Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


28. 02. 2024

Težave EU tri mesece pred volitvami

Tri mesece pred volitvami v Evropski parlament se po Evropi širijo protesti jeznih kmetov, krepi se tudi nezadovoljstvo gospodarstva zaradi visoke cene Zelenega dogovora. Vse bolj je slišati pozive k izgradnji obrambne skupnosti in vlaganju v oboroževalno industrijo. Skrbi državljanov vse spretnejše izkoriščajo populistični in ekstremistični voditelji, ki bi v zdajšnjih razmerah lahko spremenili ravnotežje političnih sil v Uniji in vplivali na evropsko agendo. Gostje: • dr. Marko Lovec, Katedra za mednarodne odnose, FDV • dr. Denis Mancevič, New Century Corporate Communications • mag. Igor Mally, državni sekretar, kabinet predsednika vlade. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.


27. 02. 2024

Bo Slovenija spet uvedla obvezno služenje vojske

Zaradi negotovih varnostnih razmer številne države spet uvajajo obvezno služenje vojaškega roka. Po izjavah odgovornih v Sloveniji še nismo tako daleč, je pa obrambni minister Marjan Šarec z izjavo, da mora biti »slovensko prebivalstvo znova usposobljeno za obrambo države«, sprožil različna ugibanja, prav tako je ta možnost zapisana tudi v novi obrambni strategiji. Bo šla Slovenija po poti drugih držav in uvedla obvezno služenje vojske ali gre zgolj za testiranje javnega mnenja? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Robertom Škrjancem in gosti: Marjan Šarec, minister za obrambo Jelena Juvan, katedra za obramboslovje na FDV Marjan Balant, upokojeni brigadir Dan Podjed, antropolog


26. 02. 2024

Predlog preoblikovanja nujne medicinske pomoči marsikje naletel na neodobravanje in zaskrbljenost

Ministrstvo za zdravje bo preoblikovalo sistem nujne medicinske pomoči. Za to so se odločili zaradi hitrejše in bolj enakomerno dostopne nujne medicinske pomoči po vsej državi. Uredba postopno uvaja več novosti: vozilo dežurnega zdravnika, ki po novem ne bo več v reševalnem vozilu, do leta 2027 naj bi vzpostavili petnajst satelitskih urgentnih centrov, potem pa bo sledilo zmanjševanje dežurnih mest. Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so pripravili strokovna merila, s katerimi pa ponekod na terenu niso zadovoljni in so zaskrbljeni za prihodnost delovanja spremenjenega sistema. V ambulantah nujne medicinske pomoči, kjer se bo spremenilo delo dežurnega zdravnika, pa opozarjajo tudi na kadrovske in prostorske nedorečenosti. O tem v Studiu ob 17-ih z Aljano Jocif in gosti: Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje Renata Rajapakse, direktorica Zdravstvenega doma Domžale Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik


23. 02. 2024

Tedenski aktualni mozaik z Urško Valjavec

Kaj bo po prvem marcu, ko se bo rekordno dolga stavka zdravnikov še zaostrila? Morebitnega dogovora z vlado ni na vidiku, javnost pa sta medtem dodatno pretresla dva primera zamenjave rakavih vzorcev in posledično operacije zdravih pacientov. Zakaj še vedno nimamo zakonsko urejenega sistema o kakovosti in varnosti? Odgovore iščemo v pregledu tedna, v katerem tudi o zahtevah kmetov, ki stopnjujejo proteste po vsej Evropi, med drugim zaradi preplavljenih trgov s cenejšimi ukrajinskimi pridelki. Jutri mineva že dve leti od začetka invazije Rusije na Ukrajino. Kje sta danes obe državi in kakšne so sploh možnosti za končanje spopadov? Pri nas se zaradi nasilja na nogometni tekmi v Murski Soboti obeta več zakonskih sprememb glede varovanja javnega redu in pooblastil policije.


22. 02. 2024

Kje sta Rusija in Ukrajina dve leti po začetku invazije?

Skoraj petina ukrajinskega ozemlja tudi po dveh letih od začetka invazije ostaja v primežu sosede. Neuspešna protiofenziva je razmerje moči obrnila v rusko korist, to pa je prineslo tudi notranje boje znotraj ukrajinskega vodstva in sprožilo dvome pri zaveznicah Ukrajine. Vladimir Putin je medtem povsem utišal vse kritične glasove in Rusijo preobrazil v diktaturo, v kateri tretjino proračuna namenjajo za vojaško industrijo. O aktualnih vprašanjih rusko-ukrajinske vojne in razmerah v obeh vpletenih državah tokrat v Studiu ob 17.00.


21. 02. 2024

Rahljanje pogojev za tujo delovno silo

Država skuša z različnimi ukrepi olajšati dostop tujih delavcev na slovenski trg dela. Konzulat na Filipinih že deluje; tik pred podpisom je memorandum med Slovenijo in Filipini. Za določena dela ni več treba urejati dokumentov na upravnih enotah; končana je tudi javna razprava zakona, ki ureja delo tujih delavcev. Ta prinaša novo vrsto sezonskega dela in novosti na področju modre karte. Kdaj je pričakovati prihod prvih delavcev s Filipinov? V katerih panogah se bodo zaposlovali? Kako se bodo vključili v našo družbo? Bomo znova priča zgodbam o izkoriščanju tujcev? V oddaji, ki jo pripravlja Urška Valjavec, bodo sodelovali: - državni sekretar z ministrstva za delo Igor Feketija - generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc - soustanovitelj in direktor podjetja Cosylab Mark Pleško - izvršni sekretar zveze svobodnih sindikatov za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko.


20. 02. 2024

Argentinski anarho-kapitalizem ali kako iti z motorko nad državo

Človek z motorno žago, ki se dere, da bo posekal državne inštitucije in prepovedal splav; človek, ki rohni proti levičarjem, ki so zanj kar vsi po vrsti komunisti; človek, ki se označuje za anarho-kapitalista in zagovarja radikalno džunglo prostega trga, državo pa bi skrčil samo na vojsko, policijo in sodstvo; človek, ki hoče ukiniti centralno banko in lokalno valuto druge največje države južne Amerike ter v njej uvesti dolar, svojim sodržavljanom pa popolnoma odkrito in grobo napoveduje šok terapijo - to ni izmišljeni lik ekscentričnega norega profesorja, ampak legitimno izvoljeni novi argentinski predsednik Javier Milei, ki je decembra nastopil svoj štiriletni mandat. Kaj torej pričakovati od tega ekstravagantnega voditelja? Kako resno jemlje svoje ideje in kako uspešen je lahko pri dejanski uresničitvi politik, ki naj bi po njegovem rešile več kot 200-odstotno letno inflacijo ter hudo zadolženost Argentine? Kaj bodo uvedbe teh politik pomenile za tamkajšnje prebivalstvo, med katerim že tako in tako več kot 40 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine? Kakšne bodo zunanjepolitične posledice predsedovanja Mileia, ki javno prisega zvestobo Izraelu in Združenim državam, Kitajsko in Brazilijo, ki sta daleč največja argentinska trgovinska partnerja, pa označuje za sovražnika? Ter, nenazadnje - kaj vse je šlo v Argentini narobe v preteklih desetletjih, da ima nekdaj ena najbogatejših držav na svetu danes tako velike težave in se je pripravljena prepustiti revolucionarni retoriki samooklicanega anarho-kapitalista? Ta vprašanja, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, so nas v preteklem tednu zaposlovala v pogovoru za oddajo Intelekta, ki vam ga v ponovno poslušanje ponujamo v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostje pred mikrofonom so: dr. Štefan Bogdan Barenboim Šalej, nekdanji novinar, poslovnež in politik, ki že 60 let živi v Braziliji, novinar ter dolgoletni dopisnik iz Latinske Amerike Tone Hočevar ter še en novinarski kolega, ki redno potuje v Južno Ameriko in je bil ravno pred jesenskim volitvami tudi v Argentini, zunanjepolitični komentator Branko Soban. Oddajo je pripravila Alja Zore.


19. 02. 2024

Nepremičninski trg v Ljubljani in stanovanjska reforma

Stanovanje, vsaj v prestolnici, ni več pravica, ampak privilegij. Cene nepremičnin od leta 2014 vztrajno rastejo, marsikdo je prisiljen odplačevati kredite vse življenje. Vzrok je šepajoča stanovanjska politika zadnjih desetletij. Najemniški trg je neurejen, veliko je oddajanja na črno. Nepremičnine se kopičijo v rokah najpremožnejših, manj kot 10 odstotkov novogradenj je namenjenih najemu. Stanovanjski trg pri nas je izrazito lastniški, nadzora nad uporabo nepremičnin in njihovimi cenami ni. Prav tako ni davka na prazna stanovanja, pomemben delež stanovanj se oddaja za kratkoročni najem, v turistične namene. O stanovanjski politiki in težavah z nepremičninami, zlasti v Ljubljani, v tokratnem studiu ob 17-ih. Gosti: Maša Hawlina, sociologinja z inštituta za študije stanovanj in prostora Sašo Rink, JSS MOL dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Matej Zwitter, medij Oštro


16. 02. 2024

Tedenski aktualni mozaik s Simeono Rogelj

Več kot mesec dni trajajoča saga v politiki zaradi afere o nakupu sodne stavbe vendarle dobiva epilog, a vprašanje, kako bodo vsi odstopi, razčiščevanja in volilni kongres sanirali nastalo škodo. Kakšne so možnosti za čimprejšnje končanje rekordno dolge zdravniške stavke in kaj konkretno prinaša nova zdravstvena uredba, ki se med drugim loteva tudi čakalnih vrst in vse slabše dostopnosti do zdravstvenih storitev. Kaj zahtevajo kmetje in kaj pričakovati od varnostne konference v Munchnu? Negotovosti znižujejo gospodarske napovedi. O vsem tem v kritičnem pregledu s Simeono Rogelj.


15. 02. 2024

Je izbira poklica težka in negotova?

Jutri in v soboto bodo za mlade, ki končujemo osnovno in srednjo šolo potekali informativni dnevi. Tudi na podlagi vtisov in informacij, ki jih bodo dobili na šolah in fakultetah, se bodo odločali, kako in kam naprej. Izbire je veliko, odločitev pa kljub temu ni lahka. Ne le, da imajo tradicionalno nekatere šole in študijski programi omejitev vpisa, veliko je mladih, ki so neodločeni ali jih zanima več stvari. Prav tako mladi in starši razmišljajo tudi o perspektivnosti poklica in izobrazbe, o zaslužku, možnostih za dobre delovne pogoje. Po drugi strani smo priča velikemu pomanjkanju kadrov v določenih panogah, delovne sile na splošno, pa tudi zanimanja za določene poklice, kamor se mladi ne vpisujejo več. Kako se torej odločiti, kaj narediti, da bodo nekateri poklici ponovno zanimivi za mlade, kje bo v prihodnosti največ možnosti za zaposlitev, je to sploh mogoče napovedati? Koliko danes velja izobrazba, koliko bo čez nekaj let? In katere veščine, znanja in kompetence bodo čez nekaj let iskali zaposlovalci? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Studiu ob 17h.


14. 02. 2024

Nujno potrebne spremembe v vrtcih in šolah

Sistem vzgoje in izobraževanja je na pragu velikih sprememb; osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja obsega več kot 280 ukrepov za vse ravni izobraževanja, od vrtcev do višjih šol, spreminja se tudi zakon o osnovni šoli. Kakšne spremembe se torej obetajo, so predlogi prilagojeni izzivom sodobne družbe, so predlagane rešitve dovolj premišljene in nenazadnje, kakšni so prvi odzivi stroke? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom Čepinom in gosti: - Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje - profesor Janez Vogrinc, vodja delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja - profesor Damijan Štefanc, oddelek za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti


13. 02. 2024

Okoljske dileme na tnalu

Ali je v obdobju, ko se soočamo z dvema velikima vojnama, možen velik preskok, ki bi omogočal dolgoročno ohranjanje planeta Zemlja, in kaj moramo narediti za to? Zakaj je pri soočanju z okoljskimi krizami nujno narediti veliko več za odpravo revščine in zmanjšanje neenakosti v svetu? Ali zeleni prehod res pomeni odpovedovanje udobju ali pa ustvarjanje pogojev za boljše življenje? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak in gosti.


12. 02. 2024

Zahodni Balkan v iskanju svoje geopolitične opredelitve

Decembrske volitve v Srbiji so pokazale, kako šibki so demokratični procesi v regiji. Evropska perspektiva je le ena od možnosti, proti katerim se države Zahodnega Balkana obračajo v iskanju svoje geopolitične opredelitve. Kam jih vleče, kaj jih odvrača, kako privlačne so evroatlantske integracije in kako mikavne vpetosti v rusko ali kitajsko interesno sfero? O tem voditelj Marjan Vešligaj v Studiu ob 17-ih z evropskim poslancem Klemnom Grošljem, analitikom Farisom Kočanom ter beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom.


09. 02. 2024

Studio ob 17.00

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.


07. 02. 2024

40 let od olimpijskih iger v Sarajevu

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.


06. 02. 2024

Otroci in varna raba interneta

V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Kar 6 % otrok se je s spletno pornografijo srečalo pred šestim letom. Najbolj razširjeno kaznivo dejanje v povezavi s spletom je sicer izdelava in razširjanje pornografskega gradiva, v letu 2022 je policija zabeležila 163 takih primerov, lani 192. Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O tem je ob dnevu varne rabe interneta voditeljica Eva Lipovšek govorila s sogovorniki, ki so bili: • Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica; • Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si; • Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; • Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.


05. 02. 2024

Kakšna je realizacija mariborske trajnostne strategije?

Mariborska občina dokončuje največji investicijski cikel, pri katerem je veliko projektov evropsko sofinanciranih iz trajnostne urbane strategije. Mestni svetniki pa so decembra sprejeli novo trajnostno urbano strategijo. Kako je z realizacijo dosedanje in kaj prinaša nova strategija, v Studiu ob 17.00 z Bratkom Zavrnikom. Gosta: - Dr. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor - Boris Keuc, Regionalna razvojna agencija Podravje - Maribor


02. 02. 2024

Tedenski aktualni mozaik

Zaradi usode pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan je vznemirjenje čutiti tudi v koaliciji. Vlada in zdravniki so tudi po številnih sestankih za pogajalsko mizo še vedno na različnih bregovih, kratko pa vse bolj potegnejo bolniki. Višje plače so s stavko zahtevali tudi na upravnih enotah. Politika je poenotena glede referenduma o JEK2, del opozicije glede energetskega zakona predlaga posvetovalni referendum. Vrh Evropske unije je dosegel dogovor o finančni pomoči Ukrajini, kar je doslej blokirala Madžarska. Številne ceste in poslopja s traktorji blokirajo evropski kmetje. Sporu na Bližnjem vzhodu ni videti konca. Zakaj? Kaj sledi? Razčlenjujemo, analiziramo in odgovore iščemo v Tedenskem aktualnem mozaiku.


01. 02. 2024

Kako ranljiva je Evropa v kontekstu dveh vojn v njeni neposredni soseščini?

Voditelji Evropske unije skušajo v Bruslju odpraviti težave, povezane z dogovorom o nadaljnji finančni pomoči Ukrajini. Kako ranljiva je Evropa v kontekstu dveh vojn v njeni neposredni soseščini, naraščajočih trenj med Rusijo in Natom ter vzpona Kitajske, od katere je močno odvisno njeno gospodarstvo? Kako lahko poveča svoj vpliv in svojo moč? In koliko je njena ranljivost tudi posledica notranjih nesoglasij? Gostje: • profesorica mednarodne ekonomije z Ekonomske fakultete v Ljubljani Katja Zajc Kejžar • publicist in nekdanji diplomat Mirko Cigler • profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Zlatko Šabič


31. 01. 2024

Štiri leta po odhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije

Nobena ločitev ni lahka, odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije po skoraj 50 let trajajoči zvezi pa je bil vse prej kot hiter in neboleč. Štiri leta po njem bomo pogledali, kaj je brexit prinesel obema stranema in kaj odnesel. Katere težave imajo Britanci in Severni Irci, še posebno drugi, ki v novih razmerah pomenijo posebno izjemo? Javno mnenje brexit vse bolj vidi kot napako, priložnosti, o katerih se je v kampanji veliko govorilo, pa ostajajo neizkoriščene. Pogovor bo povezoval Matej Hrastar. Gosti: • dr. Andreja Pegan, fakulteta za management Univerze na Primorskem • dr. Jan Grobovšek, docent za ekonomijo na Univerzi v Edinburghu • dr. Jure Požgan, fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt