Iskanje
V Sloveniji podzemna voda zagotavlja približno 97 % vse pitne vode, vsako leto pa je načrpamo skoraj 190 milijonov kubičnih metrov, kar ustreza približno 75 tisoč olimpijskim bazenom. V primerjavi z Evropo, kjer iz podzemlja prihaja približno šest od desetih kozarcev pitne vode, je Slovenija še posebej odvisna od teh virov. “Prav tako se podzemna voda obnavlja počasi, zato je njeno varovanje ključnega pomena,” sporoča tokratna sogovornica, Polona Mihorko z Urada za stanje okolja, ARSO.
Terme Šmarješke Toplice so eno od treh naravnih zdravilišč, ki sodijo pod okrilje Term Krka. Ležijo sredi gozdov in travnikov, zunaj urbanega naselja, v zavetju dolenjskih gričev. Darja Pograjc se je s sogovornicama sprehodila po zdraviliškem parku in raziskala bogato zgodovino in razvoj term, na poti do zunanjega lesenega bazena, ki je posebnost brez primere, pa spoznala še tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Ste vedeli, da poleti v ribniku v parku cveti indijski lotos?
Jezikovna krajina je izraz, ki se nanaša na javno vidne jezikovne izraze v prostoru. To so napisi na stavbah, imena lokalov, ulic in trgovin, prometna signalizacija, javni napisi in podobno. Prav jezikovna krajina prestolnice je bila namreč predmet raziskave, ki so jo pretekli teden predstavili v prostorih Slovenske matice. Predavanje, s katerega boste nekaj utrinkov slišali v naslednjih minutah (z dodanimi razlagami, seveda), je za KiKs obiskala Darja Pograjc.
Franci Toplišek je policist z dušo in telesom ter s 35-letnim stažem na Policijski postaji Celje. Prisega na spoštljivo komunikacijo. Pravi, da je s pravim pristopom mogoče preprečiti marsikatero nasilno dejanje. Številni udeleženci v prometnih nesrečah so mu še danes hvaležni, za njih je storil več, kot je od njega zahteval postopek. Najtežje trenutke je doživljal, ko je obravnaval nesreče, v katerih so bili žrtve otroci. Tudi sicer je rad med mlajšimi, poklic policista redno predstavlja v vrtcih, šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.
Najboljši kraj za razvijanje gibalnih sposobnosti dojenčkov so tla. Tam lahko otrok samostojno spoznava svoje telo in razvija koordinacijo. Najpomembnejši gibalni mejniki, ki jih dojenčki po večini dosežejo v prvem letu starosti, so obrat na trebuh in hrbet, pivotiranje, plazenje, sedenje, kobacanje, hoja ob opori in pozneje tudi samostojna hoja. Kako jih spodbujati, da bodo osvojili dobre gibalne vzorce, ki so temelj za nadaljnje življenje in tudi odraslo dobo, bomo povedali v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana.
V tokratni oddaji Petek brez pravila se bomo posvetili kulturi prodaje ter odnosu med prodajalci in strankami. Kako pomemben je prvi vtis? Zakaj se včasih zdi, da prodajalca v trgovini preprosto ni nikjer, drugič pa nas prijazen pristop prepriča že v prvih sekundah? O tem, kakšen je dober prodajalec, zakaj prodaja še zdaleč ni preprost poklic in kako ravnati tudi v zahtevnih trenutkih s strankami, se bomo pogovarjali z Borutom Zoranom, nekdanjim prodajalcem, danes pa podjetnikom in svetovalcem ter avtorjem knjige Neprijetna izkušnja ali kako uspešno reševati pritožbe in reklamacije.
Kriza srednjih let je obdobje, s katerim se bo srečal bolj ali manj vsakdo. Gre za čas, ko se vnovič sprašujemo o svojih vrednotah in dosežkih v življenju. Kakšni so simptomi krize srednjih let, kako je z njimi povezana kriza identitete in zakaj se je tega obdobja oprijel slabšalen, negativen prizvok? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo psihoterapevt Peter Topić.
Današnji lokalni čas bomo znova naravnali na Gorenjsko, kjer potekajo še zadnje priprave na najslajši dogodek leta in tudi največji kulinarični dogodek pri nas – Festival čokolade v Radovljici, ki ni le še en sejemski dogodek, ampak festival v pravem pomenu besed. Temelji na močni lokalni tradiciji, okrog čokolade pa naniza še vrsto drugih dogodkov in doživetij. Čokolada je znana po tem, da spodbuja endorfine, ki nam dajejo občutek ugodja. In tega bo torej v obilju ta konec tedna v Radovljici.
Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina in znanost tega, kako govorimo s seboj. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Charlesom Fernyhoughjem. Vabljeni k poslušanju!
V tokratni Radiosferi bomo podrobneje predstavili aplikacijo Zenpre, ta nudi podporo osebam, ki se srečujejo z energetsko ali prevozno revščino. Namenjena je vsem, ki pri svojem poklicnem ali prostovoljnem delu prihajajo v stik z ranljivimi skupinami prebivalcev, pa tudi za vse zainteresirane posameznike, ki bi želeli nasvete za izboljšanje svojih navad na področju rabe energije in prevozov.
Po ocenah strokovnjakov obstaja približno 200 različnih bolezni, ki se lahko prenašajo s hrano, od bakterijskih okužb do zastrupitev z nevarnimi snovmi. Nadzor nad živili je zato še kako pomemben in poteka na več ravneh, od pridelave in proizvodnje do trgovinskih polic. Pomemben del te verige smo tudi potrošniki. Preprosti koraki v domači kuhinji, od higiene rok do pravilnega shranjevanja hrane pri temperaturi pod 5 stopinj Celzija, lahko pomembno zmanjšajo tveganje za okužbe. Kako pogosto se živila sploh odpokličejo, zakaj do tega pride in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu in pripravi hrane? Odgovarja dr. Eva Marija Čad z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Naša stanovanja in hiše skrivajo prenekatero nevarnost za starejša leta. Da bi tudi v tretjem življenjskem obdobju živeli v kar najbolj varnem domačem okolju, moramo na to pomisliti že nekaj let prej. Bivalne prostore lahko prilagodimo že z majhnimi popravki, dopolnitvami, spremembami. Eden od prostorov, ki ga je za uporabo v starejših letih skoraj nujno prilagoditi, je kuhinja. Nekaj idej in nasvetov za prilagoditev stanovanja nam bo v torkovem svetovalnem servisu dala predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ. dipl. org. Pokličite ali nam pišite.
