Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 30.4.2024

00:00
Poročila
01:00
Poročila

Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Avtor: Darja Groznik

02:00
Poročila

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Avtor: Prvi

03:00
Poročila
04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Avtor: Stane Kocutar

05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Moj sosed, čigar roke in um izvabljajo iz predmetov stvaritve vseh vrst, mi je za stenski okras prinesel panjsko končnico. Ponazarja sedanji čas: črno sonce, modro sajasto nebo, gola pokrajina, človeške kosti. Čebelica Maja – on je rekel Ana, kot je ime njegovi mami – zajema vodo iz kalnega studenca. Iz te puščave se prebija na dan marjetica.
Prvi vtis ne vzbuja upanja. Podrobnosti kažejo usmeritev k uničenju vsega živega. Temu pa se upira droben cvet. Spomnil me je na Tagoreja, ki pravi: Sonce je reklo »Kako se imaš, draga moja?« Ni se ozrlo na bahavo sončnico, ampak na cvetico brez imena. Res, kaj zmore sonce! Isti Tagore je zapisal, da ima sonce »luč za vse nebo, svoje temne pege pa zase«.
»Zgubila sem rosno kapljo, kliče roža jutranjemu nebu, ki je zgubilo vse svoje zvezde.« Misel istega Indijca.
Daje mi misliti. »Mislim, torej sem – cogito, ergo sum – kdo je že to rekel? Mislec, filozof.
Kako se vse prepleta. En preblisk misli izpodriva drugega. V razsodni glavi se vse zbira v jedro, v begavi se razprši na drobce. Pa saj to velja za vse, o čemer se trudimo razmišljati in to razumeti.
Na pretek je vsakodnevnih dogodkov in dnevnih poročil. Veliko je slišati o vseh dogodkih dneva, pomagati pa ne moremo. Seveda nas pretresejo, če nismo površni, in se tolažimo, da se bo menda našla pomoč za prizadete. Velja pregovor, da znamo pomagati ob nezgodah in nesrečah. Dokler je to res, smo pravzaprav varni. Prijazno je vedeti, da se že otroci pridružijo gasilcem; svojim sposobnostim primerno. Usposabljanje, rečemo temu.
Dobro je biti usposobljen za pomoč pri nesrečah. Že od malega pa za to, da premagujemo sprotne ovire. Ko si kobacač odrgne koleno, še ni treba z njim v ambulanto. »Polovico teh ljudi, ki čakajo zunaj rožnatih lic,« sem rekla zdravniku, »bi spodila domov.« To pravite vi, je odvrnil, jaz tako samo mislim.
Ta čas je hud. Virusi. Eden kar s krono, kraljestva pa umirajo počasi. Poročila omenjajo pandemijo, raztegnjeno čez svet. Pred časom smo se bali že epidemije. Pan, pan … ali nas ne spominja na davno šolo in na panslovansko? Prava vznesenost! Največ sveta otrokom sliši Slave … V ozadju pa pandemija in pišmveuška obrazna maska.
Ta čas je razsut. Natlačili smo ga s toliko dejavnostmi, da se dušimo v njih. Matej Bor, ki ga ni več med nami, ga je imenoval atomski vek. Šel je popotnik skozi atomski vek. Med drugim se je popotnik odločil razstaviti dušo. Uspelo mu je. Sestaviti nazaj pa ne!

Avtor: Berta Golob

06:00
Poročila

Pred jutrišnjim praznikom dela danes v Torkovem kvizu izpostavljamo podjetje Thriverse, ki je iz petih delovnih dni na teden prešlo na skrajšan 4-dnevni tedenski delavnik. Praksa prihodnosti? Ali praksa, ki je izvedljiva zgolj v določenih podjetjih? Preverimo z direktorjem omenjenega podjetja Petrom Balohom!

Avtor: Darja Pograjc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

07:35
Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.

Avtor: Prvi

V četrtek, 25. aprila – TEDEN DNI POZNEJE KOT LANI – je Slovenija dosegla dan ekološkega dolga. To je datum, ki označuje trenutek, ko so Slovenci že porabili vse svoje vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko zemlja obnovi v enem letu. Do konca leta bomo živeli v tako imenovanem ekološkem dolgu.
Evropska sicer unija veliko denarja namenja zelenemu prehodu, da bi do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Evropsko računsko sodišče pa je ugotovilo, da veliko sredstev v resnici ni bilo porabljenih za učinkovite podnebne ukrepe, še več: z njimi so financirali celo infrastrukturo za fosilna goriva. O tem, kako denar za zeleni prehod uporabljajmo v Sloveniji, bomo v oddaji Ob osmih preverili z Jonasom Sonnenscheinom iz Umanotere.

Avtor: Prvi

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
30. aprila 1951 se je v Mariboru rodil glasbeni posebnež in aktivist Marko Brecelj. Poslušajmo njegovo skladbo Duša in jaz.

Avtor: Anja Rupel

V torkovi Radiosferi pogledamo prek meje, k rojakom v Furlaniji – Julijski krajini. Prvomajski prazniki so namreč dobra priložnost, da vas podbudimo, da se odpravite v Trst. Konec lanskega leta je namreč pri Založništvu Tržaškega tiska izšla razširjena izdaja prvega slovenskega vodnika po Trstu. Priročna knjižica z naslovom »Kako lep je Trst« predstavlja slovensko dušo večkulturnega mesta, njegovo bogato preteklost in živahno sedanjost. Prvič je izšla leta 2011 in bila tudi po ponatisu ter prevodu v italijanski jezik, hitro razprodana. Obogatena z novostmi zadnjega desetletja je zdaj ponovno na voljo. V njej boste našli tako zgodovinski opis mesta kot odlomke znanih literatov, ki so ob pogledu na Tržaški zaliv našli svoj navdih. Z avtorji vodnika se je tudi za oddajo Sotočja po mestu sprehodila Špela Lenardič, Mateja Železnikar pa se je oglasila v Radiosferi in predstavila omenjeno zgodbo.

Avtor: Mateja Železnikar

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

V torek zvečer bodo po Sloveniji zagoreli prvomajski kresovi. Predvsem če boste kres zakurili na domačem vrtu ali bližnjem travniku, ne zamudite Svetovalnega servisa. Po devetih bomo govorili o požarni varnosti, varnem kurjenju v naravi, nevarnostih in previdnostnih ukrepih, pa tudi o drugih vprašanjih, kot so: kako pogasiti manjši požar v kuhinji in kateri so ključni podatki ob klicu na številko 112? Z nami bo v torek po devetih Suzana Anžur, predstavnica Gasilske zveze v Ljubljani.

Avtor: Nataša Rašl

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Prvi

10:00
Poročila

Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Odkrivanje nečesa, kar je v temelju tako zelo drugačno, pa seveda terja, da na kar najbolj inovativen način uporabimo vse možne metode detekcije dogajanja tam zunaj. Imamo teleskope v vesolju in na Zemlji, ki skupaj pokrivajo tako rekoč celoten elektromagnetni spekter sevanja, z detektorji lovimo nevtrine in kozmične delce, v zadnjih letih pa prisluškujemo tudi gravitacijskim valovom.
Vsi ti prijemi seveda obetajo, da bomo odkrili in razumeli marsikaj, kar je ta hip še neznano in nerazumljeno, vendar pri tem ne gre spregledati, da se sodobna astrofizika srečuje tudi z zagatnimi težavami. Eno najbolj perečih predstavljajo velike konstelacije satelitov, kakršna je današnji Starlink podjetja SpaceX, obetajo pa se še številne druge, ki bi število satelitov v nizki Zemljini orbiti lahko dvignile na več 10 000. To pa predstavlja resno težavo tako za astronomijo kot za naš dostop do vesolja. Zakaj? – Odgovor iščemo v tokratni Intelekti; gosta oddaje sta prof. dr. Andreja Gomboc s Centra za astrofiziko in kozmologijo Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Foto: sploh prvi posnetek kake črne luknje (galaksija Messier 87), kolaboracija Event Horizon Telescope

Avtor: Nina Slaček

11:00
Poročila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Petnajstminutna oddaja je predvsem krajevno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Avtor: Prvi

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje:
- Zdravstveni dom Lenart z nadgradnjo prizidka dobiva nove prostore.
- Poziv občine Ankaran, naj se prepreči zagon sušilnice blata v Kopru.
- V Ljubljani je približno polovica oglasnih objektov in panojev postavljena nelegalno.

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Ali je v obdobju, ko se soočamo z dvema velikima vojnama, možen velik preskok, ki bi omogočal dolgoročno ohranjanje planeta Zemlja, in kaj moramo narediti za to? Zakaj je pri soočanju z okoljskimi krizami nujno narediti veliko več za odpravo revščine in zmanjšanje neenakosti v svetu? Ali zeleni prehod res pomeni odpovedovanje udobju ali pa ustvarjanje pogojev za boljše življenje? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak in gosti.

Avtor: Špela Novak

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Kaj vse se lahko se zgodi, če pujsku ura nekega dne neha tiktakati.
Pripoveduje: Ajda Smrekar.
Napisala: Anita Leskovec.
Režiser cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Praznik čebel in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija 2018.

Avtor: Alja Verbole

Zeleni Jurij – slovansko bajeslovno bitje, ki naj bi prineslo pomlad oziroma rojstvo nečesa novega. Nagovoril je članice in člane Folklorne skupine Tine Rožanc, da so z njim spletli zgodbo in jo predstavili na odru Gallusove dvorane ob svojem 65. celovečernem nastopu. Večer so poimenovali: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih v dveh dejanjih. Odrsko dogajanje pa so v koncertnem listu takole opisali: „Če ima vsaka zgodba začetek in konec, ga ta nima. To je zgodba o krožni poti Zelenega Jurija. V njej je njen konec tudi njen začetek. Njegova pot ga vodi navzdol, kjer se dotakne minljivosti ter se dvigne navzgor, kjer seže prav do srca. In hkrati prinaša bridkost in toplino, iz katere se rojevajo poti za nove zgodbe.“ Spevoples Zeleni Jurij bo predstavljen v oddaji Slovenska zemlja, z besedo pa ga bo podkrepil režiser Klemen Dovč.

Avtor: mag. Simona Moličnik

21:00
Poročila

Dva roparja postaneta žrtvi ženske in njenega nevsakdanjega konjička. Humorna igra pred poslušalce postavlja satirično ogledalo, v katerem se zrcalijo nekateri negativni pojavi našega vsakdanjika: pohlep, lažnivost in dvoličnost.

Režiserka: Irena Glonar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbeni oblikovalec: Peter Čare

Vinko – Janez Hočevar
Izidor – Ivo Ban
Tone – Aleš Valič
Jožica – Polona Vetrih

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1985.

Avtor: Kaja Novosel

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V oddaji bomo slišali skladbe:
Barbara (Miljenko Prohaska): solisti Milan Ferlež, Petar Ugrin in Silvo Stingl
Visions (Jukka Linkola): solista Andy Arnol in Petar Ugrin
Cesta mladosti (Jože Privšek): Revijski orkester, solista Petar Ugrin in Tone Janša
I've had it (Blaž Jurjevčič/Tadej Tomšič): solista Tadej Tomšič in Tomaž Gajšt

Avtor: Alja Kramar

23:00
Poročila

Francoski pesnik Marc Delouze (roj. l. 1942 v Parizu) je svojo prvo pesniško zbirko Spomini iz hiše besed objavil leta 1971. Sledile so še številne druge, potem se je odločil za dvajset let molka. V tem času je ustanovil literarno organizacijo Poetična preddverja. Njegova pesniška pot se je nadaljevala s pesniško zbirko Pesem dežel (2014). Delouze, ki je večkrat gostoval tudi pri nas, je znan po inovativnih pristopih v podajanju svoje poezije, za katero sta značilna blag odklon v nadrealizem in nenavadna liričnost.

Prevedla Vera Pejović in Peter Semolič,
interpret Tomaž Gubenšek,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonski mojster Nejc Zupančič,
urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar,
leto nastanka: 2015.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 30.04.2024 12:45:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt