Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 24.2.2024

V nočnem programu bomo prvo uro preživeli v družbi ukrajinskih sirot. Obiskali smo jih v Slavini pri Postojni, kjer so zdaj doma, hodijo v vrtec in šolo, končno živijo normalno in v miru. Kot kaže, se bodo morali v kratkem vrniti, čeprav v Ukrajini še vedno divja vojna. Otroški smeh, pesmi, zgodbe vpletenih in vprašanje, zakaj. V nadaljevanju bo z nami prva Slovenka, ki je preveslala Atlantik. Ana Žigić bo povedala veliko zanimivega o izjemni morski avanturi. Obiskali bomo trgovino iz druge roke Gvant in izvedeli, kako je s trendom nakupovanja rabljenih oblačil pri nas, in uživali na koncertu Simfonic Voices. Svojo izkušnjo s težko boleznijo bo z nami delila Tjaša Likar iz Kopra, spomnili se bomo mednarodnega dneva boja proti otroškemu raku in povedali, kako lahko darujete lase. Govorili bomo o zbiranju ljudskega blaga in uživali ob zanimivi knjigi Imena slovenskih psov. Povabili vas bomo na koncerte, saj je pred nami 55. revija Primorska poje. Z vami bo ponočevala Urša Mravlje.

Avtor: Urša Mravlje

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

V Novem mestu bo prihodnje leto folklorno društvo Kres praznovalo 50 let. Ves ta čas je njegova umetniška vodja Branka Moškon, ki je sooblikovala tudi dolenjsko nošo in pomagala drugim folklornim sestavom na Dolenjskem. Tudi po upokojitvi je še vedno dejavna folkloristka. Prejela je več nagrad in priznanj za opravljeno delo. Prispevek o tokratni lokalni junakinji Branki Moškon je pripravil Jože Žura.

Avtor: Jože Žura

Vas je že kdaj kdo resnično globoko prizadel? Z žaljivimi ali neresničnimi besedami? Z nepremišljenim in sebičnim dejanjem, ki vam je škodilo? Kako ste se odzvali? Ste se maščevali? Kaznovali človeka tako, da z njim niste želeli komunicirati, posledica česar so bili tihi dnevi, tedni, meseci ali celo leta? Ste se storilca začeli izogibati, seveda na načine, ki so mu to dali povsem jasno vedeti?

Katerega koli od naštetih ali pa drugih načinov “poravnavanja računov” ste že uporabili, ste zagotovo ugotovili, da ne delujejo. Morda so vam prinesli trenutno zadoščenje, toda vsako novo srečanje s človekom, ki vas je prizadel, vas je boleče spomnilo na to, da negativna čustva, ki jih čutite do njega, ali tega, kar je naredil, niso izginila. Predvsem pa noben od teh načinov zagotovo ni izboljšal odnosa s storilcem.

Obstaja boljši odziv. Odpuščanje. “Motiti se je človeško, odpuščati pa božansko,” je zapisal angleški poet Alexander Pope. Morda se boste na to odzvali z večkrat slišanim “Odpuščati je res božansko, toda mi smo samo ljudje.” In čeprav te besede zvenijo kot pojasnilo, zakaj imamo težave z odpuščanjem, pa gre v resnici za izgovor, da tega ne naredimo. Preprosto se odločimo, da bomo poskušali “račune poravnati” na katerega od omenjenih načinov. Ali pa, da se bomo raje kot za odpuščanje, ki znanstveno dokazano prinaša številne prednosti na področju telesnega, čustvenega zdravja in odnosov, odločili za gojenje zamere. Mislimo, da nam bo ta prinesla materialno ali nematerialno korist, na primer posebne usluge, ki jih lahko zahtevamo od storilca, ali pa občutek moralne večvrednosti, ki je posledica upravičene ogorčenosti nad storjenim dejanjem. Z odpuščanjem se tako enim kot drugim navideznim koristim odrekamo. Morda pa pričakujemo, da bomo s tem, ko ne odpustimo, preprečili, da bo dejanje ponovil, saj bomo storilca lahko še naprej spominjali na njegov prestopek. Ne glede na to, zakaj se namesto odpustiti odločimo gojiti zamero, bomo plačali visoko ceno. Z zavračanjem odpuščanja se namreč odrekamo možnosti za srečo, ustvarjamo niz negativnih čustev, ki so popolnoma nesmiselna in brezplodna in ki poleg tega, da škodijo edino nam, ne pa tudi storilcu, vodijo le do vse večje zagrenjenosti. Nekdo je rekel, da je neodpustiti enako, kot če bi popili stekleničko strupa in pričakovali, da bo umrl kdo drug.

Zato vas danes vabim, da upoštevate nasvet iz pisma Kološanom 3,13: “Odpustite, če vam kdo stori kaj slabega.” (ŽJ) Odpuščanje je dejanje dobre volje, ki žrtev osvobaja negativnih čustev do storilca in s tem želje po gojenju zamere ali maščevanju. Toda poleg te čustvene razsežnosti odpuščanja obstaja tudi odnos. Odpuščanje je tudi priložnost za obnovitev porušenega ali poškodovanega odnosa, saj pri storilcu velikokrat spodbudi priznanje storjenega in željo po spremembi. Prav tako pa je odpuščanje tudi priložnost za morebitno vnovično vzpostavitev zaupanja.

Odpuščanje ne pomeni, da bomo pozabili na to, kar nam je bilo storjeno; pomeni pa, da prestopka ne bomo več omenjali. In prav konec starega in začetek novega leta je čudovita spodbuda za to. In hkrati priložnost, da začnemo znova graditi porušene in obnavljati poškodovane odnose z ljudmi okrog sebe.

Avtor: Zmago Godina

06:00
Poročila

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.

Avtor: Klara Eva Kukovičič

08:00
Poročila

Za nekatere se teden počitnic počasi zaključuje in bodo v ponedeljek spet sedli v šolske klopi. Za vrstnike z drugih območij pa se zimske počitnice šele začenjajo. In kam med počitnicami? Nekateri se s starši odpravijo na smučanje, večina otrok pa ostane kar doma. Ta čas lahko namenite tudi kreativnemu ustvarjanju. V Pionirskem domu v Ljubljani sta potekali gledališka in likovna zimska počitniška šola. Kako živahno je bilo, kaj so ustvarili, se igrali in novega spoznali, je preverila naša radovedna Sara. Tudi vi lahko vzamete v roke barvni papir ali glino in se prepustite domišljiji …

Avtor: Alja Verbole

09:00
Poročila

Z nami so bile predstavnice ekipe Planinske brihte iz Planinskega društva Medvode, ki so v osnovnošolski konkurenci na 34. tekmovanju Mladina in gore postale državne prvakinje. O množici znanj, ki so jih morale pokazati na tem državnem tekmovanju iz planinskih znanj, pa tudi o vseh zabavnih plateh planinstva, smo govorili v oddaji Hudo.

Avtor: Aleš Ogrin

Triatlon je še eden izmed športov, ki ga v rubriki Hudo športni še nismo predstavili. Kakšen je ta šport, ki ga sestavljajo tek, plavanje in kolesarjenje, in kako priljubljen sploh je med mladimi športniki, je raziskovala Špela Šebenik.

Avtor: Špela Šebenik

Nina Slavec in Laetitia Rebecca Pohl, ki navadno ustvarja s svojim umetniškim imenom KiKi, sta septembra lani izdali svoj prvi skupni singel. Naslov pesmi je Zvezdna noč, govori pa o medsebojnih odnosih. Mladi glasbenici obljubljata, da se v bližnji prihodnosti obeta še več skupnih sodelovanj. Več o njunem ustvarjanju pa izveste v današnjem Kulturomatu.

Avtor: Lana Furlan

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe, Matej Jevnišek.

Avtor: Matej Jevnišek

11:00
Poročila
11:50
Obvestila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

13:00
Poročila

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Razpad Sovjetske zveze je gotovo eden največjih dogodkov 20. stoletja, ki je močno zaznamoval nadaljnjo svetovno zgodovino. Toda če je vsaj sčasoma vplival tudi na gospodarstva in politiko v zahodni Evropi, Združenih državah in celo na globalnem jugu, je seveda najgloblje zarezal v življenja dobrih 280 milijonov prebivalcev, ki so naseljevali to mogočno državno tvorbo. Kako je bilo torej videti življenje v času razpada te velike socialistične države? Kako sta se spreminjala vsakdan in razmišljanje ljudi ne le v Moskvi in drugih večjih mestih, ampak tudi v srednjeazijskih republikah ter celo v oddaljenih provincah Sibirije? Nekaj vtisov iz tega časa nam v svojem potopisnem kolažu z naslovom Imperij ponuja znameniti poljski novinar in pisatelj Ryszard Kapuściński, ki je v letih od 1989 do 1991 intenzivno potoval po prostranstvih Sovjetske zveze in tam od blizu opazoval družbene procese, ki so s skoraj neustavljivo hitrostjo zajeli najrazličnejše konce te brezmejne države. Imperij, ki je nedavno izšel pri Mladinski knjigi, nam bo za tokratno Sobotno branje pomagal predstaviti prevajalec knjige in pisec spremne besede, polonist dr. Niko Jež.

Avtor: Alja Zore

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:05
Obvestila

V teh dneh se z več oddajami na radiu spominjamo 40. obletnice zimskih olimpijskih iger, ki so od 8. do 19. februarja leta 1984 potekale v Sarajevu. Te olimpijske igre so za vedno zapisane tudi v spominu Iva Čarmana, tekača na smučeh z bogato športno kariero. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil najboljši smučarski tekač takratne Jugoslavije. Pripadla mu je čast, da je na stadion Koševo na odprtje iger prinesel, bolje rečeno, prismučal olimpijsko baklo.

Avtor: Darja Groznik

17:00
Poročila

V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album K tebi odpeljem svoje srce, ki je v nasprotju s prvencem Sančo Pansa iz leta 2015 bolj kantavtorski in vsebinsko zrelejši; avtorjeva značilna melanholija se v novejših pesmih vse bolj umika hvaležnemu sprejemanju življenja, rezultat pa je umirjena glasbena refleksija v barvah melodičnega popa, obogatena z elementi drugih glasbenih zvrsti, ki jih v deveterico pesmi vnašajo sodelujoči glasbeniki.

Avtor: Teja Klobčar

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Človek se umakne v tišino, da bi si prisluhnil, da bi na novo premislil in se mogoče tudi nekaj na novo odločil. Kristjani so v postnem času še posebej povabljeni k takim umikom, med katerimi naj bi slišali božji glas. Kako prepoznati božji glas na duhovnih vajah? Kakšen je ta glas? Kako težko je verjeti v nagovor božjega glasu? Kako ga prenesti v življenje? Gosti pogovora bodo udeleženca duhovnih vaj Ksenija Valenčič in Primož Stražar ter p. Janez Poljanšek, ki vodi duhovne vaje v Ignacijevem domu duhovnosti.

Avtor: Aleksander Čobec

Na jasi stoji hišica iz štora. V hišici je soba. V tej sobi spita dva škrata …
Pripoveduje: Gregor Čušin.
Napisal: Vaclav Čtvrtek.
Prevedla: Zdenka Jerman.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Avtor: Prvi

Steve Earle – v oddaji, ki jo ureja Jane Weber, ga boste slišali v koncertu – je pred leti stopil na novo pot. Zaradi odličnih pesmi in razuzdanega življenja so ga razglasili za dediča Hanka Williamsa. Zaradi ljubezni do folka, countryja in bluesa so ga rokerji imeli za odpadnika, v Nashvillu pa so se zmrdovali zaradi njegovega rokovskega vedenja. Ker so pri njem našli heroin, je bil v zaporu, a se je zmagoslavno vrnil. Ozdravljen in z novimi izvrstnimi ploščami in pesmimi. Na novo pot smo Steva Earla z gosti The Delavantes pospremili tudi pri nas s koncertoma v Cankarjevem domu in novogoriški Perli, Earle pa se je tedaj predstavil tudi zagrebškemu občinstvu. Nocoj boste lahko slišali posnetek njegovega koncerta iz Ljubljane.
Steve Earle se je rodil leta 1955 v mestecu Fort Monroe v Virginiji, odraščal je v Teksasu, pri enajstih letih pa je začel igrati akustično kitaro. Kmalu je spoznal Townesa Van Zandta in se za vedno navzel njegovih lepih pesmi (in tudi nekaj slabih navad). Svojemu velikemu vzorniku, ki je umrl tik pred prej omenjeno turnejo in za katerega je večkrat izjavil, da je najboljši pisec pesmi vseh časov, je Steve tudi posvetil veliko svojih del. Earlova glasba je tudi na albumu Jerusalem pretanjena mešanica različnih glasbenih slogov, znanih tako z albumov Brucea Springsteena, Neila Younga in Boba Dylana kot tudi že s skoraj pozabljenih vinilnih plošč izvajalcev tradicionalnega folka, bluegrassa in bluesa. Svoj prvenec z naslovom Guitar Town je Earle sicer izdal dokaj pozno, šele leta 1986, vendar pa so ga sprejeli izredno dobro. Steve svojega samosvojega glasbenega poslanstva in prepričanja ni spremenil niti takrat, ko je za založbo MCA posnel šest albumov in so ga štirikrat predlagali za gremija, ostal pa mu je zvest tudi, ko se je leta 1995 v velikem slogu vrnil na glasbeno prizorišče z bluegrassovsko obarvano ploščo Train A Comin. Earle je s svojo prelomno ploščo I Feel Alright, ki je izšla pri založbi E-Squared/Warner Bros, dokazal, da ni le preživel, ampak je zaradi težkih in bolečih življenjskih izkušenj postal boljši kot kdaj koli prej. Preživel je obdobje, ko mu je obsodba zaradi heroina zagrenila življenje in zasenčila njegovo nadarjenost. Zdaj so njegove misli že več let osredotočene le na glasbo. Earlovo glasbo lahko slišite tudi v filmu Dead Man Walking. Steve skladbo Ellis Unit One šteje med svoja najboljša dela, z njo pa se je znašel v ugledni druščini glasbenikov, kot so Bruce Springsteen, Johnny Cash, Eddie Vedder, Nusrat Fateh Ali Khan in Mary Chapin Carpenter. V izbrani družbi je bil tudi na plošči, ki jo je pripravil Bob Dylan, posvečena pa je Jimmieju Rodgersu. Earle je priredil Rodgersovo pesem In The Jailhouse Now, svoje priredbe pa so prispevali še Jerry Garcia, Bob Dylan, Van Morrison in drugi zvezdniki.

1 Christmas In Washington Steve Earle
2 You Know The Rest Steve Earle
3 Angry Young Man Steve Earle
4 My Old Friend The Blues Steve Earle
5 Someday Steve Earle
6 South Nashville Blues Steve Earle
7 CCKMP Steve Earle
8 Now She's Gone Steve Earle
9 More Than I Can Do Steve Earle
10 Tom Ames' Prayer Steve Earle
11 Hometown Blues Trad./ Arr. Doc Watson (???)
12 Sometimes She Forgets Steve Earle
13 Goodbye Steve Earle
14 Rex's Blues Townes Van Zandt
15 So Different Blues Trad. (Mance Lipscomb)
16 My Starter Won't Start This Morning Lightnin' Hopkins
17 Valentine's Day Steve Earle
18 Outlaws Honeymoon Steve Earle
19 Somewhere Out There Steve Earle
20 New York City (N.Y.C.) Steve Earle

Avtor: Jane Weber in Zoran Crnkovič

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Igra je nastala po istoimenski kratki prozi slovenskega avtorja. V žanru detektivke govori o nezaupanju med moškim in žensko, ki pripelje do nepričakovanega preobrata in posledično do spremembe v njunem odnosu.

Talbot – Jernej Kuntner
Hubert – Robert Prebil

Režiser: Jože Valentič
Prirejevalka: Mateja Tegelj
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1997.

Avtor: Vilma Štritof

23:00
Poročila

V romanu Molloy Samuela Becketta, ki je izšel leta 1951, napisal pa ga je tri leta prej, sta popisani dve iskanji oziroma dve poti. Na njih popotnika propadeta, pozneje pa ju v zapiskih obnavljata, ker tako zahtevajo od njiju. Prvi je naslovni Molloy, ki nekega dne sklene, da bo obiskal svojo mater, drugi Jacques Moran, nekakšen detektiv ali skrivni agent, ki mu naročijo, naj poišče Molloya. Moranu, ki je sicer izsledil že lepo število ljudi, gre tokrat vse narobe, Molloyu pa dosego cilja prav tako preprečijo različni zapetljaji, med drugim vedno hujša izčrpanost in preprosto to, da pozabi na vzrok svoje poti. Izbrali smo enega izmed humornih odlomkov Beckettovega romana, iz katerega je razvidno, kaj lahko človeka, kot je Molloy, oddalji od zadanega cilja.

Prevajalec Aleš Berger,
režiser Alen Jelen,
interpret Saša Tabaković,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Vladimir Jovanović,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2020.

Avtor: Prvi

Glasbena cesta 2.3.1.5. Paul Reed Smith Eightlock: Lions Roaring in Quicksand. Izdelovalec kitar, trije bobnarji, kitaristi in … pevka… v zmesi kitarskega roka, funka, soula ... in z besedili za svet tukaj zdaj. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/02/22/paul-reed-smith-eightlock-lions-roaring-in-quicksand/

Avtor: Peter Barbarič

Zadnja sprememba: 24.02.2024 02:40:10

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt