Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Tokratne gostje oddaje Lokalni junak ni treba posebej predstavljati. Boj, ki ga Špela Miroševič bije za sina Urbana, ki se je rodil z redko gensko boleznijo, je eden tistih, ki bi lahko našel pot tudi na filmska platna ali na knjižne police in je izredna manifestacija materinske moči, volje, poguma in ljubezni. Hkrati gre za zgodbo, ki prevprašuje vsakogar izmed nas: ali bi ravnali enako? Bi imeli dovolj poguma in moči za boj, ki prinaša več vprašanj kot odgovorov. Pa čeprav sta, ne glede na izid, materino žrtvovanje in materina ljubezen gibali, ki sta močnejši od znanosti, močnejši celo od dobička. Zgodba družine Miroševič in dečka Urbana je dokaz, da ljubezen lahko premaga kapitalizem. S Špelo Miroševič se je pogovarjal Peter Močnik.

Avtor: Peter Močnik

Skoraj vsi verjamemo v tako imenovane mite o sreči. Prepričanja, da nas bodo določeni dosežki – poroka, otroci, napredovanje v službi ali bogastvo – za vedno osrečili. Prav tako verjamemo, da nas bodo določene težave – zdravstvene tegobe, življenje brez partnerja, pomanjkanje denarja – za vedno onesrečili. Kultura, v kateri živimo, utrjuje to omejeno razumevanje sreče, ki nas vztrajno spremlja, in to kljub neizpodbitnim dokazom, da naše dobro počutje in naša blaginja ne delujeta po teh črno-belih načelih
Eden od mitov o sreči je predstava “Srečen bom, ko …” Srečen bom, ko bom napredoval v službi, ko se bom poročil, ko bom dobil otroka, ko bom imel več denarja in tako naprej. Težava ni v tem, da nas uresničitev teh sanj ne bo osrečila – skoraj zagotovo nas bo. Težava je, da nas ti dosežki ne bodo osrečili tako močno ali za toliko časa, kot smo pričakovali. In če nas doseganje teh ciljev ne osreči tako, kot smo želeli, začnemo misliti, da je nekaj narobe z nami ali pa da smo edini, ki se tako počutimo.
Zato prenehajmo verjeti v te strupene mite o sreči. Sreča namreč ni cilj, ampak način življenja. “Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš nekoga rad,” je zapisal Tone Pavček.
In kaj lahko naredite, da bi bili srečni?
Poiščite smisel in višji namen v stvareh, ki jih počnete vsak dan. Naj vaše delo ne bo le sredstvo za preživetje, ampak poslanstvo, s katerim ustvarjate boljši svet in boljše življenje za ljudi okrog sebe.
Vlagajte čas in energijo v izgradnjo dobrih medsebojnih odnosov. Spoštujte ljudi, ki so vam pomembni. Srečno življenje je posledica ljubečih odnosov s partnerji, družinskimi člani, prijatelji, sosedi in sodelavci.
Zavzemite držo hvaležnosti za to, kar imate in kar ste dosegli. “Kdor ni zadovoljen s tem, kar ima, ne bo zadovoljen s tem, kar si želi imeti,” je rekel že Sokrat. Apostol Pavel pa je zapisal, da je pobožnost, združena z zadovoljnostjo, velik dobiček (1 Tim 6,6). Vir dobrega počutje črpajte iz tistega, kar imate.
In nenazadnje: prenehajte se primerjati z drugimi. Primerjanje pokvari srečo in slabo vpliva na vaše počutje. Morda boste zaradi tega morali izbrisati svoj profil na družabnih omrežjih in se tako izogniti novicam o tem, kje vse so bili vaši prijatelji in kaj vse vznemirljivega so počeli, medtem ko ste vi živeli svoje bedno življenje. Preženite iz svojega življenja zavist in naredite v njem prostor za ambicijo. Osredotočite se na lastne načrte in lastno življenje.
“Vsak je svoje sreče kovač,” se glasi znani pregovor. Vendar pa, kadar kujete svojo srečo, nikar ne udarjajte po prstih drugih.

Avtor: Zmago Godina

Minister za delo Luka Mesec se je odločil, da se bo minimalna plača uskladila z višino lanske inflacije, ki znaša 1,9 odstotka. Sindikati so tazočarani, saj so pričakovali več. Na ministrstvu za delo so napovedali, da bodo do jeseni opravili nov izračun minimalnih življenskih stroškov, ki so podlaga za določanje minimalne plače. Drugi poudarki oddaje:
- Končuje se javna obavnava predloga izhodišč za davek na stanovanjske nepremičnine
- Za danes napovedana nova izmenjava - Hamas naj bi izpustil štiri izraelske vojakinje, Izrael pa 180 palestinskih zapornikov
- Študentom in njihovim podpornikom srbski predsednik Vučić odgovoril s svojim zborovanjem. Opozicijo obtožuje, da želi na oblast priti z nasiljem
- Rokometaši po porazu z Egiptpm za gol brez možnosti za četrtfinale svetovnega prvenstva

Avtor: Prvi

Osnovna šola, pouk slovenščine, govorno nastopanje, retorika. To so ključne besede tokratne oddaje KiKs, ki jo je pripravila Nataša Rašl. Pogovarjala se je z avtoricama članka v slovenistični reviji Jezik in slovstvo, v kateri obravnavata predlog za poučevanje govornega nastopanja v osnovni šoli. Gre za klasično retoriko in hkrati pomembno vseživljenjsko veščino, ki je tudi v sodobni družbi še kako aktualna.

Avtor: Nataša Rašl

Z najmlajšimi se bomo pogovarjali o temi, o kateri veliko govorijo tudi odrasli – o vremenu. Kakšno vreme imajo otroci najraje, ali kdaj opazujejo oblake, kako nastane megla in kaj pomeni, da se nekdo vleče kot megla? Odgovore smo iskali z učenci OŠ Ivana Cankarja Vrhnika.

Avtor: Špela Šebenik

Na novinarskih delavnicah smo z mladimi novinarji z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in njihovimi sogovorniki govorili o prostem času. Ga imajo mladi dovolj? Koliko so na mobilnih telefonih? In kako so svoj prosti čas preživljali njihovi starši in stari starši? Svoja razmišljanja in izkušnje so z nami delili njihovi vrstniki in športni reporter Miha Mišič.

Avtor: Špela Šebenik

V rubriki Hudo športni bomo govorili o samoobrambni borilni veščini, ki je leta 1955 nastala v Južni Koreji. Naš tokratni sogovornik je Ažbe Tešar, ki trenira taekwondoo. Z njim se je pogovarjal Aleš Ogrin.

Avtor: Aleš Ogrin

Tudi v začetku novega leta se v založbah najde kar precej novih mladinskih knjig. V tokratnem januarskem Knjigomatu se bomo sprehodili med policami Mladinske knjige, založbe KUD Sodobnost, Mohorjeve družbe Celovec in založbe VigeVageKnjige. Seznanili pa se bomo tudi z nekaterimi knjižnimi projekti, ki se bodo izvajali v letošnjem letu in spodbujajo pri mladih domišljijo in ljubezen do branja.

Avtor: Peter Einar Simić

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

Avtor: Andrej Prezelj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Avtor: Prvi

Letos se v Evropski prestolnici kulture združujeta obe obmejni mesti, staro in novo, italijansko in slovensko. Podobno, kot nekdaj, ko ljudje meja še niso poznali. Gorica je naslov tudi romana Mateje Gomboc, knjige ki je bila lansko leto v ožjem izboru za Cankarjevo nagrado, letos pa jo berejo tudi dijaki 1.letnikov, ki se udeležujejo tekmovanja za Cankarjevo nagrado. Pisateljica se je poglobljeno lotila raziskovanja preteklosti, usod ljudi, ki so bili kmalu po koncu 2. svetovne vojne odrezani od svojega rodnega mesta ali bližnjih vasi in zaselkov, čeprav so pričakovali drugačno rešitev. Gorica je pripadla Italiji, Slovenci na tej strani pa so ostali brez zemlje, imetja, njim ljubih ljudi …

Avtor: Magda Tušar

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Vsak človek nosi v sebi bogastvo, ki včasih neupravičeno ostane skrito očem drugih. To pomanjkljivost odpravlja oddaja Razkošje v glavi. V njej rišemo portrete zanimivih ljudi, ki morda nikoli niso bili v svetlobi medijskih luči ali pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njihovih življenj. Vsako soboto ob 16.30 na Prvem.

Avtor: Prvi

Poezija v rovtarskem dialektu, ki svoj navdih včasih najde tudi v hlevu. Glasba, ki zajema iz bogato založene shrambe domačih in tujih zvrsti, nato pa z izmojstrenim občutkom vrhunskega chefa skrbno odmeri prave sestavine. Nastane unikaten šanson, s katerim nam postrežeta pesnik, šansonjer in pianist Tomaž Hostnik ter violinist in aranžer Matija Krečič. Po njunem prvencu »Mačahe« (2020) so zdaj tu »Ljubožerci«: hranljiv, pikanten glasbeni »slow food« – in ko se navadite bogatega okusa, ga boste želeli vedno več.

Avtor: Teja Klobčar

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Kristjani po vsem svetu se za teden molitve za edinost kristjanov zbirajo vsako leto med 18. in 25. januarjem. Osrednji svetopisemski odlomek tedna molitve za edinost je pripoved o obuditvi Lazarja od mrtvih (Jn 11,17-27). Jezus se razodene kot »vstajenje in življenje« in Lazarjevi sestri Marti zastavi vprašanje: »Veruješ to?« Obiskali smo Prekmurje, ki je versko zelo mešano področje.

Avtor: Jasmina Bauman

Zdravilo je družba otrok.
Pripoveduje: Vera Per.
Napisala: Krista Bendova.
Prevedel: Andrej Rozman.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Avtor: Alja Verbole

Zgodba skupine Êdna se je začela pred dobrimi desetimi leti, ko je ustanoviteljica in pevka Tjaša Cigut izdala svojo zgoščenko z naslovom "Edno takšo bi rad". Ob njej so se zbrali še štirje glasbeniki, ki odtlej delujejo pod skupnim imenom Êdna in raziskujejo glasbeno zapuščino z območja Prekmurja in Porabja. Ljudske pesmi, ki so jih na tem območju prepevali že pred mnogimi leti, v njihovi izvedbi, kot boste slišali, dobijo nov prizvok in unikatno ter prepoznavno preobleko. Prekmursko-štajerska glasbena skupina Êdna, znana po edinstvenem prepletu tradicionalnih ljudskih pesmi z modernimi glasbenimi vplivi, je ob tej priložnosti na koncertu v Murski Soboti predstavila bogat program, ki je, kot se boste lahko prepričali, navdušil številno občinstvo. Slišali boste tudi nekaj uglednih gostov. Koncert skupine Êdna je oktobra lani posnela ekipa Radia Maribor. Želimo vam prijetno poslušanje.

SEZNAM SKLADB
0.00 EDNA – PO DOLINAJ (LJUDSKA / LUKA ŠČAVNIČAR, TJAŠA CIGUT)
3.38 NAPOVED
5.27 EDNA – DOBER VEČER (LJUDSKA / LUKA ŠČAVNIČAR, TJAŠA CIGUT)
9.36 EDNA – ČRNE OČI (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA
ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN)
13.22 NAPOVED
13.26 EDNA – LJUBČEK MOJ (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ,
LUKA ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN)
16.58 NAPOVED
18.14 EDNA – PIKA POUKA (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA ŠČAVNIČAR,
LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN)
22.02 EDNA – RASI MI RASI (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT)
28.42 EDNA – REJZKA (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA ŠČAVNIČAR,
LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN)
32.15 NAPOVED
32.59 JANEZ DOVČ – SOZVOČJA (JANEZ DOVČ)
36.23 JANEZ DOVČ – VSI SO VENCI VEJLI (LJUDSKA)
40.19 NAPOVED
40.40 EDNA + JANEZ DOVČ – LEJPA NAŠA DOMOVINA (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN,
BLAŽ KOREZ, LUKA ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN)
46.51 NAPOVED
47.22 EDNA – MÜRSKA VILA (TJAŠA CIGUT / LUKA SRAKA, TJAŠA CIGUT)
52.13 EDNA – ZELENI SE TRAV'CA (LJUDSKA / LUKA SRAKA, TJAŠA CIGUT)
56.31 EDNA – EDNA FTICA (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT)
1.02.49 NAPOVED
1.03.27 EDNA – PREOZKE SO STEZICE (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ,
LUKA ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA)
1.08.03 NAPOVED
1.09.10 KATICE – GNES (LJUDSKA / PRIR. DARIO MURŠIĆ)
1.11.08 KATICE – SESTRICE (LJUDSKA / PRIR. DARIO MURŠIĆ, PETRA TROBEC)
1.14.11 KATICE – MOJA PALICA JE TRDA (LJUDSKA / PRIR. KATICE)
1.16.45 EDNA + KATICE – PALCA JE TRDA (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ
KOREZ, LUKA ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN)
1.21.31 EDNA – BILA DEKLINA (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA
ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN)
1.27.31 EDNA – PRAVO SEM TI (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA
ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN)
1.35.57 EDNA – AJNC, CVAJ, DRAJ (LJUDSKA / TJAŠA CIGUT, JASMINA DAJČMAN, BLAŽ KOREZ, LUKA
ŠČAVNIČAR, LUKA SRAKA, KRISTIAN MAJCEN)
1.41.11 EDNA + JANEZ DOVČ + KATICE + FČELICA ZLETELA (LJUDSKA / LUKA SRAKA, TJAŠA CIGUT)

Avtor: zvokovni mojster Darko Kukovič in glasbeni producent Smiljan Greif; urednik: Jane Weber

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Radijska priredba humorne zgodbe govori o zapletu, ki ga povzroči kratka pamet ali bolje slab spomin za imena ljudi, brez katerih človekovo življenje ne mine brez bolečin in ne brez zobobola.

Režiserka: Elza Rituper
Prevajalec in prirejevalec: Simon Dobravec
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

General – Marko Simčič
Generalica – Majda Grbac
Ivan – Jernej Kuntner
Doktor – Boris Juh
Kuharica in pomočnica – Mojca Ribič
Konjar – Zvone Hribar
Otrok – Luka Jeraj

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999.

Avtor: Kaja Novosel

Ezra Pound (1885–1872) je eno od osrednjih imen ameriškega pesniškega modernizma. Njegova mogočna pesnitev Cantos, ki jo je pisal večji del svojega življenja, pa predstavlja eno najpomembnejših modernističnih pesniških knjig 20. stoletja. Prvi osnutki tega dela so nastali okoli leta 1904, današnja integralna verzija, avtor je namreč pesnitev skozi leta dopolnjeval, pa je sestavljena iz stodevetih spevov. Pizanski Cantos, ki obsegajo enajst spevov (od štiriinsedemdesetega do štiriinosemdeseta speva) so del te mogočne pesnitve. Pound jih je leta 1948 izdal v samostojni knjigi. Zato to knjigo lahko beremo kot pesnitev v pesnitvi, ki pa ima znotraj njegovega opusa posebno mesto. V njej pesnik o sebi spregovori najbolj intimno, kar je povezano z njegovo težko osebno preizkušnjo ob koncu druge svetovne vojne. Pound se je namreč zaradi oddaj na Radiu Rim znašel v kazenskem taborišču ameriške vojske v bližini Pise v Italiji. Pizanski cantos upesnjujejo njegovo soočanje s to težko preskušnjo, a hkrati se v njih osebna zgodovina prepleta z zgodovino civilizacij, razmisleki o svetu, družbi in človeštvu. Objavljamo enainosemdeseti spev iz knjige Pizanski cantos, ki je pri nas leta 2024 izšla pri Slovenski matici.

Prevajalec Miklavž Komelj,
interpret Primož Pirnat,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2025.

Avtor: Prvi

Glasbena cesta 2.3.1.5. Chris Eckman: The Land We Knew The Best. Novi studijski album uglednega ameriškega alternativnega folkrockovskega glasbenika in producenta, ki že dve desetletji in pol živi in dela v Ljubljani. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/01/23/chris-eckman-the-land-we-knew-the-best/

Avtor: Peter Barbarič