Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Jutro na Prvem

KiKs Bliže ali bližje, tiše ali tišje?

24.02.2024

“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.

Lokalni junak Branka Moškon

24.02.2024

V Novem mestu bo prihodnje leto folklorno društvo Kres praznovalo 50 let. Ves ta čas je njegova umetniška vodja Branka Moškon, ki je sooblikovala tudi dolenjsko nošo in pomagala drugim folklornim sestavom na Dolenjskem. Tudi po upokojitvi je še vedno dejavna folkloristka. Prejela je več nagrad in priznanj za opravljeno delo. Oddajo o tokratni lokalni junakinji Branki Moškon je pripravil Jože Žura.

Radiosfera Don Mentony Band - Rekla je ne

23.02.2024

Izbrana skladba: Don Mentony Band - Rekla je ne Glasbeni predlogi so bili: Pickpocket swingers - Svet se vrti Noreia - Za smeh bi dal srce Don Mentony Band - Rekla je ne

Svetovalni servis Zdravje hišnih ljubljenčkov

23.02.2024

Ob zdravstvenih težavah hišnih ljubljenčkov je treba poiskati pomoč veterinarja, ki pa skrbi tudi za redne preglede zobovja, beleži obvezna in druga cepljenja ter svetuje pri številnih vprašanjih, ki jih imajo skrbni lastniki domačih živali. V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med. iz veterinarske ambulante Animavet. Odgovarjala bo na vprašanja v povezavi z zdravjem psov, mačk, ptic in glodalcev.

Jutranja vremenska fronta Ste že slišali za Rossbyjeve valove?

23.02.2024

“Rossbyjevi oziroma planetarni valovi so nekaj sto do nekaj tisoč kilometrov dolgi valovi v ozračju, nekaj kilometrov nad tlemi. So posledica vrtenja Zemlje, njihova jakost pa je odvisna zlasti od temperaturnih razlik med večjimi območji,” pravi Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje. Kako Rossbyjevi valovi vplivajo na lokalno okolje, kako se gibajo in kje so najizrazitejši? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali v tokratni Jutranji vremenski fronti.

Petek brez pravila Boš eno iz avtomata?

23.02.2024

Kratka kava, dolga kava, kava z mlekom, kapučino, kakav, čaj … To je standardna ponudba na samopostrežnih avtomatih s toplimi napitki v srednje velikih ali večjih ustanovah in podjetjih. Kaj se skriva v njihovi notranjosti?

Svetovalni servis Čas je za prve setve in pripravo sadik

22.02.2024

Za ta čas nenavadno visoke temperature in sončno vreme so marsikje pospešili pripravo na novo vrtnarsko sezono. Kdaj so tla primerno ogreta za prve setve, kako je s tem v zavarovanih prostorih, kot sta rastlinjak ali topla greda? Kako zasnovati pridelavo lastnih sadik, kakšen substrat izbrati zanje in zakaj prostor nad radiatorjem za sadike ni primeren? Za vse odgovore na tovrstna vprašanja, ki jih lahko pošljete na prvi@rtvslo.si ali zapišete na spletni strani Prvega, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu po devetih odgovarjala dr. Ana Slatnar z ljubljanske biotehniške fakultete.

Radiosfera Devet planetarnih mej Zemlje

22.02.2024

Po prepričanju mnogo znanstvenikov vemo dovolj o delovanju sistemov Zemlje, da lahko določimo meje zmogljivosti našega planeta. Če te meje prestopimo, tvegamo porušenje stabilnega stanja vseh sistemov na Zemlji, ki so bili v ravnovesju ves holocen, torej ves čas, v katerem se je razvila moderna družba. Koncept meja »nosilnosti« našega planeta je leta 2009 predlagala velika skupina znanstvenikov, zbranih po vsem svetu. Na podlagi meritev, izračunov in dognanj v številnih znanstvenih disciplinah so utemeljili devet mej »nosilnosti«, znotraj katerih je na Zemlji še zagotovljeno varno okolje za človeštvo. Ideje o Zemlji, ki ima omejene naravne vire in sposobnosti prilagajanja, niso nove. Na to je opozorila knjiga Meje rasti že leta 1972, a so svarila ostala preslišana in ukrepi neizvedeni. O tem, pa tudi o sprožilcih nepovratnih sprememb in o štirih scenarijih za prihodnost našega planeta v pogovoru s klimatologinjo profesorico doktorico Lučko Kajfež Bogataj.

Možgani na dlani Plezanje: cela kopica dražljajev za naše možgane, dobrodošla tudi v starosti

22.02.2024

V tokratni epizodi Možganov na dlani spet potujemo v plezalno steno. Ste tudi vi kot otroci veliko plezali naokoli, recimo po drevesih, pohištvu in podobno? Prof. dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave v Kopru pravi, da se ta kompleksni elementarni gibalni vzorec ne pojavlja in spodbuja več tako pogosto, kot včasih, za naše možgane in telo pa je pomemben. Tudi, če želimo nabrati nekaj pomembne "rezerve" za starost. Vse bolj poglobljen pogled razvoj nevroznanosti ponuja tudi v področje rehabilitacije (športnih) plezalcev, s katero se ukvarja kineziolog Ahac Istenič. Oba sta bila gosta Mojce Delač.

Lokalni čas Reka Pivka je včasih tekla v nasprotno smer

22.02.2024

V Lokalnem času bomo vzbudili zanimanje za odkrivanje skrivnosti dela Zelenega krasa, med katere uvrščamo tudi Pivško kotlino. Dopisnica Sabrina Mulec obljublja radijski botanični sprehod po Pivških presihajočih jezerih, pa tudi pogovor o vprašanju sobivanja z zvermi na Zelenem krasu. V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa bodo odgovorili na številna vprašanja, ki se začnejo z "zakaj?"

Svetovalni servis Plastične operacije – nujne po poškodbah, boleznih ali prirojenih napakah

21.02.2024

V sredinem Svetovalnem servisu po deveti bo naš gost na Prvem prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Plastične operacije so včasih zgolj estetske, po poškodbah, boleznih ali prirojenih napakah pa so nujne tudi v vseh drugih pogledih. O odstranitvi pigmentnih znamenj, rekonstrukciji dojk, nosu, štrlečih ušes, odstranitvi odvečne kože, pa tudi o tem, kako po posegu negovati morebitne brazgotine, bo govor.

Radiosfera "Materni jezik ni nujno jezik matere"

21.02.2024

Leta 1999 je Unesco 21. februar dan razglasil za mednarodni dan maternih jezikov, ki letos poteka pod geslom “Večjezično izobraževanje je steber medgeneracijskega učenja”. V tokratni Radiosferi smo zato pri dr. Maji Melinc Mlekuž, raziskovalki na Centru za kognitivne znanosti jezika in predavateljici na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, preverili, ali lahko materinščino pozabimo in ali lahko naenkrat osvojimo dve.

Več oddaj
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt