Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Državni zbor bo na izredni seji določil datum referendumov o evtanaziji, preferenčnem glasu in rabi konoplje. SDS in NSI pa naj bi na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti dveh odlokov o razpisu referendumov. V oddaji pa tudi o tem: - Na upravnih enotah zaradi prenizkih plač znova stavkajo. 30 tisoč upravnih zadev nerešenih - Ameriški senat potrdil pomoč za Ukrajino, Izrael in Tajvan - Slovenski dan brez zavržene hrane spodbuja načine, kako je zavreči čim manj
Eno boljših besedil evrovizijskega festivala, ki se mi spomladi večkrat prikrade v misli, je pesem irske skupine Dervish They can't stop the spring, Pomladi ne morejo ustaviti, iz leta 2007. Navdihnila jo je žametna revolucija na Češkem. Kar predstavljam si nekoga pred tankom, kako na ves glas kriči: »Lahko naredite kar koli, lahko me onemogočite, uničite, mi vzamete upanje, ne morete pa ustaviti pomladi.« Ta refren si rad pojem, ko opazim prve zelene vršičke, pa bi si ga moral že dosti prej. Da namreč življenje zmaga, vedno, tudi ko ni možnosti za to. Kajti pomlad pride, ko je čas, in najde svojo pot, tudi če ni nobene. Ne gre za poceni optimizem. To ni iskanje nečesa, kar bi me potolažilo in mi s trenutkom omame zakrilo kruto resničnost. Gre za nekaj popolnoma iz življenja rojenega, resničnega, kakor je resnično zelenje, ki se spomladi prebija skozi sicer trdne, varne olupke na plano, v tveganje prvih pomladnih dni. Življenje zmaguje, danes, ko topel vetrc ziblje lipe pred hišo, in tudi jutri bo, ko bo spet zapadel sneg, v ljudeh, ki sovražijo, in tistih, ki odpuščajo, tistih, ki služijo, in tistih, ki se jezijo, pa v laboratorijih, v katerih iščejo cepivo, in tudi na posnetkih neskončnih krst iz Bergama, ki so enako pretresljivi kot slike pomladi 1945 iz pravkar osvobojenega Auschwitza. Vse to je pomlad. V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje – za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Takole z Ivanom Minattijem razmišljam v teh dneh negotovosti, te nezaslišane novosti, upam si reči, te pomladi, ki ji nihče ne zna dati imena in je prav razumeti. Toda treba je videti pomlad, zamaskirano v toliko paradoksov naše sedanje resničnosti, treba je razmišljati o tem, kako se v mojem življenju dogaja, ker se, saj pomladi nihče ne more ustaviti; treba je sanjati, če želite, verjeti vanjo, jo prebirati v težki vihravosti marčnega vetra. Ne da bi kaj v njej spremenili – saj niti ne moremo. Pomlad pride, ali nam je všeč ali ne, nič je ne ustavi, a za pomlad je treba vedeti, treba jo je sprejeti, kakršna je, z veliko žrtvami in veliko solzami, ker je le tako mogoče preživeti. Temu jaz pravim velika noč, vstajenje od mrtvih; nečemu, kar se zgodi v nas, ko se soočimo z nerazumljivim življenjem in se sredi njega odločimo za upanje. Za upanje, ne za optimizem, za upanje, ne za vdanost v usodo, za upanje, ne za upor. Za upanje, da kljub vsemu verjamem: kar se dogaja, je vendarle pomlad in zmaga življenja. Pomlad pač ni uspeh, dosežen rezultat, sadovi – ti pridejo na poletje ali jesen. Pomlad je napor, samo to, da se spopadamo in soočamo s svojimi mejami, ne da jih premagujemo. Ni nujno, da nam bo ta napor pomladi v veselje, saj so nekatere pomladi pretežke, da bi jih razumeli. Toda treba je rasti, čeprav kakor drevo na mestu, truditi se vzpenjati v nebo. To je pomlad: »dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni presloneti, čakati in hrepeneti«. (Ivan Minatti)
Poslušamo skladbe: Dukha Waltz (Jure Pukl/Tadej Tomšič) – solisti Jure Pukl, Blaž Jurjevčič in David Jarh, A Handfoul of Soul (Duško Gojkovič/Jimmy Wood) – poje Mario Biondi, Jupiter (Silvije Glojnarić) – solista Ratko Divjak in Petar Ugrin, ter Grooving Hard (Don Menza) – solista Don Menza in Primož Grašič.
Odmevajo današnje preiskave, povezane z domnevno spornimi posli Družbe za avtoceste. Preiskave je Nacionalni preiskovalni urad izvedel na 23-ih lokacijah po državi - v prostorih DARS-a ter na domačih naslovih nekaterih nekdanjih vodilnih v tej družbi. Kaznivih dejanj je osumljenih šest ljudi. V Zrcalu dneva tudi: - Poslanci potrdili nov energetski zakon - Končuje se 200-i dan vojne v Gazi - Ob dnevu knjige poudarki o njenem pomenu
Francoski pesnik Claude Esteban se je rodil 26. julija 1935 španskemu očetu in francoski materi. Pripadnost različnima kulturama je močno zaznamovala njegovo poezijo. Dvojnost, ki jo je čutil v sebi, je delno pomiril tako, da je svoje pesmi pisal v francoščini ter v francoski jezik prevajal špansko govoreče pesnike, kot so bili Octavio Paz, Jorge Luis Borges in Federico Garcia Lorca. V zbirki "Razpostava vrta in telesa", ki je izšla leta 1983, v kratkih, skorajda aforističnih pesmih v prozi raziskuje razmerja med živo in neživo naravo ter človekovo mesto pri tem, vse v luči zavedanja o svoji lastni smrtnosti, ki je bila morda osrednja pesnikova obsesija. Prevajalec: Aleš Berger, interpret: Marko Mandić, režiser: Igor Likar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednici oddaje: Maja Žel Nolda, Ana Rozman, leto nastanka: 2011.
V recitalu izbora monologov in sonetov odzvanja Shakespearjeva pretanjena ubeseditev čustvenih stanj, hrepenenj in premislekov o medčloveških odnosih. Še vedno močna prisotnost Shakespearjeve dramatike na svetovnih, pa tudi slovenskih odrih priča o večno aktualnem iskanju novih pomenov, konceptov in premislekov o enigmatičnem opusu velikana angleške in svetovne renesanse. Režiserka in prirejevalka: Gabrijela Lučka Gruden Prevajalci: Matej Bor, Janez Menart, Oton Župančič Prirejevalec: Jože Javoršek Tonski mojster: Branko Kosi Glasbena oblikovalka in izvajalka glasbe – pianistka: Vesna Zuppin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Maribor februarja 1993
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Tam, prav na vrh visokega stolpa, so v zlato zastraženi sobi skrite pravljice … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.
Odmevajo današnje kriminalistične preiskave na Družbi za avtoceste ter na domačih naslovih nekdanjih vodilnih v Darsu. Ti naj bi bili - neuradno - med skupno šestimi osumljenci, ki so pod drobnogledom zaradi sumov kartelnega dogovarjanja, podkupovanja oziroma sklepanja večmilijonskih poslov na škodo upravljalca avtocest. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je v odzivu poudarila, da takšni mafijski načini delovanja nimajo prostora v Sloveniji, zato upa, da bodo kriminalisti čimprej opravili svoje delo. Druge teme: - Državni zbor potrdil energetski zakon in novelo o pomoči podjetjem zaradi energetske krize - Vojna v Gazi divja že 200-i dan, širše napetosti na Bližnjem vzhodu - Rusija trdi, da dodatno oboroževanje Zahoda ne bo pomagalo Ukrajini
Nacionalni preiskovalni urad je po državi preiskal prostore Darsa zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja na škodo družbe. Med drugim naj bi eden od šestih osumljencev drugi družbi omogočil pridobitev 16 miljonov evrov vrednega posla. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je ob tem sporočila, da takim mafijskim načinom dela v državi ni mesta. Preiskava poteka pol leta po medijskem razkritju sumov podkupovanja in kartelnega dogovarjanja pri Darsovih poslih. Druge teme: - Socialni partnerji so na današnjem srečanju s premierjem Robertom Golobom naredili korak naprej. Minister za delo Luka Mesec je povedal, da so se dogovorili za oživitev ekonomsko socialnega sveta v prihodnjem mesecu, sam pa si bo prizadeval, da se to zgodi čim prej. Mesec je še povedal, da naj bi vlada jutri obravnavala izhodišča za pokojninsko reformo. - Evropski parlament je potrdil nova javnofinančna pravila za članice, ki bodo začela veljati prihodnje leto. Nova fiskalna pravila so nekoliko bolj prožna kot stara, od držav pa zahtevajo, da postopno zmanjšujejo javni dolg. - Stranke na Hrvaškem po parlamentarnih volitvah začenjajo pogajanja o sestavi vladi in ob tem prehajajo v sklepno fazo pred junijskimi evropskimi volitvami. Nosilec liste HDZ-ja je premier Andrej Plenković, zato so glasna ugibanja, ali želi politično kariero nadaljevati v Bruslju.
Po koncu hladne vojne so številne evropske države zmanjšale obrambne proračune in se odpovedale velikim orožarskim projektom v prepričanju, da so večje vojne na celini stvar preteklosti. Vojna v Ukrajini pa je to miselnost povsem prevetrila. Ta vojna je tudi pokazala, da evropska industrija ni bila pripravljena na nekatere velike izzive, na primer na nenadno povpraševanje po velikih količinah topniških granat. Za nekaj več pojasnil o obrambnih izdatkih evropskih držav, zlasti naših sosed ter izvozu orožja, smo se pogovarjali z dolgoletnim urednikom revija obramba Borisom Knificem.
