Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Inforetrospektiva

13 epizod

13 epizod



24. 1. 2023

Kje so mladički človeške ribice?

30. januarja 2016 je jamski vodnik Juan Pablo Maschio v akvariju v Postojnski jami opazil jajčece človeške ribice. V slabem mesecu je samica izlegla 64 jajčec. Zorela so pod budnimi očmi biologov, pa tudi javnosti, mladički so v njih rastli, se začeli premikati, konec maja pa se je prvi izlegel. Kje so te mlade človeške ribice danes, že lahko rečemo, da so odrasle? Kako je tudi z zadnjimi mladički, ki pa so se v nasprotju z vsemi pričakovanju izlegli lani?


10. 1. 2023

Bitcoin – na poti v nepomembnost?

Mineva 14 let od uradnega zagona kriptovalut. 3. januarja 2009 so »skovali« prvih 50 bitcoinov in na ta način zagnali prvo rudarjenje kriptovalut. Na kriptotrgu se je posledično razvilo na tisoče kriptovalut, dobili smo kriptomilijonarje, zaradi rudarjenja posledično težav z oskrbo z elektriko je prišlo do nemirov v Kazahstanu, bitcoin rudarje so predtem s Kitajske celo izgnali. Nas pa bo v Inforetrospektivi zanimalo, kaj je bitcoin zares prinesel svetu ter kakšna bi lahko bila njegova nadaljnja pot. Bo obstal?


27. 12. 2022

Države so se zelo različno spopadle s posledicami cunamija leta 2004

26. decembra 2004 je jugovzhodno Azijo najprej prizadel močan potres z močjo 9,1, ki se je zgodil pri obali Sumatre. To je eden najmočnejših potresov na svetu kadarkoli. Kot da to še ne bi bilo dovolj, je kot posledica dviga oceanskega dna za več metrov, nastal ogromen cunami, ki se je širil proti vzhodu in zahodu. Najprej je dosegel indonezijsko obalo, pozneje Tajsko, Šrilanko, Indijo, širil se je vse do Avstralije in Tanzanije. Odnesel je domove, premoženje, pod seboj pokopal 230 tisoč ljudi. 18 let pozneje se v Inforetrospektivi med drugim sprašujemo, ali bi se kaj takega lahko zgodilo tudi danes.


13. 12. 2022

Greta še vedno protestira

Konec leta je čas za obračun z vsem, kar je to prineslo. Pa tudi čas za različne izbore dogodka, športnika, osebnosti leta. Enega bolj priznanih izborov, ki je deležen svetovne pozornosti, vsako leto opravi revija Time. Pretekli teden so sporočili, kdo je letošnji izbranec. Za osebnost leta 2022 so razglasili ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Lani je bil za osebnost leta izbran ustanovitelj podjetij Tesla in SpaceX ter najbogatejši človek na svetu Elon Musk. Leta 2020 so za osebnost leta izbrali novoizvoljenega predsednika ZDA Joeja Bidna in podpredsednico Kamalo Harris. Leto predtem pa so izbrali najmlajšo osebo kadarkoli. Osebnost leta 2019 je postala le 16-letna švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg. S svojimi protesti pred švedskim parlamentom je začela svetovno gibanje mladih. Ki pa je s pojavom koronavirusa in začetkom vojne v Ukrajine izginilo z naslovnic, izgubilo svoj zagon. Kje je Greta danes, kje je gibanje mladih proti podnebnim spremembam, se sprašujemo v Inforetrospektivi.


29. 11. 2022

Kitajska se je težave starajočega se prebivalstva najverjetneje lotila prepozno

Bil je 29. november 2015, ko so kitajske oblasti na partijskem kongresu tudi uradno napovedale konec t. i. politike enega otroka. Pari v kitajski družbi, ki tradicionalno spodbuja veliko družino, saj je ta zaledje posameznika, so do takrat z nekaj izjemami lahko imeli le edince ali edinke. Po preklicu politike načrtovanja rojstev, kot je uradno ime tega posega države, ki je bil v veljavi od začetka 80-ih, so najprej za nekaj let uvedli politiko dveh otrok. Od lanskega poletja je v veljavi že politika treh otrok. A politika enega otroka se je v treh desetletjih in pol močno zakoreninila v kitajsko družbo. Kakšne so njene posledice danes? So oblasti ukrepale dovolj hitro, da staranje prebivalstva ne bo zamajalo državnih sistemov? O tem v današnji Inforetrospektivi.


15. 11. 2022

»Očitno je ta vas pod Mangartom trdoživa«

Čas je za Inforetrospektivo, v kateri se bomo danes spomnili enega od dogodkov, ki je zaznamoval leto 2000 – plazu v Logu pod Mangartom. Prvič je teren splazel 15. novembra, drugič dva dni zatem. Odnesel ni le mostov, cest, brvi, hiš, ampak tudi 7 življenj. Kako danes živijo v Logu – odgovarjamo v nadaljevanju.


1. 11. 2022

Bitka za nasledstvo Mednarodne vesoljske postaje se je že začela

Vesolje bo tokrat naša destinacija v oddaji Inforetrospektiva. Gremo na Mednarodno vesoljsko postajo, in sicer zato, ker je prva stalna posadka nanjo poletela in prispela prav v dneh okoli 1. novembra leta 2000. ISS, kot s tujo kratico rečemo postaji, je bila vedno simbol uspešnega mednarodnega sodelovanja. A zdi se, da v luči aktualnih geopolitičnih razmer to ni več mogoče. V naslednjih minutah se bomo najprej spomnili, kako se je začelo bivanje na ISS-ju, nato pa ovrednotili njen pomen, aktualno stanje – tudi v luči ukrajinske vojne – ter se ozrli v njeno prihodnost.


18. 10. 2022

Epidemija ebole ni prerasla v pandemijo, a njeni izbruhi niso redki

Gremo na afriški kontinent, točneje v Zahodno Afriko, ki jo je okvirno 8 let nazaj prizadela epidemija ebole. Prvi primer okužbe se je pojavil v Gvineji, bolezen se je nato širila v Liberijo, Siero Leone, Nigerijo, Mali … evropske države in ZDA so po svoje državljane pošiljale letala, se pa epidemija ni nadalje razširila, čeprav je bil strah, da bi se to lahko zgodilo, prisoten. Kako je z boleznijo danes? Se še pojavlja? Je ozdravljiva? Še vedno grozi predvsem revnim? Na ta vprašanja odgovarjamo v Inforetrospektivi.


18. 10. 2022

Epidemija ebole ni prerasla v pandemijo, a njeni izbruhi niso redki

Gremo v leto 2014 in na afriški kontinent. Zahodno Afriko je okvirno 8 let nazaj prizadela epidemija ebole. Prvi primer okužbe se je pojavil v Gveneji, bolezen se je nato širila v Liberijo, Siero Leone, Nigerijo, Mali. Kako je z boleznijo, ki je posledica virusa ebole, danes? Se še pojavlja? Je ozdravljiva? Preverjamo v Inforetrospektivi.


4. 10. 2022

Krila Adrie Airways pristrižena že tri leta

Danes Inforetrospektiva zavija v nebo, kjer že 3 leta ni več slovenskih letal. Bil je 30. september 2019, ko je kranjsko okrožno sodišče prejelo predlog za pričetek stečajnega postopka Adrie Airways. Že nekaj dni pred tem so bili odpovedani mnogi ali kar vsi leti Adrie. Takšen je bil konec letalske družbe, ki je nepretrgoma delovala od leta 1961. Adria Airways je bila v težavah že nekaj časa pred stečajem – lahko bi rekli tudi leta – o tem ni dvoma. V naslednjih minutah pa se na Prvem lotimo vprašanja, ali so krivci za njen dokončni propad že kaznovani ter kako je z dediščino Adrie – njeno letalsko šolo, spričevalom za letenje, blagovno znamko.


20. 9. 2022

Škotska vlada za prihodnje leto napoveduje nov referendum o neodvisnosti

Oči svetovne javnosti so zaradi smrti dolgoletne vladarice kraljice Elizabete II. ta dni uprte v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. V Londonu so se od nje poslovili včeraj, umrla pa je 8. septembra v svoji škotski rezidenci Balmoral. Tudi mi gremo zdaj na Škotsko, a z drugim namenom. Vrtimo čas nazaj do leta 2014, ko so na Škotskem izvedli referendum o neodvisnosti. 18. septembra, če smo čisto točni, so se Škoti odpravili na volišča in zavrnili odcepitev. Težnje po samostojni poti kljub temu niso nikoli poniknile. Za prihodnje leto tako znova napovedujejo referendum o neodvisnosti. Podrobneje v Inforetrospektivi.


23. 8. 2022

Slovenija ima v vesolju že tri satelite

Čez 10 dni bomo obeležili drugo obletnico enega večjih dosežkov v zgodovini naše države. 3. septembra 2020 sta ob 3.51 po srednjeevropskem času iz Francoske Gvajane na raketi Vega v vesolje poletela prva slovenska satelita – nanosatelit Trisat in mikrosatelit Nemo-HD. Misija, ki so jo morali večkrat preložiti – zaradi napake pri prejšnji izstrelitvi, potem zaradi epidemije koronavirusa in seveda tudi vremena – je bila prelomna ne le za slovensko, ampak tudi evropsko znanost. Nikoli prej namreč na eni raketi v vesolje ni poletelo toliko malih satelitov hkrati. Preverjamo, kje sta satelita danes in kako delujeta.


16. 8. 2022

Genova nov viadukt dobila že pred dvema letoma, sojenje se je pričelo šele letos

V nedeljo so minila 4 leta od zrušenja avtocestnega viadukta arhitekta Riccarda Morandija v Genovi. Skoraj 1200 metrov dolg viadukt so zgradili leta 1967. Usodnega dne leta 2018 so malo pred poldnevom popustili v beton oblečeni nosilni kabli ob enem od nosilnih stebrov, in v globino je zgrmelo 200 metrov cestišča. V tragediji je umrlo 43 ljudi. Nesreča je močno pretresla Genovo ter pustila hude posledice. Še več: zrušitev genovskega viadukta je sprožila spremembe v sistemu avtocestnih koncesij v Italiji, tako doma kot po Evropi pa široko razpravo o varnosti dotrajanih viaduktov in mostov, zgrajenih v 60-ih in 70-ih letih. Podrobneje v Inforetrospektivi.


Domov V živo Podkasti Spored Kontakt