Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Sobota, 24.5.2025

00:00
Poročila
01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Lenka Kralj je sinonim za kulturo na Ljubnem ob Savinji. S svojim zgledom je navdihnila številne generacije domačinov. Sodelovala je v pevskih zborih, folklori, gledališču, pri tabornikih, režirala otroške igre in skrbela za ohranjanje starih flosarskih običajev. Upokojeno učiteljico, ki je prejela številna visoka priznanja in nagrade, njeni nekdanji učenci še zdaj cukajo za rokav in se ji zahvaljujejo za njeno požrtvovalno delo.

Avtor: Matija Mastnak

Zaskrbljenost ne pozna razlik. Siromašni so zaskrbljeni, ker nimajo denarja, bogati zato, ker ga imajo in ga ne želijo izgubiti. Prav tako tudi ni pomembno, ali ste mlajši ali v zrelih letih – zaskrbljenost je lahko vaša stalna spremljevalka, seveda, če ji to dovolite.

Kaj pravzaprav je zaskrbljenost? Zaskrbljenost je razmišljujoči del tesnobe – niz misli in podob, ki so prepolne negativnih čustev. Oseba, ki je zaskrbljena, je povsem prepričana, da bo razplet dogodkov negativen. Zaskrbljenost je neprijeten, dušeč občutek, ki ga pogosto doživljamo, ko nas je strah ali ko smo v težavah. Ko smo zaskrbljeni, smo črnogledi glede prihodnosti in razmišljamo o najhujših možnih scenarijih ali posledicah. Kot pravi švedski pregovor, zaskrbljenost daje mali stvari veliko senco.

Učinki zaskrbljenosti so negativni in zelo obsežni. Zaskrbljenost povzroča nespečnost. Ko smo zaskrbljeni, se poveča aktivnost v naših možganih do te mere, da se ne moremo sprostiti. Zaskrbljenost nas ohromi in nas ovira, da bi glede težave naredili kaj učinkovitega. Pogosto zaskrbljenost tudi deluje kot samoizpolnjujoča se prerokba – ne le da ne more preprečiti tega, česar se bojimo, ampak lahko pravzaprav prispeva k temu, da se to zgodi.

Kaj lahko naredite, da ne bi bili zaskrbljeni? Sveto pismo ponuja nekaj praktičnih nasvetov, ki jih lahko uporabite.

Živite naenkrat samo en dan. “Ne bodite torej v skrbeh za jutri; kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava” (Matej 6,34 EKU) se glasijo Kristusove besede. Zakaj bi se obremenjevali z možnimi težavami jutrišnjega dne, ko pa danes glede njih ne morete narediti ničesar?

Osredotočite se na rešitev, ne na težavo. Ko se je apostol Peter v svoji znameniti hoji po vodi začel osredotočati na težavo (veter in valove), namesto na vir njegove moči in rešitev težave (na Kristusa), se je začel potapljati (Matej 14,22-33). Zaskrbljenost deluje enako. S svojim osredotočanjem na težavo ustvarjamo še več novih težav, vse dokler se popolnoma ne utopimo v njih.

In kot zadnje in nikakor ne najmanj pomembno: izročite svojo skrb Bogu. Peter se je iz svoje izkušnje hoje po vodi zagotovo nekaj naučil, saj je pozneje napisal: “Vse svoje skrbi preložite nanj (tj. na Boga), zakaj on skrbi za vas.” (1. Petrovo pismo 5,7)

V Pismu Filipljanom pa beremo: “Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem.” (Filipljanom 4,6) Kakšen pa bo učinek? “Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli.” (Filipljanom 4,7) In prav notranji mir je to, kar si takrat, ko smo zaskrbljeni, želimo in kar potrebujemo.

Avtor: Zmago Godina

06:00
Poročila

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Imate ali imaste? Date ali daste? Katero obliko bi izbrali, če bi jo morali? In kaj ima pri tem primorsko narečje? O precej majhni skupini temeljnih enozložnih glagolov bo danes govor v Kratki informativni koristni slovenščini. Tudi o tem, zakaj nekateri včasih potrebujejo podaljšavo s črko -s-, več v oddaji, ki jo je pripravila Darja Pograjc.

Avtor: Darja Pograjc

08:00
Poročila

Z radijskim mikrofonom smo se tokrat odpravili na Gorenjsko, točneje v Naklo, na Osnovno šolo Naklo. Tam so nas pričakali učenci 3. a-razreda. Ker smo v teh dneh praznovali dan in teden družine, smo se tudi mi pogovarjali o tem, kaj radi počnejo z bratci in sestricami in kako razveselijo svoje starše, povedali pa so tudi, zakaj gredo tako zelo radi k svojim babicam in dedkom.
Kaj pa vi najraje počnete s svojo družino, kam se radi odpravite, kako se kratkočasite in zabavate? Pokličite nas na 01 475 22 22 in nam zaupajte.

Avtor: Tadeja Bizilj

09:00
Poročila

Prek izbirnih predmetov turistična vzgoja, raziskovanje domačega kraja in filmska vzgoja sta se povezali OŠ Renče in ljubljanska Prežihovega Voranca. Zgodila se je skupna ekskurzija na Goriško, kaj vse so si ogledali in kaj so doživeli pa bodo povedali učenci z obeh šol v tokratnem Hudoju! Bodite z nami.

Avtor: Liana Buršič

V rubriki Hudo športni gremo na kolesarske steze. A ne na asfaltne, ampak tiste, po katerih se spuščajo kolesarji v zvrsti Enduro. To zvrst je za svojo izbral Tine Fúrlan, ki se na tekmovanjih redno uvršča v prvo deseterico, na državnem prvenstvu pa je osvojil drugo mesto. Z njim se je na Osnovni šoli Dutovlje pogovarjal Aleš Ogrin.

Avtor: Aleš Ogrin

V tokratnem Kulturomatu gostimo mladega umetnika Lenarta Šonca, ki končuje četrti letnik Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Kadar ne šiva ali skicira oblačil, rad slika na platno, igra klavir, blizu mu je tudi igra na odrskih deskah. Več o njegovem ustvarjanju, pomenu trendov in pogledu mladih na hitro modo boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravila Kaja Čelan. Bere Aleš Ogrin.

Avtor: Kaja Čelan

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

Avtor: Matej Jevnišek

11:00
Poročila
11:50
Obvestila
12:00
Poročila
13:00
Poročila
13:40
Morje in mi

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Roman Ogenj pripoveduje zgodbo resnične osebe Štefke Cobelj, ki je kot kustosinja zaznamovala ne le ptujski kulturni prostor, ampak je njeno delo kot predstavnice Jugoslavije seglo daleč v tujino. Avtor Aleš Šteger je njeno življenje revolucionarke, ki pa nikakor ne najde prave umestitve v prostor, čas in dogajanje, mojstrsko oblikoval tudi v opis turbulentnega časa med drugo svetovno vojno in po njej. Ogenj, naslov romana, je metafora časa, nerazumevanja, praktično izbrisa ene najbolj kontroverznih osebnosti Ptuja, uničenja prizadevanj, znanja in ambicij. Je revolucija tudi tokrat požrla svojega otroka?

Avtor: Darja Groznik

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:05
Obvestila

Nik Anikis Skušek je magister slikarstva, ki že od zgodnjega otroštva ustvarja in hodi po svoji slikarski umetniški poti, saj je že kot petleten deček zelo jasno povedal svojim staršem, da želi postati slikar. S tem so se strinjali in ga podprli. Že v osnovni šoli je imel razredničarko, ki je učila likovni pouk, nato je šel na umetniško gimnazijo in akademijo, potem pa se mu je odprla možnost, da gre študirat v Firence, in je tudi tam dokončal akademijo. Starši so ga vseskozi izdatno podpirali, saj vse skupaj ni bilo »mala malica«, kot pravi sam. Nik je zato hvaležen, da je slikarstvo postalo njegov poklic, s katerim se lahko preživlja. Njegova pot pa je lahko tudi spodbuda vsem tistim, ki se kljub nadarjenosti bojijo negotove slikarske prihodnosti. Nik Anikis Skušek je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Avtor: Milan Trobič

17:00
Poročila

V začetku leta smo si znova zastavili vprašanje: je najlepši šanson že napisan? Zdaj vam lahko ponudimo del odgovora: skladbe za Festival slovenskega šansona 2025 so napisane in med njimi je v preteklem tednu strokovna komisija izbrala enajst nastopajočih, ki potujejo na festivalski oder. Svoje poglede na letošnji izbor z nami delijo vsi trije člani komisije: Vita Mavrič, Goran Dekleva in Rudi Pančur, obenem pa napovemo dogajanje na preostalih dveh letošnjih festivalskih večerih.

Avtor: Teja Klobčar

Ponovitev

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

POTA je program misijonskega prostovoljstva, ki deluje pod pokroviteljstvom Katoliške mladine. Že 19 let v poletnih mesecih omogoča mladim prostovoljno delo v misijonih po vsem svetu. Namen programa je mladim ponuditi možnost za evangelizacijo in služenje bližnjemu. Kako prostovoljci doživljajo misijone, se povežejo s skupnostjo ter duhovno in osebnostno rastejo?

Avtor: Jasmina Bauman

V tem tednu Čebelice brenčijo vsak večer na Prvem, nocoj pa nas bodo pesmi Toneta Pavčka na belem konju skupaj z Markom odpeljale v neznano. Na poti do tja pa spoznamo pisano druščino junakov, predmetov in čustev. Prisedite na poetični vrtiljak rim – v interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana!

Pripovedovalec: Branko Jordan.
Avtor besedila: Tone Pavček.
Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič.
Tonski mojster: Urban Gruden.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole.
Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik.

Avtor: Alja Verbole

Ibrahimu Maaloufu, ki ga boste slišali v nocojšnjem koncertu s festivala Druga godba, je bila trobenta položena v zibelko v rojstnem Bejrutu. Za to je zaslužen njegov oče, ki je izumil trobento s četrtim ventilom. Mikrotonalno igranje z dodatnim ventilom je trobenti odprlo popolnoma nov zvočni svet, Maalouf pa ga je mojstrsko vpeljal v različne glasbene zvrsti. Že kot mladenič, okičen z nagradami v klasični glasbi, je razvijal svoj potencial kot izjemen improvizator, skladatelj, producent in učitelj ter predvsem kot koncertni izvajalec, ki navdušuje množice po svetu.

Avtor: Matjaž Mastnak in Jane Weber

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V slušni miniaturi se prepleteta stvarnost nekega para v času epidemije in imaginacija kot svojevrstno nasprotje epidemičnemu vsakdanu. V teh delih namreč virus postane subjekt, lastna entiteta, kar od njega zahteva avtorefleksijo in prevzem posledic za svoja dejanja. S tem preobratom pa ravno virus človeka sooči z njim samim, njegovimi ravnanji in dediščino enega najbolj zavratnih obdobij sodobnega človeštva. Režiser Klemen Markovčič je igro namenoma geografsko in kakor koli posplošil, like pa sta ustvarila le dva igralca, Nina Valič in Matija Vastl, da bi imaginarni, a hkrati daleč najbolj stvarni deli igre hote delovali kot »igra v igri«. Sicer pa je igra nastala v sklopu projekta Radia Slovenija Pet let pozneje. Z odkritjem novega koronavirusa pred petimi leti se je namreč življenje po svetu za več mesecev v celoti ustavilo, pandemija covida-19 pa je v naslednjih letih marsikaj postavila na glavo. Projekt s časovne razdalje išče odgovore na različna vprašanja, kako je torej pet let pozneje.

Režiser: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Lektorica: Saša Grčman

Ona/Deklica/Sodnica – Nina Valič
On/Virus – Matija Vastl
Radijski napovedovalec – Igor Velše

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2025.

Avtor: Klemen Markovčič

23:00
Poročila

Predstavljamo nominirance za letošnjo Cankarjevo nagrado.
Milan Dekleva, pesnik in pisatelj, se je rodil leta 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. V romanu z naslovom Lističi, izšel je leta 2024 pri Založbi Pivec, se je nekako vrnil v Trst svojih prednikov. Osrednji lik romana je pesnik, pisatelj in urednik Albert, ki se leta 1967 s svežim prevodom romana Itala Calvina odpravi iz Ljubljane v Trst, da bi se srečal s slavnim pisateljem. Toda v Trstu se spopade s svojo lastno preteklostjo in polpreteklo zgodovino zaledja tega mesta. Čeprav gre za fikcijo, v romanu nastopajo številne znane osebnosti: Cankar, Svevo, Bartol, Kosovel in tudi tigrovec Karel Širok, brat glavnega junaka.
Poglavje, naslovljeno 1930, dopolnjeno 1966. V njem pripovedovalec obudi spomin na odhod iz Trsta v Split v obdobju fašizma.

Interpretacija Blaž Šef,
glasbena oprema Luka Hočevar,
ton in montaža Matjaž Miklič, Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Produkcija 2025.
Redakcija Staša Grahek.

Avtor: Prvi

Glasbena cesta 2.3.1.5. Projekt hamburške založbe Echo Beach z reggae priredbami skladb legendarnih newyorških utemeljiteljev punka, skupine Ramones. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/05/22/dubmones-a-tribute-to-the-ramones/

Avtor: Peter Barbarič

Zadnja sprememba: 24.05.2025 08:03:08

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt