Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Za našo državo je na mednarodnem parketu sanjski teden. Podpora za sedež v varnostnem sedežu OZN je segla prek geopolitičnih delitev, pridobili smo tudi zaupanje številnih držav, s katerimi doslej nismo imeli veliko stikov. Naša diplomacija je dobila prepričljiv mandat za delovanje, ki jo zavezuje k tenkočutnemu in premišljenemu delu. Eden ključnih izzivov Varnostnega sveta bo brez dvoma ostala vojna v Ukrajini. Sprašujemo se o srhljivih humanitarnih in ekoloških posledicah zrušitve jezu na Dnepru in možnih motivih za to zločinsko dejanje. Doma pa v ospredju pozornosti ostaja zdravstvo. Ali gre v zgodbi s Psihiatrično kliniko res za iskreno prizadevanje za izboljšanje zdravljenja duševnih bolezni in odnosa do bolnikov ali zgolj za manever v bitki za prevlado in kadrovski vrtiljak? Z zanimanjem pa spremljamo tudi oblikovanje novih organov na RTV Slovenija. Kritični pregled tedna ta petek z Zdenko Bakalar.
Verige oskrbe s hrano povzročajo preveč toplogrednih plinov, so preveč potratne glede porabe naravnih virov, kot so voda, kmetijska zemljišča in energija, preveč je odpadne hrane. Z vseh ravni prihajajo opozorila, da je treba nekaj spremeniti. Ena od zanimivih poslovnih priložnosti, ki sloni na konceptu krožnega gospodarstva, je pridobivanje alternativnih virov beljakovin z vzrejo insektov. Kakšne so prednosti in slabosti te tehnologije, kako zakoreninjeni so predsodki? Bomo tudi v Sloveniji kmalu imeli farme žuželk za beljakovinsko krmo živali? Kako bodo kupici sprejeli vstopanje žuželk v prehransko verigo? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Gostje: Tatjana Buzeti, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Aleš Kuhar, prodekan na Biotehniški fakulteti in vodja EIT Food HUB Slovenija, tehnološko -inovacijskega stičišča za področje agroživilstva; dr. Lea Lavrič, vodja razvojno-projektne pisarne v podjetju KOTO d.o.o.
Slovenija bo januarja prihodnje leto postala nova nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov za prihodnji dve leti. Na glasovanju v generalni skupščini je dobila 153 glasov podpore, protikandidatka Belorusija pa 38. Gre za velik, celo izjemen uspeh slovenske diplomacije, s katerim je bilo nagrajeno trdo delo ter številna diplomatska potovanja in lobiranje po vsem svetu v minulih mesecih. V Studiu ob 17.00 o razpletu glasovanja ter o tem, kaj čaka slovensko diplomacijo v naslednjih mesecih do članstva in med članstvom v Varnostnem svetu. Gostje oddaje: - dolgoletni diplomat, veleposlanik Roman Kirn - profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, doktor Boštjan Udovič - državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar - ameriški dopisnik Andrej Stopar
Na Kosovu so se razmere v minulih dneh zelo zaostrile, kosovska in srbska stran pa odgovornost za to pripisujeta druga drugi. Tokrat se je zaostrilo po volitvah, ki jih je srbska skupnost bojkotirala, tako da so bili v večinskih srbskih občinah s peščico glasov izvoljeni albanski župani. Ti so nato skušali začeti županovanje kljub nasprotovanju srbskih protestnikov. Iz tujine se slišijo pozivi k ponovitvi volitev, vendar je vprašanje, ali bi bilo tokrat kaj drugače. Kakšno vlogo ima mednarodna skupnost, tudi Evropska unija, na Kosovu in v regiji? Ali si regija sploh še želi tako dolgo obljubljane evropske perspektive? Kakšni so sploh interesi Unije na Zahodnem Balkanu? O tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: dr. Mitja Žagar, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; Matej Zakonjšek, direktor mednarodne regijske organizacije Prometna skupnost; Uroš Škerl Kramberger, komentator časnika Dnevnik in nedavni posebni poročevalec s Kosova; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz regije.
Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki jo poznamo pod kratico GDPR, je te dni praznovala peti rojstni dan, zato preverjamo, kakšne spremembe so se v tem času zgodile na področju regulacije podatkovne ekonomije. Kako je GDPR spremenil naš odnos do osebnih podatkov, kako so se novim pravilom prilagodili spletni giganti? So stroški sodnih postopkov in glob še vedno precej nižji od okleščenih dobičkov, ki bi jih prineslo spoštovanje pravil? Kako naj država poskrbi za takšno digitalno preobrazbo, ki ne bo škodila ljudem? O vsem tem voditeljica Urška Henigman s sogovorniki. Gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; dr. Blaž Zupan, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Matija Damjan, docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani; Marjan Turk, strokovni delavec na Ministrstvu za digitalno preobrazbo.
Ta teden je bil čas za inventuro po letu dni vlade Roberta Goloba. Sam med dosežke šteje, da spet živimo v pravni državi in odprti družbi in da so se učinkovito soočili z energetsko krizo in naravnimi katastrofami. Kritiki izpostavljajo zastoj pri reformah, predvsem zdravstveni, in razrahljane javne finance. Komentiramo mukotrpna plačna pogajanja in razloge za stavko na univerzah. Od dogodkov v tujini pa te dni najbolj skrbijo napetosti med Srbijo in Kosovom. Te so odmevale tudi na vseevropskem srečanju voditeljev v Moldaviji, sicer namenjeno utrjevanju podpore Ukrajini v njeni vojni z Rusijo. Kritični pregled dogodkov tedna ta petek z Natašo Mulec.
Slovenija je v obdobju, ko se odloča o energetski oskrbi prihodnjih desetletij. Odgovoriti bo treba na vprašanja, kakšne investicije bodo potrebne, bo šlo z obnovljivimi viri, kdaj se bomo odločili za drugi blok nuklearke v Krškem ali proti njem. Kakšne signale v zvezi s tem pošilja vlada? Cene energentov ostajajo višje kot pred krizo. Kaj lahko pričakujemo, ko se bo izteklo obdobje reguliranih cen in državnih pomoči, za katere gospodarstvo sicer že zdaj opozarja, da ne zadoščajo? Prihodnje leto nas čaka tudi nov sistem obračunavanja omrežnine, ki bo zahteval precej aktivnejše uporabnike. O tem Studiu ob 17.00 z Erno Strniša. Gostje: Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo; dr. Mihael Sekavčnik, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani; Tomaž Štokelj, generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne.
Ključna težava gospodarstva je pomanjkanje ustrezne delovne sile. Delodajalci rešitev vidijo v tuji delovni sili. Kaj pa druge možnosti? Na primer aktiviranje prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje ali ukrepi delodajalcev, med katerimi sta boljše plačilo in spodbudno delovno okolje. Je vpliv umetne inteligence na kadrovski manko grožnja ali priložnost? Mogoči so tudi ukrepi za spodbujanje starejših, naj dalj časa ostanejo na delovnih mestih. O tem, kaj deluje in kaj ne,voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Slovenije; Polona Domadenik Muren, redna profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije.
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik. Gostje: dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost; dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu; Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
Ustavno sodišče je razsodilo, da se novi zakon o Radioteleviziji Slovenija lahko uporablja vsaj do dokončne presoje ustavnosti. Odločitev sproža zanimive ustavnopravne razprave, pomeni tudi prelomnico v dogajanju na RTV. Kako naj bi novi organi prevzeli upravljanje in vodenje? Kako naj odpravijo škodljive poteze dozdajšnjega vodstva in kako preprečijo morebitno maščevalnost in poglabljanje razkola med zaposlenimi? Bo vlada v nadaljevanju vendarle uskladila RTV-prispevek z inflacijo in kako zares zapreti vrata politiki katere koli barve v našo hišo, o tem bomo govorili v Studiu ob 17.00 z Alešem Kocjanom.
Veliko besed o reformah in iskanje denarja zanje je zaznamovalo iztekajoči se teden. Parlament je potrdil rebalans proračuna in začel razpravo o usodi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vlada pa je predstavila sveženj ukrepov za upokojence. Da so ti koraki še daleč od reform, ki smo jih obljubili v zameno za evropski denar, nas je v tradicionalnih letnih priporočilih opozorila evropska komisija. V oddaji ocenjujemo tudi uspešnost ljubljanske mednarodne konference o sodelovanju pri pregonu vojnih in drugih mednarodnih zločinov, aktualne razmere na ukrajinskem bojišču in ameriške priprave na nove politične predsedniške bitke. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik pa bomo končali filmsko, v Cannesu.
Potem ko smo v Studiu ob 17.00 gostili premierja Roberta Goloba, je svoja stališča do aktualnih vprašanj po letu dni od imenovanja nove vlade predstavila tudi opozicija. Predstavnika opozicijskih parlamentarnih strank smo vprašali, kaj so v Slovenski demokratski stranki in Novi Sloveniji pripravljeni podpreti in kaj je zanje nesprejemljivo, ko gre za reforme, ki jih je Slovenija v zameno za evropski denar obljubila v Bruslju. Na dnevnem redu politike sta tudi politični razkol in poliitčna kultura; ko gre za opozicijski stranki, pa se ni bilo mogoče izogniti precej napetim odnosom med njima.
Po letu dni od imenovanja nove vlade je čas za inventuro. Na Prvem programu Radia Slovenija smo gostili predsednika vlade Roberta Goloba. Zanimalo nas je, kako ocenjuje prehojeno pot in (ne)izpolnjene načrte, zakaj so strateške reforme, nujne za razvoj države, v minulih dneh in tednih zasenčila ideološko obarvana vprašanja, kako politika rešuje zahtevne razmere v zdravstvu. Bodo javni uslužbenci v kratkem prejeli višje plače in kaj bi to pomenilo v luči inflacije in proračuna? Je zaradi prepočasne pokojninske reforme ogroženo črpanje evropskih sredstev? Kakšna so stališča in načrti premiera glede drugega bloka nuklearke, novega letalskega prevoznika in drugih aktualnih tem? O vsem tem premier Robert Golob v pogovoru z Urško Jereb in Alešem Kocjanom.
Kaj se dogaja z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ga ponujajo tri zasebne zavarovalnice in ga ima večina Slovencev poleg obveznega zavarovanja? Vlada je nedavno zamejila najvišjo možno premijo, koalicija pa je predlagala novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem bo to isto premijo oziroma dajatev namesto zavarovalnic pobiral Zavod za zdravstveno zavarovanje. Torej se bo denar namesto v zasebne zavarovalnice prelival v javno blagajno. Kakšne bodo posledice za zavarovance, zavarovalnice in državni proračun, voditeljica Helena Lovinčič z gosti. Gostje: Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Petra Došenović Bonča, izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, strokovnjakinja za zdravstveno ekonomiko; Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije; Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice.
Pol leta od sprejetja proračuna, je pred poslanci že rebalans, potreben predvsem zaradi reorganizacije vlade. Fiskalni svet kljub vsemu opozarja na visok primanjkljaj, skoraj 3 milijarde, še enkrat višji kot lani. Povečanje pa ni posledica zgolj blažilnih ukrepov temveč tudi tekoče porabe, po pokojninski blagajni se namreč vse bolj iz državnega proračuna financira še zdravstvena blagajna. Kakšni so obeti za javne finance, kje so pasti in kje bo treba zategniti pas? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Zdenko Bakalar
Slovenijo, zlasti severovzhodni del so ta teden prizadeli hudi nalivi in številni plazovi, ki še vedno ogrožajo več družin. Ogrožene, pa ne zaradi narave, ampak zaradi vladnih potez, pa se počutijo zavarovalnice, ki zahtevajo umik zamrznitve premij za dopolnilno zavarovanje ali takojšnje poplačilo nastale škode. Je država pripravljena na njihove tožbe? Kaj pa na financiranje dolgotrajne oskrbe? Odgovore iščemo v kritičnem pregledu tedna, v katerem še o stopnjevanju ideoloških zapletov med vlado in opozicijo, pa tudi o volitvah v Turčiji in dogajanju v Ukrajini, o katerem so spregovorili tudi na tokratnem srečanju PEN. Kritični pregled dogodkov tega tedna s Tomažem Celestino.
Poletna turistična sezona je pred vrati. Kakšne spremembe lahko pričakujemo na področju potovanj, dopustovanj, kampiranja in turizma na sploh bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Katjo Arhar.
Ministrstvo za kulturo letos izvaja pomembne reforme: spremenilo bo nacionalni program za kulturo in krovni zakon o uresničevanju javnega interesa na tem področju, spisalo spremljajoči akcijski načrt, hkrati pa izvedlo reformo statusa samozaposlenih v kulturi. Velik zalogaj lahko v izjemno razpršenem in organizacijsko raznolikem kulturnem prostoru uspe le po temeljitem premisleku in z jasnim konsenzom vpletenih. Na regijskih posvetih je ministrstvo že zbiralo predloge, ki bi pomagali zasnovati kulturno politiko prihodnosti. V tokratnem Studiu ob 17ih bomo preverili, kateri so najpomembnejši izzivi za novi program in druge reformne projekte. S predstavniki ministrstva, javnega sektorja, javnih zavodov ter nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi se bo pogovarjal Miha Žorž.
Turčija se je 100 let po ustanovitvi znašla na prelomnici. Kot kažejo rezultati nedeljskih volitev, je turška družba globoko razklana. Predsednik Recep Tayip Erdogan je izgubil dobršen del podpore, a tudi združeni opoziciji ni uspelo pridobiti večine v parlamentu. Za končno odločitev o predsedniku države in prihodnji usmeritvi 85-milijonske muslimanske Turčije bo tako potreben drugi krog volitev. Komu se nasmiha zmaga, kakšne bodo posledice in kaj to pomeni za razvoj Turčije s poznavalci razmer in voditeljico Sandro Krišelj. Gostje: Milan Jazbec, Ministrstvo za zunanje zadeve Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Zijad Bečirović, Ifimes
Slovenija od danes gosti dvotedensko mednarodno diplomatsko konferenco, na kateri se delegati iz 67 držav pogajajo o sprejetju konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu najhujših mednarodnih hudodelstev. Cilj je državam ponuditi mehanizem, s katerim bodo lažje preganjale storilce teh zločinov, in tako narediti korak naprej v boju proti nekaznovanosti. Zdaj se namreč večina storilcev izmakne roki pravice. O tem voditelj Matej Hrastar z uglednimi pravnimi strokovnjaki. Gostje: dr. Vasilka Sancin, predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, nekdanja članica Odbora Združenih narodov za človekove pravice; dr. Matevž Pezdirc, vodja sekretariata Genocide Network pri Eurojustu; dr. Marko Rakovec, generalni sekretar konference, direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za evropske in zunanje zadeve.
