Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob svetovnem dnevu darovalcev krvotvornih matičnih celic bomo v sredinem svetovalnem servisu govorili o njihovih presaditvi. Zaradi njihove posebne krvotvorne lastnosti lahko z darovanjem pomagamo pri zdravljenju bolnikov s krvnimi raki in nekaterimi drugimi boleznimi. Presaditev je v veliko primerih edina možnost za preživetje. Naši gostji bosta dr. Sendi Montanič z registra Slovenija Donor, ki je pod okriljem Zavoda RS za transfuzijsko medicino, in Katja Petruša, dr. med., specialistka transfuzijske medicine z Oddelka za terapevtske storitve Zavoda za transfuzijsko medicino. Pokličite ali nam pišite.
Slovenija ima približno 1355 turističnih kmetij različnega tipa - to so izletniške kmetije, turistične kmetije z nastanitvijo, vinotoči in osmice. Njihovo kategorizacijo označujejo jabolka, trenutno od 1 do 4, v pripravi je tudi kategorija 5 jabolk, ki jo bodo lahko dobile le redke kmetije. 18. sezona naPOTkov nas bo peljala na 15 izbranih kmetij, ki ustrezajo naslednjim kriterijem: nosijo znak Slovenija green, so primeri dobrih praks ter so enakomerno razpršene po vseh štirih makro regijah. V pogovoru so predstavljene značilnosti kmetij, kriteriji za kategorizacijo in smernice za goste. Sogovornica je Renata Kosi, svetovalka specialistka za turizem na kmetijah za območje celotne Slovenije na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje.
Si predstavljate, da stopite v kuhinjo, kjer različna dela opravljajo zgolj roboti? Od priprave živil, odmerjanja sestavin in same toplotne obdelave živil do seveda pomivanja posode? Takšne robotizirane kuhinje so za zdaj v svetu zgolj eksperimentalne, bolj verjetno je, da vam pri nas recimo v kakšni od hotelskih verig ali obratu za hitro prehrano obrok postreže dostavni robot. Roboti so sicer prisotni že v celotni prehranski verigi: od priprave tal pred setvijo do omenjene priprave hrane, tudi dostave ali strežbe. Sogovornika: prof. dr. Matjaž Mihelj iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Alex Spruk, direktor podjetja Arona. Na fotografiji: robot za peko palačink (Laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani).
Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z učenjem slovenščine na avstrijskem Koroškem. Kot pravi vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji Sabina Sandrieser, je vpis v dvojezične ljudske šole letos rekorden. Vpisanih je namreč več kot polovica vseh učenk in učencev. Kako pa je po končani ljudski šoli? Strokovnjaki namreč opozarjajo, da večina ne nadaljuje z učenjem slovenščine. Prav zato so na nekaterih srednjih šolah; med drugim v Pliberku, Železni Kapli in Velikovcu, dijakom ponudili slovenščino kot delovni jezik. Kakšen pa je odziv? Pomemben izziv v manjšinskem šolstvu ostajajo usposobljeni učitelji in profesorji. Tudi na avstrijskem Koroškem jih primanjkuje, pravi Sabina Sandrieser, predvsem v zahodnem delu dežele. Težave rešujejo na različne načine, tudi s prerazporeditvami. Letos pa sta delo dobili tudi učiteljici, ki sta diplomirali v Sloveniji. Kakšni pa so pogoji za zaposlitev pedagogov iz Slovenije? Prisluhnite!
17. september je svetovni dan varnosti pacientov, zato se bomo v torkovem Svetovalnem servisu na Prvem vprašali, kaj varnost pomeni v pravnem smislu. Kaj naj bi pacienti vedeli o medicinskem pravu, kakšne so njihove pravice pred posegom gleda pojasnil in morebitnih zapletov? Gost v studiu Prvega bo magister prava odvetnik Luka Švab.
»Pravzaprav je Slovenija izbrala mene, nisem jaz izbrala nje,« mi je povedala Alejandra Ramos Rivera, ko sva se poleti sešli v Kopru. Ko je v Ciudadu de Méxicu opravljala magisterij, ji je mentorica – ki je obiskala konferenco v Sloveniji – poslala elektronsko sporočilo in v njem sporočila, da Univerza na Primorskem ponuja možnost za opravljanje doktorata in ostalo je zgodovina. Poskusili sva v slovenščini, nadaljevali v angleščini, zaključili v španščini in nastal je današnji Drugi pogled!
Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija v sodelovanju s pevci Mestnega gledališča Brno pripravljata "Gala večer muzikalov", ki se bo odvil jutri in v četrtek (18. in 19. 9.) v Cankarjevem domu v Ljubljani. Preden vas povabimo na ta dogodek oz. podelimo dve vstopnici zanj pa v Torkovem kvizu obnovimo znanje o muzikalu. Kaj je muzikal, kako ga definiramo? Kateri so njegovi temelji in kako zahtevno je v njem sodelovati? Sogovornik: Luka Markus Štajer, umetnik in diplomirani glasbeni igralec.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna se je kot avtor podpisal pod nekaj največjih uspešnic slovenskega elementarnega ali če hočete garažnega, poosamosvojitvenega rokenrola. Ko se drugim fantom iz skupine Big foot mama ni upal povedati, da v prostem času rad posluša Michaela Jacksona, Princea in Duran Duran ter da jih bo o bolj sodobnem zvoku skupine prepričal kot svoje nizozemske sorodnike, da si v stanovanju obujejo copate in s posode sperejo detergent, je skupino zapustil. Potem je s pevko Polono Kasal izdal prvi samostojni album, na katerem je na svojstven način pripovedoval o sladkostih življenja. Kljub uspehu je sledil še en razhod. Takrat se je odločil, da ima preprosto dovolj sodelovanj z ljudmi, ki jim ni všeč, kar dela in ustvarja. Zdaj ima svoj »drajv«, živi svoje sanje na svojem planetu, leto spomladi je po 13 letih izdal album, ta četrtek bo v ljubljanskih Križankah praznoval 40 let svojega glasbenega delovanja. Pravi, da še ni na konju, a se nanj uspešno vzpenja. Uživa, denimo, v koncertih ena na ena s Tomijem M iz Siddharte. Zagotavlja, da ni užaljen, če na vprašanje, kdo je Gušti, sliši pojasnilo, da je to »fotr« od Krisa iz skupine Joker out. Če bi lahko podpisal pogodbo v angleški Premier ligi, bi zvestobo najraje obljubil nogometnemu klubu Liverpool. Svojo oazo miru je našel v Beli krajini, ki pa je kot nesojeni geodet ni odmeril sam. Je pa diplomiral iz potrpežljivosti, saj si je deset let dopisoval s svojo bodočo ženo Chantal. Prvak tedna je Miha Guštin - Gušti.
Od danes na vseh nemških kopenskih mejah veljajo poostreni nadzori. Pred natanko tednom dni, ko je Nemčija najavila te nadzore, je notranja ministrica izjavila še, da bodo na mejah množično zavračali migrante. Izjava je razburila Avstrijce, poljskega in grškega premierja. Kakšni so v resnici načrti – bodo pribežnike obračali na nemški meji? V tem času ni hvaležno biti vodja kadrovske službe v Volkswagnu, če si zadolžen za enostransko odpoved pogodbe o varnosti zaposlitve, ki je v podjetju veljala od 1994 in bi se iztekla čez 5 let. Kaj to pomeni za zaposlene in prihodnost največjega evropskega avtomobilskega proizvajalca?
V prvi epizodi nove sezone oddaje 7. stran se nam obeta zelo zabaven in pronicljiv bralni namig. Pisatelja Feliksa Plohla so bralci in kritiki navdušeno sprejeli že pred nekaj leti, ko je objavil prvenec z naslovom Vsi moji grehi. Danes pa bomo spoznali bralne vtise, ki jih generira njegov drugi avtobiografski roman. Pisatelj ostaja pri inventuri svojih grehov, njihova teža se stopnjuje že v naslovu Grešnik na kvadrat. Pred nami je duhovita in samoironična, žmohtna knjiga, o kateri se je z bibliotekarjem Gvidom Komarjem pogovarjal Bojan Leskovec.
V zadnji epizodi planinske sezone naPOTkov smo raziskali še en čudovit del Slovenije. Zanj so poleg čudovite narave, številnih hribov in gora, značilni tudi jezero, mohant, kravji bal, dež in še marsikaj. To je Bohinj, ki ga je alpinist, pedagog in naravovarstvenik Jože Mihelič opisal kot eno "najlepših alpskih dolin, pa ne samo v naših slovenskih gorah, ampak v Alpah nasploh." Bohinj pa ni le okolica jezera, temveč vanj sodi celotno povirje Save Bohinjke z vsemi gorami in planinami vred.
Skozi igro se učimo. To bo tokratno vodilo oddaje KiKs. Govorili bomo o različnih tako imenovanih besednih igrah. Se spomnite vislic, rebusov ali recimo igre Država, mesto vas? Načinov, kako utrjevati znanje slovenskega jezika in bogatiti besedišče, ob tem pa se imeti dobro in morda še malo tekmovati, je veliko. Tudi v odrasli dobi.
