Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 3.5.2024

00:00
Poročila
01:00
Poročila

Sobotno branje govori o knjigah na poseben način. Pripoveduje o konkretni knjigi – leposlovni, poljudno-znanstveni ali strokovni – in njenem širšem kontekstu, o dogajanju na literarnem prizorišču in njegovih lavreatih. Za ljudi, ki berejo. Za ljudi knjige. Ob sobotah ob 14.30 na Prvem.

Avtor: Goran Dekleva

02:00
Poročila

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Avtor: Prvi

03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Rimski stoični filozof Seneka v tolažilnem pismu Marciji, ki je izgubila dva svoja sinova in nikakor ni mogla preboleti njune smrti, med drugim razmišlja tudi o človeku in krhkosti njegovega življenja. Večkrat poudari, da je človek v svojem temelju minljivo bitje – v trenutku, ko se rodi, je obsojen na to, da bo enkrat tudi umrl. Zato Marciji reče: »Če žaluješ, ker ti je umrl otrok, obtožuješ uro, ko se je rodil; smrt mu je bila namreč naznanjena že ob rojstvu. Pod takšno postavo ti je bil dan; taka usoda ga je zasledovala od trenutka, ko je prišel iz materinega telesa.« Smrt je torej del našega življenja, z nami je že od trenutka našega rojstva in je naša večna spremljevalka na življenjski poti, ki nas venomer opominja, kako krhka bitja pravzaprav smo.
Seneka v nadaljevanju človeka zato primerja s posodo, »ki jo lahko zdrobi že najšibkejši udarec, že najmanjši tresljaj.« Tako je ranljiv in občutljiv, da »ni treba hudega viharja, da ga sesuješ v prah: kjerkoli udariš, ga boš zlomil.« Kajti človek se rodi kot nebogljeno in šibko dete, povsem »brez naravne obrambe, potrebno tuje pomoči, izpostavljeno vsem napadom in poniževanju usode.« Pa tudi kasneje, ko že odraste, ko uri svoje telo in duha, je še vedno krhek, saj je občutljiv na mraz, vročino, napor in druge nadloge – »kamor se le gane, se takoj zave svoje nemoči,« ugotavlja Seneka.
S takšnim razmišljanjem želi filozof Marcijo spomniti, da smo ljudje umrljiva bitja, katerih smrt je neizbežno del vsakdana. »Smrtnica si se rodila,« opominja Seneka Marcijo, »smrtnikom si dala življenje; ti sama si trohljivo, minljivo telo, ki ga pogosto napadajo bolezni: si mar upala, da bo iz tako krhke snovi zraslo trdno in večno bitje?« Seneka namreč verjame, da bomo lažje prenašali vse tegobe življenja, še zlasti pa izgube bližnjih, če bomo imeli vselej pred očmi to našo krhko naravo. Kajti smrt grozi vsem ljudem, »nič na svetu ne uide tem grabežljivim rokam,« ljudje pa si kljub temu stalno prizadevajo, da bi jo nekako zaobšli. To po njegovem mnenju ni prava filozofska pot – bolje bi storili, če bi sprejeli to končnost kot dejstvo našega obstoja, saj nas tako smrt ne bi mogla nikdar presenetiti in nas prizadeti. Po drugi strani ravno ta naša končnost daje vrednost našemu kratkemu veku – takšno razmišljanje je potemtakem pravzaprav poziv k temu, da začnemo ceniti vse, kar nam je v življenju dano.

Avtor: Polonca Zupančič

06:00
Poročila

Teletekst bo 7. maja obeležil 40 let. Leta 1984 je napovedal prihajajočo informacijsko revolucijo, a danes kljub množici sodobnih komunikacijskih kanalov med slovenskimi gledalci še vedno ostaja priljubljen način iskanja informacij in spremljanja novic. O vlogi, pomenu in nastajanju se mu posvetimo tudi v Petku brez pravila.

Avtor: Nadia Petauer

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

“Na počutje najbolj vpliva bližanje vremenskih front, oddaljenih manj kot 400 km,” pravi Matija Klančar z ARSO. Poleg vremenskih front pa na naše počutje lahko vplivajo tudi temperature, vetrovi, kakovost zraka, indeks UV in cvetni prah. Vpliv vremena na splošno počutje ljudi in živih bitij označujemo z izrazom biovreme. O biovremenu smo se v Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.

Avtor: Klara Eva Kukovičič

Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj razglasila za dan svobode medijev pred 30. leti. S tem je želela poudariti vlogo svobodnih medijev za razvoj demokracije. Od leta 2002 Novinarji brez meja na ta dan objavljajo indeks medijske svobode in lestvico držav glede na stopnjo medijske svobode. Ocenjujejo jo v okviru petih kategorij: politični kontekst, pravni okvir, ekonomski kontekst, sociokulturni kontekst in varnost. O slovenskem novinarstvu pa tudi v današnji oddaji Ob osmih.

Avtor: Prvi

Katera bo nova skladba iz Radiosfere?

Avtor: Nadia Petauer, Anja Rupel

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

Čeprav so prvomajske počitnice namenjene počitku, bomo v petkovem Svetovalnem servisu ponudili nasvete za možganski fitnes. To je sklop vaj za pomnjenje, shranjevanje in priklic informacij, kar pa je koristno tudi na počitnicah. V studiu Prvega se nam med deveto in pol deseto pridruži Jasmina Lambergar, mednarodno certificirana trenerka spomina.

Avtor: Jana Bajželj

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Prvi

10:00
Poročila

V posebni izdaji oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija, bomo prisluhnili živemu nastopu ekipe na štartu teka "Ultra Trail Vipavske doline" prejšnji petek v Ajdovščini. Skozi večer vas bo vodila voditeljska trojka Robert, Marjan in Urška, ki bodo skupaj s številnimi gosti govorili predvsem o – teku. Borut Pahor in Janez Janša bosta pri Urošu Slaku govorila o razliki med tekom in begom, Martin Strel o teku pod vodo in Vesna Milek o teku po pariških ulicah. Iz proge se nam bo javljal Miran Ališič, gastronomsko ponudbo postaj bo ocenil Dimitrij Rupel, seveda pa ne bodo manjkali glasbeni gostje Jan Plestenjak, Werner, Fredi MIler, Jože Potrebuješ in drugi, ki bodo predstavili svoje nove songe o teku. Vse to in še več v petek nekaj čez 10 na Prvem programu.

Avtor: Prvi

11:00
Poročila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Avtor: Tomaž Guček

Novinarjem je treba zagotoviti svobodo, ki jo potrebujejo pri opravljanju svojega dela, ob dnevu svobode medijev poudarjajo novinarske organizacije po vsem svetu. Ob tem se vrstijo tudi opozorila pred naraščajočim političnim vplivom in napadi na medije. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je opozoril, da se brez dejstev ne moremo boriti proti lažnim informacijam. Dodal je, da brez svobode tiska ni nobene svobode, zato svobodni mediji niso izbira, ampak nuja. Guterres je ob tem izrazil zgroženost na pokolom novinarjev v Gazi; od začetka izraelskih napadov jih je bilo ubitih več kot 100.

Ostali poudarki oddaje:
- Za delo v dramatičnih okoliščinah Združeni narodi podelili nagrado novinarjem v Gazi.
- V Srbiji ob obletnici strelskega pohoda na osnovni šoli prekinili televizijski in radijski program.
- V občinah Rogatec in Žetale načrtujejo 5 novih vetrnih elektrarn.

Avtor: Prvi

Drugi poudarki oddaje:
- Na Koroškem številni brezplačni izobraževalni programi za odrasle. Največ zanimanja za tuje jezike.
- Na Ptuju si zdravstveni delavci z različniim delavnicami prizadevajo pri ozaveščanju prebivalcev o pomenu zdravega načina življenja.
- V Kranju razstava o samoprispevkih za šole in vrtce.
- Posavski festival pohodništva s številnimi pohodi in kolesarskimi turami vabi k spoznavanju naravne in kulturne dediščine.

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Avtor: Prvi

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Ker se prihajajoči torek, 7. maja, s pisanjem eseja začenja spomladanski rok splošne mature, boste v današnji ponovitvi oddaje Studio ob 17 h slišali nekaj glavnih misli in idej ter razmišljanj mladih o letošnjih obveznih delih. To so štiri drame: Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jeana-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Osredotočili se bomo na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter dali konkretna navodila na pisanje.
Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš?

O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine Majda Simonič.

Avtor: Tadeja Bizilj

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

V tokratni oddaji potujemo v avstrijski Linz, kjer poteka festival Crossing Europe, posvečen evropskim avtorskim filmom. Posebej zanimiv je letos sklop dokumentarcev - pogovarjali smo se s poljsko režiserko Lidio Duda in finsko režiserko Virpi Suutari. Ogledali pa smo si tudi filme, ki v teh dneh prihajajo na redni kinospored. Ryan Gosling in Emily Blunt sta nastopila v akcijski komediji Kaskader, ocenjujemo pa tudi francoski film Nenadoma sama, jadralsko pustolovščino okoli sveta, v kateri Vincent in Laura skušata rešiti svoj zakon. Film je nastal po knjižni predlogi jadralke Isabelle Autissier.

Avtor: Tina Poglajen

Pravljica o človeku in njegovi moči.
Pripoveduje: Majda Grbac.
Orientalska pravljica.
Prevedla: Helga Klinger.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Avtor: Prvi

Prvi uspešen polet v vesolje je, kot vemo, opravil Jurij Gagarin 12. aprila 1961. V 63 letih, ki so od takrat minila, mu je po podatkih Mednarodne aeronavtične zveze sledilo še 546 moških in 77 žensk iz 47 držav sveta. Doslej se je torej vsega 644 posameznikov oddaljilo za več kot 100 kilometrov od Zemljinega površja. Pa vendar bi lahko rekli, da je število ljudi, ki smo prodrli v skrajne globine vesolja, ogromno. Zagotovo nas je na milijone, najbrž celo na milijarde. To smo pač gledalke in gledalci znanstvenofantastičnih filmov in televizijskih serij – od Mélièsovega Potovanja na Luno iz leta 1902 pa do letošnjega Problema treh teles, ki so ga Američani posneli po romaneskni trilogiji kitajskega pisatelja Liu Cixina.
A kaj natanko hočemo videti, ko gledamo znanstveno fantastiko? Nas tu intrigira predvsem prikaz osupljive futuristične tehnologije? Nas privlači radikalna tujost inteligentnih bitij, ki jih bomo srečali na drugem koncu galaksije? Gre morda za eksplozije barv in zvokov, ki jih ti filmi najdevajo na oddaljenih svetovih? Ali pa nam navsezadnje sploh ne gre za prihodnost, ampak raje za kritičen premislek o naši lastni sedanjosti, ki jo z vsemi njenimi zagatami vred znanstvenofantastični žanr tako rad alegorizira in potem slika družbene utopije in distopije, ki bi jih utegnila prinesti prihodnost?
To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu. Za lažjo orientacijo po širokem polju znanstvenofantastične kinematografije pa smo se skušali omejiti predvsem na tiste izdelke sedme umetnosti, ki so jih v zadnjih sto letih posneli v Sovjetski zvezi oziroma v Rusiji. Pri tem nam je pomagala kulturologinja in predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Natalija Majsova.
Naša gostja se namreč posveča raziskovanju sovjetskega oziroma ruskega znanstvenofantastičnega filma, svoja spoznanja in uvide pa je strnila v dveh intrigantnih monografijah: v knjigi Konstruktor, estetika in kozmonavt: vesolje v sodobni ruski kinematografiji iz leta 2017, ter v delu Soviet Science Fiction Cinema and the Space Age: Memorable Futures (se pravi Sovjetska znanstvenofantastična kinematografija in vesoljska doba: spomina vredne prihodnosti), ki je pred tremi leti izšlo pri ameriški založbi Lexington Books.

Avtor: Goran Dekleva

21:00
Poročila

Tokrat bomo govorili o dragocenem prekmurskem tovoru, ki je - varno shranjen v ladijskih kontejnerjih - na poti čez Atlantik iz Združenih držav proti Sloveniji. Gre za pisno gradivo in sakralne predmete evangeličanske cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred stoletjem zgradili prekmurski izseljenci. Ker so cerkev prodali, bo njihova zapuščina novi dom našla tam, od koder so prišli njeni ustvarjalci – v Prekmurju torej. O tem so za oddajo spregovorili državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, doktorica Klaudija Sedar, ki je sodelovala pri pregledovanju arhivov in predmetov, ter generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alena Jerak. Iz Clevelanda se bo oglasil tudi Mark Tomc, rojen v Združenih državah, a zelo ponosen na svoje dolenjske in notranjske korenine. Med drugim zelo rad peče potico. Zoran Jovičić iz srbske Rume pa bo povedal, kako so se Slovenci tam znašli potem, ko jim je lastne prostore, namenjene druženju, uničil požar.

Avtor: Živa Trček

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

23:00
Poročila

Kratki roman - morda povest Nenavadna bralka je leta 2007 izdal angleški pisatelj Alan Bennett. Nenavadna bralka iz naslova je angleška kraljica Elizabeta; ta naključno zaide v bibliobus, ki je parkiran pred Buckinghamsko palačo in si izposodi knjigo. Postane strastna bralka, kar popolnoma spremeni njen pogled na svet, pa tudi na vladanje in kraljevske dolžnosti.

Prevod Miha Avanzo,
interpretacija Ivo Ban,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Posneto leta 2024.

Avtor: Prvi

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 03.05.2024 13:45:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt