Iskanje
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil narojen v novinarsko okolje, zato ni čudno, bi marsikdo rekel, da se je odločil za študij novinarstva. Sam pravi, da je bilo zanj najpomembnejše obdobje izobraževanja obiskovanje Gimnazije Poljane. Profesorica francoščine ga je po eni strani naučila, da je z vztrajnostjo mogoče premagati tudi na videz nepremostljive ovire, po drugi strani ga je navdušila za učenje tujih jezikov. Zanimanje za jezike je prinesel že od doma, saj je bila v njihovi družini zaradi babice nemščina drugi jezik. Tej so sledile: že omenjena francoščina, angleščina, italijanščina, španščina, katalonščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, bošnjaščino ….. Okroglo desetletje je v navezi s Tomažem Cerkovnikom navduševal gledalce nacionalne televizije s komentiranjem prenosov alpskega smučanja. Nato se je osredotočil na nogometne zelenice, pet let je bil urednik športnega programa na Televiziji Slovenija. Sledilo je desetletje in pol vodenja večerne informativne oddaje Odmevi. Pred tednom dni se je poslovil od Odmevov, zdaj je pred njim novi izziv- oddaja, ki ima v naslovu njegov priimek, tako da bodo gledalci že vnaprej vedeli, kaj lahko pričakujejo. Pravi, da rad ve in razume, kako stvari delujejo. Zato je razstavil že precej naprav in aparatur ter jih nato po navadi tudi uspešno sestavil nazaj. Zmore preteči maraton, nato vam bo z veseljem postregel z lastnoročno pripravljeno limonovo torto. Še bolj bo vesel, če mu boste, ko pride na obisk, postregli s solnograškimi žličniki. Skrbi ga za mlajše in še nerojene generacije, preprosto za to, ker je ta svet nor. To nedeljo bo obrnil nov list v svoji novinarski in voditeljski karieri. Še pred premierno epizodo- v naslednjih 45 minutah debata z Igorjem E. Bergantom v Prvakih tedna.
Če pri nas govorimo o prazničnem decembru, v Rusiji ekvivalent predstavlja praznični januar. Na praznik krsta (19.1.) je v zadnjih letih v Rusiji zelo priljubljeno kopanje v ledeno mrzli vodi. Rusija ima največ snega v zadnjih 148 letih. Ob tem impresivnem podatku, se sprašujemo, kako se z obilico snega spopadajo v Moskvi? Med prazniki je bilo tudi nekakšno zatišje glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Kakšna so zadnja sporočila iz Kremlja?
V slovenskem literarnem prostoru ne zasledimo pogosto tako večplastnih, pronicljivih in duhovitih nastavkov za polemike kot jih ponuja Gradišnikov Skrunitelj, je v spremni besedi esejistično zasnovanega romana zapisala Miša Gams. Glavni junak: Ivan Cankar, drži, tisti Cankar s Klanca. Neznani Cankar v mračni luči. Oddajo 7. stran je pripravil Bojan Leskovec.
Novo mesto je mesto z izjemno dolgo zgodovino, saj je bilo tu življenje živahno že pred 2500 leti, v starejši železni dobi – halštatu, k čemur sta odločilno prispevali reka Krka in ugodna lega. Prav tu so odkrili 16 situl, od tega 9 bogato okrašenih, zaradi česar Novo mesto velja za največje svetovno najdišče situl. Mesto je bilo kot sodobno urbano središče ustanovljeno leta 1365, njegov srednjeveški trg pa je skozi stoletja ostal srce mestnega dogajanja. Utrip mesta, zgodovino in nekaj kulinaričnih posebnosti ujamemo v tokratnih Napotkih, ko se na zemljevidu slovenskih zgodovinskih mest podamo proti Dolenjski.
Ali ste vedeli, da imamo v Sloveniji tudi smučarski slovar? Enega bolj celovitih na svetu, pravzaprav. Izšel je leta 2011. Zajema več 4 tisoč besed, poleg tega je vanj vključenih tudi več kot 100 fotografij in skic, ki pomagajo pri razlagi posameznih besed. Slovar je razlagalni, vsakemu slovarskemu geslu so pripisane tudi angleške in nemške ustreznice. Področja, ki so zajeta v njem, so med drugim alpsko smučanje, tek na smučeh, smučarski skoki, turno smučanje, deskanje na snegu, smučanje prostega sloga, varnost na smučišču, smučarska biomehanika, zgodovina smučanja, žičničarstvo. Z ustvarjalci Slovenskega smučarskega slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter avtorjema nekaterih besedil Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem se je za oddajo Kiks pogovarjala Andreja Gradišar.
Etnologinja in kulturna antropologinja, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala tudi iz sociologije kulture, je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Preučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja tako v Prekmurju kot v Porabju ter v Prlekiji in Slovenskih Goricah, pa tudi na Kozjanskem, Pohorju, Obsotelju in tako dalje. Avtorica mnogih razstav in knjig oziroma publikacij ter snemalka na terenu je za svoje življenjsko delo lani prejela tudi najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado. Njeno delo bistveno prispeva k razvoju discipline in razumevanju človekovega vsakdana, zase pa pravi, da ni za antropologijo v mestu, pač pa je enologinja podeželja.
Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. Poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kakšna so cenovna razmerja med posameznimi vrstami biomase? Prednosti in slabosti polen, peletov in sekancev? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Snežni plazovi se med seboj razlikujejo glede na vrsto snega, način sprožitve in hitrost gibanja. Na nastanek plazov ključno vplivajo vreme, veter, naklon terena in človekova prisotnost, ki je pogosto sprožilni dejavnik - v več kot 90 odstotkih. “Razumevanje teh razlik je temelj za varnejše gibanje v zimskem gorskem svetu” poudari tokratni gost Jutranje vremenske fronte - Jaka Ortar z ARSO.
V teh dneh poteka 33. mednarodno strelsko tekmovanje ISSF Grand Prix 10m Ruše 2026 powered by I Feel Slovenia. Kakšni so treningi poklicnih športnih strelcev in strelk, kako v ključnem trenutku pozabijo na vse in zakaj tišina v dvoranah že nekaj časa ni več obvezen del tega športa? Sogovornik: Simon Potrč, trener in predsednik strelskega društva Prvi Pohorski bataljon Ruše, ki je tudi glavni organizator omenjenega tekmovanja.
Napoved: Revščina starih ljudi je v Sloveniji in državah Evropske unije pereč problem, saj podatki kažejo, da se revščina s starostjo povečuje, kaže pa se tudi velik razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Doktorica Vesna Leskošek bo v tokratni Radiosferi govorila o razlogih za revščino v starosti in o rezultatih temeljne raziskave z naslovom Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v kateri so preučevali, kako življenjski poteki, odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti, opredeljujejo in oblikujejo življenja starejših ljudi, ki živijo v revščini. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
Zima nas je s snegom v zadnjem obdobju obdarila tudi v nižjih legah, v visokogorju pa so razmere zimske že nekaj časa. V četrtkovem Svetovalnem servisu smo zato govorili o tem, kako se pravilno pripraviti na zimsko turo, kako zimske razmere spremenijo način gibanja na poteh, katera oprema mora biti nujno v nahrbtniku in kako ravnati, če se zgodi nesreča? O skrbi za večjo varnost v gorah pozimi je svetoval inštruktor planinske vzgoje Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matej Ogorevc.
To kar je Planica za moške smučarske skoke je Ljubno ob Savinji za ženske. Tekme, ki jih prirejajo v tem manjšem kraju v Zgornji Savinjski dolini, so daleč najbolj obiskane od vseh tekem v svetovnem pokalu za ženske. Konec prejšnjega tedna se je končalo jubilejno 15 tekmovanje na najvišjem nivoju, pod Rajhovko se je zbralo rekordno število gledalcev. Kaj ta prireditev pomeni domačinom, kakšna je verjetnost, da mednarodna smučarska zveza kraju tekmovanje odvzame, o zgodovini in o načrtih za novo skakalnico s celjskim dopisnikom Matijo Mastnakom.
