih izdelkov.
21 min • 14. 12. 2025
V oddaji Od setve do žetve se posvečamo vprašanju inovacij in razvoja kmetijske mehanizacije, ki je stalni spremljevalec kmetijske pridelave. V Sloveniji imamo tako večja uveljavljena podjetja, ki s posodabljanjem strojnih priključkov podpirajo razvoj rastlinske pridelave. Ne manjka pa niti mladih manjših podjetij z večjimi inovativnimi preboji. Razmišljamo o tem, kako na področje strojne kmetijske mehanizacije in opreme vstopajo nove sodobne tehnologije in katere smernice usmerjajo ta razvoj. Predstavljamo tudi prvi, z javnimi sredstvi financiran projekt za spodbujanje novih tehnologij v slovenskem prostoru. Naši sogovorniki so Igor Stare, direktor podjetja Gorenc Kmetijska mehanizacija; Jure Brečko, solastnik podjetja BE TECH; Mihael Miheljak iz podjetja SIP Šempeter, in Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
22 min • 07. 12. 2025
V oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili prehranski varnosti. Spomnili smo na opozorilo Zavezništva za odgovoren prehranski sistem Slovenije, da sedanji kmetijsko-prehranski sistem ni odporen proti krizam. Kot eno od rešitev izpostavljamo povečanje deleža ekološkega kmetovanja, za večji delež domače pridelave pa bi morali ohranjati tudi slovenska semena. Dodali smo še zamisel, kako z inovativnimi izdelki povečati oskrbo v lokalnem okolju.
20 min • 30. 11. 2025
Skrb za blaginjo živali na slovenskih kmetijah po ugotovitvah stroke postaja vse izrazitejša, kaže pa se v urejenosti hlevov in uvajanju novih tehnologij vanje. To je pokazal tudi letošnji izbor Najhlev, ki so ga Ljubljanske mlekarne pripravile med rejci in svojimi dobavitelji mleka. Strokovna žirija je izbirala med šestimi finalisti. Za zmagovalno kmetijo Žampa iz Destrnika so se odločili zaradi njenih novih tehnologij natančnega krmljenja in poudarjene skrbi za krave molznice. Pozanimali smo se tudi, kako je z obnovo in prestrukturiranjem vinogradov v slovenski Istri. Registriranih imajo več kot 1.800 hektarjev vinogradov, za obnovo ali prestrukturiranje pa se odločajo predvsem pridelovalci, ki jim vinogradništvo pomeni glavni vir prihodka. Tega prinaša tudi pridelava kakija. V oddaji bomo govorili tudi o letošnji letini zlatih jabolk na Primorskem in dozdajšnjih izkušnjah z zorenjem plodov z ogljikovim dioksidom.
20 min • 23. 11. 2025
V Sloveniji drugič zapovrstjo zaznamujemo teden slovenske hrane, ki spodbuja k odkrivanju bogate tradicije domačih jedi in poudarja prednosti lokalno pridelane hrane. Organizatorji so letos poskrbeli za inovativen način ozaveščanja javnosti o pomenu zdrave, domače hrane. V Parku Škocjanske jame so osmim lokalnim ponudnikom podelili certifikate Unesco biosferno območje Škocjanske jame. Znamko, ki povezuje ustvarjalce, rokodelce, pridelovalce in izvajalce storitev, ki ohranjajo kulturno dediščino in varujejo naravo, spremlja geslo »Tu sem doma«. Na martinovo – praznik vinogradnikov in vinarjev – pa se je v preteklosti delo v naravi za kmete in vinogradnike končalo. Prišel je čas uživanja sadov in za kakšen kozarček žlahtnega vina. Tradicijo martinovanja ohranjajo tudi na Ptuju.
20 min • 16. 11. 2025
Tokratni vikend je zaznamovan z največjim praznikom vina, martinovanjem. V oddaji se sprašujemo ali se v poplavi praznovanj ob mladem vinu sporočilo praznika izgublja in izvemo, kako stroka ocenjuje letnik v vinorodni deželi Podravje. Pojasnjujemo vprašanja povezana z računi za uporabnino, ki jih je Sklad kmetijskih zemljišč poslal zakupnikom, ki objektov na njihovih zemljiščih nimajo vključenih v zakupne pogodbe. Izvemo pa tudi katere prednosti kmetijam prinaša uporaba strateškega komuniciranja.
20 min • 09. 11. 2025
V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, kakšno vlogo ima konzorcij znanja na področju ekološkega kmetijstva, zatem bomo znova opozorili na zlato trsno rumenico – bolezen, ki zelo ogroža slovenske vinograde; spoznali bomo tudi 15. inovativnega mladega kmeta – ta laskavi naziv bo dve leti nosil zelenjadar Aleš Čadež iz Poljanske doline –, ustavili pa se bomo še pri strojnih krožkih. Ti povezujejo kmete, ki potrebujejo strojne storitve, s ponudniki teh uslug.
21 min • 02. 11. 2025
Vinogradniki in vinarji na Primorskem so po dveh skromnejših letih znova zadovoljni s pridelkom grozdja. Letošnja trgatev je namreč postregla s količinsko in kakovostno dobro letino, ki je po oceni stroke približno za tretjino večja v primerjavi z običajnim izkupičkom. Zato pridelovalci in stroka pričakujejo zelo kakovosten letnik vin, za katera so med drugim značilni višje kisline in nižji alkoholi. Pred bližajočim se martinovim smo se v obeh nekdaj osrednjih vinskih kleteh na Vipavskem in v Brdih pozanimali, kaj jim je prinesla letošnja trgatev in kakšna vina so iztisnili iz dobavljenega grozdja. Med primorskimi sadjarji pa smo preverjali, kako je s samooskrbo in s kakšnimi težavami se srečujejo pri pridelavi hrane. V oddaji opozarjamo še na skokovito naraščanje populacije šakala in temu posledično strmo upadanje števila srnjadi v loviščih. Ta problematika je na Goriškem tudi vse večja čezmejna težava.
21 min • 26. 10. 2025
Največja zadružna mlekarna pri nas, Mlekarna Celeia, nadaljuje z izboljševanjem tehnologije odpadnih voda. Letos so dosegli zavidljive rezultate, postopno pa povečujejo tudi število zaposlenih. Park Škocjanske jame pa si, v sodelovanju z lastniki in upravljalci zemljišč, prizadeva ohraniti bogate kraške travnike in pašnike ter poskrbeti, da bi se čim bolj neokrnjeni habitati ohranili za prihodnje rodove. Vendar se ob napovedi nove evropske uredbe, ki jim bo narekovala, kakšne dejavnosti bodo lahko opravljali na izkrčenih zemljiščih, med njimi širi tudi nekaj strahu. V Gornji Radgoni pa nadvse aktivno Društvo podeželskih žena praznuje 50. obletnico delovanja. Ženske na podeželju si - poleg dela na kmetiji in skrbi za družino - znajo najti tudi čas za druženje in izobraževanje.
17 min • 19. 10. 2025
Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izboru za inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že petnajstič pripravili Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Za naziv se letos poteguje šest kandidatov iz različnih slovenskih regij, organizatorji pa pravijo, da je namen izbora med mladimi podpirati inovativnost na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Prisluhnite mladim kreativnim kmetovalcem.
23 min • 12. 10. 2025
Tokratna osrednja tema je zelenjadarstvo. Z zelenjavo smo v Sloveniji le 37-odstotno samooskrbni in konkurenčno zaostali, investicije v razvoj te panoge so počasne, investitorje odvračajo dolgotrajni postopki pridobitve vseh dovoljenj. Pridelava zelenjave pa je tudi najbolj deficitna znotraj ekološkega kmetijstva. V oddaji slišimo, kaj od države pričakujejo pridelovalci zelenjave in kaj jim odgovarja predstavnica kmetijskega ministrstva. Govorimo tudi o izzivih ekološkega kmetijstva, ki ima velik poudarek v viziji kmetijstva do leta 2040, in izvemo, da je vprašanje skladišč največji izziv prve Pomurske ekološke zadruge.
19 min • 05. 10. 2025
Slovensko vinogradništvo ogrožajo okužbe z zlato trsno rumenico. Ta se je v zadnjih dveh letih najbolj razširila na severovzhodu države, zdaj pa je na udaru Bizeljsko. Kljub ukrepom z zatiranjem ameriškega škržatka in odstranjevanjem obolelih trsov pa so se okužbe letos zelo razrastle. Vinogradniki opozarjajo, da dovoljeni pripravki za zatiranje škodljivcev niso učinkoviti, zato pozivajo odgovorne, naj poskrbijo za dodatne ukrepe in uporabo učinkovitejših sredstev. Država sicer lastnikom vinogradov, ki so v okuženem predelu odstranili obolele trte, omogoča denarno nadomestilo in tako bo tudi prihodnje leto. Težave, vendar ne s škodljivci, ampak z vremenom in posledicami katastrofalnih poplav pred dvema letoma pa imajo tudi pridelovalci hmelja. Letošnji pridelek bo že drugo leto zapored pod običajnim povprečjem, zato pa se obeta visoka kakovost, ugotavljajo še hmeljarji. V oddaji smo obiskali tudi družinsko kmetijo v Dornberku na Goriškem, ki že 150 let prehaja iz roda v rod.
21 min • 28. 09. 2025
