Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli 40 držav se lahko pohvali, da so v vesolje poslale svoje državljane. Slovenije med njimi sicer ni, so pa zato barve naše zastave zastopali štirje astronavti slovenskih korenin. V njihovo družbo in vesolje vabi tokratna Radiosfera, v kateri je Klara Eva Kukovičič zbrala in združila odlomke iz serije osmih oddaj Slovenija v vesolju, ki jo je leta 2019 pripravila Andreja Gradišar.
Riitta Fagerholm Mosić prihaja iz Vante, mesta v bližini Helsinkov. Finko je v Slovenijo pred 16 leti pripeljal poletni oddih, med katerim je mimogrede obnovila slovensko poznanstvo še iz časa študija v Gradcu. Kdo bi si mislil, da bo preprosto vabilo na kavo tisti trenutek, ki bo njeno življenjsko pot obrnil v povsem novo smer. Tu je našla zaposlitev - je koordinatorica projektov v podjetju, ki se ukvarja z zbiranjem in analitiko podatkov - si ustvarila družino in zdaj živi v Ljubljani, kjer se je srečala z Andrejo Gradišar. Med drugim ji je razkrila, zakaj poletij v nasprotju z večino Slovencev ne preživlja na Hrvaškem, pa tudi kaj finskega pogreša in v čem smo si Finci in Slovenci podobni.
Ali ste vedeli, da v Sloveniji živi nosilka olimpijske medalje iz Kanade? Gre za smučarsko skakalko iz Calgaryja Abigail Strate, ki je skupaj z mešano reprezentanco na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v Pekingu osvojila bron. Že več kot dve leti namreč kanadske skakalke večino leta preživijo v naši državi, saj imajo tu bazo. Dve leti so živele skupaj, pri družini enega od trenerjev, letošnje poletje pa je bilo pravo za »osamosvojitev,« pravi Abigail Strate, ki jo je pred mikrofon povabila Andreja Gradišar. V nadaljevanju tako o razlikah v življenju v Kanadi ter Sloveniji, seveda se bomo dotaknili tudi športa.
Svet zadnje mesece spet pretresajo novice iz Sudana, kjer že od sredine aprila potekajo spopadi med vojsko in paravojaškimi Silami za hitro podporo. Kljub vojni pa v Sudanu vztraja zavod Krog, ki je v zadnjih dveh letih skupaj z lokalnim partnerjem v Južnem Darfurju vzpostavil vodno postajo, postavil črpalko na sončno energijo in kolektorje. O aktivnostih zavoda, ki jih financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, se je Andreja Gradišar pogovarjala s Katjo Alabbout, oddajo je pripravila Klara Eva Kukovičič.
Pot Drugega pogleda se namreč danes začenja v jugovzhodni Aziji, v eni najbolj naseljenih držav na svetu – Indoneziji. Od tam prihaja Diah Fauziah, ki trenutno živi v Šentjurju. Novinarka je domovino zapustila v marcu, k nam jo je pripeljala ljubezen. Trenutno se ukvarja predvsem z urejanjem vse dokumentacije, ki je potrebna za bivanje v tuji državi. V načrtu ima udeležbo na tečaju slovenščine, potem pa bo čas tudi za iskanje poslovnih priložnosti.
Danes začenjamo 9. sezono oddaje Drugi pogled. In prva v sezoni je država Gvineja. Obmorska država v severozahodni Afriki je znana tudi z imenom Francoska Gvineja. To je domovina Oumarja Barryja, ki od marca 2015 živi v Ljubljani. Iz domovine so ga pregnale težave z vladajočo politiko. V Sloveniji je lepo, pravi, a vseeno pogreša dom. O prednostih in slabostih življenja pri nas pa v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Letos poleti je bila Radiosfera že v Italiji, na Hrvaškem, tudi Madžarskem. Zdaj pa je čas za obisk naše severne sosede. Avstrijo vsako leto obišče okoli 40 milijonov turistov. Lani so zabeležili 137 milijonov nočitev, od tega 77 milijonov poleti. V oddaji boste slišali, kateri kraji v Avstriji so poleti najbolj obiskani, kam se odpraviti v slovenskem zamejstvu ter kakšnih turistov Avstrijci ne marajo.
Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so konec preteklega tedna sporočili, da se rok za oddajo vloge za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale ob nedavnih poplavah, podaljšuje do vključno 23. avgusta 2023. Študenti, prizadeti v ujmi, bodo upravičeni tudi do dodatnih 100 točk. Razpis tudi sicer letos prinaša kar nekaj novosti – med drugim način oddaje vloge. Podrobneje v pogovoru, ki ga je z Igorjem Brlekom iz Študentskega doma Ljubljana posnela Andreja Gradišar.
Čeprav ima sadež, o katerem bomo govorili danes, kraljevsko ime, pa se glede na njegov položaj mnogokrat zdi, da je kar malo obstranski, če ne celo že skoraj pozabljen. Zna biti, da ga imate na svojem ali sosedovem vrtu, pa za to niti ne veste oz. nanj niste pozorni. Govorimo o ringloju, katerega najbližja sorodnica je sliva. Kaj je ringlo, kaj mrgolana, kaj cimberi – tudi to pojasnimo v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V naslednjih minutah bomo na Prvem kukali k sosedom. Radiosfera se namreč letos poleti podaja tako na vzhod, zahod kot tudi sever in jug. Hrvaško smo že obiskali junija, danes bomo šli v Italijo. In kdo bi bil boljši, da nas vpelje v italijanske navade in nam malo razkaže naokoli, kot naš rimski dopisnik Janko Petrovec. Andreja Gradišar ga je poklicala in najprej jo je naučil nekaj italijanskih izrazov, nato povedal, kaj je novega v Rimu ter predlagal nekaj manj obiskanih kotičkov širom po državi.
Ena od okoli 40 držav, ki ima svojo raziskovalno postajo ali več njih na Antarktiki, je tudi Nemčija. Postaja Neumayer 3 trenutno gosti 43. zimsko odpravo. Ta ima deset članov, vodi jo kirurg Peter Frölich. Za naš program je spregovoril o delu in življenju posadke na najjužnejši celini.
V četrtkovem Svetovalnem servisu po devetih se nam bo v studiu Prvega pridružila Romana Marolt, učiteljica frizerstva s srednje frizerske šole v Ljubljani. Govorili bomo torej o laseh in lasišču. Imate težave s suhimi, krhkimi lasmi, morda mastnimi? Kako se lahko pobarvate čim bolj naravno? Kako skrbeti za lase najmlajših? To je nekaj iztočnic za oddajo, v kateri bodo dobrodošla tudi vaša vprašanja. Pokličite ali pišite na prvi@rtvslo.si.
Ahmed Hammad je model in igralec ter računovodja, ki je pred osmimi leti domačo Aleksandrijo zamenjal za dom v Ljubljani. Družina in podjetje, ki ga je pri nas odprl njegov oče, sta bila vzrok za selitev. Se je pa Ahmed leta pozneje, ko se je družina vrnila domov, odločil, da ostane v Ljubljani. Čeprav pogreša egipčansko hrano in prijetno sredozemsko klimo, življenje v Sloveniji prinaša kup drugih prednosti. Tudi o tem v prihodnjih minutah. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Minimalni znesek regresa za leto 2023 je 1203,36 evra. Delodajalci ga morajo – z nekaj izjemami – zaposlenim, ki imajo pogodbo o zaposlitvi za celotno koledarsko leto, izplačati najpozneje do 1. julija. Gre za pravico, ki je vezana na pravico do letnega dopusta; minimalno število dni tega pa je za zaposlenega, ki dela 5 dni v tednu, za zdaj še vedno 20 dni. Tako o izplačilu regresa kot o koriščenju dopusta bomo s Tanjo Cmrečnjak Pelicon z Inšpektorata RS za delo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu po 9. uri. Pridružite se nam s svojimi vprašanji.
Oktobra se na pomoč v Zambijo za tri mesece odpravlja skupina mladih zdravnikov oz. študentov medicine iz Slovenije. Sodelovanje z bolnišnico, ki so jo osnovali slovenski misijonarji, traja že okoli tri desetletja. Nedavno se je od tam vrnila mlada zdravnica Nada Tavčar. Študentka zadnjega letnika medicine Lana Lah pa je v skupini, ki bo v Nangomo odšla oktobra. S kolegi zdaj predvsem zbirajo sredstva za humanitarno odpravo.
Pot Radiosfere danes vodi v Indijski ocean, v katerem je dobrih 200 kilometrov od juga Indije Šrilanka. Slovenci razmeroma pogosto zaidemo tja. Morda manjkrat v zadnjem letu, saj so Šrilanko pretresali pomanjkanje surovin in nemiri. Kakšen je hipni položaj, bo pojasnila Šrilančanka Anesta Barnett, ki že leta živi v Mariboru. Popeljala nas bo po otoku in nas naučila nekaj besed v singalščini.
Anesta Nuwanrekha Barnett se je v domači Šrilanki ukvarjala z manekenstvom in igralstvom, bila je tudi učiteljica japonščine. Zato je nekaj let tudi živela na Japonskem, zdaj pa že približno 14 let v Sloveniji. Njen dom je v Mariboru, v katerem se ukvarja z ročnimi obrtmi, je torej rokodelka, občasno pa tudi poučuje japonščino. Kot pravi, mi Slovenci njeno domovino pogosto pohvalimo in jo začudeno vprašamo, zakaj neki je prišla v Slovenijo. Odgovarja, da je tudi Slovenija lepa. Kaj je tu lepega in ali jo kdaj tudi kaj zmoti, v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Pomlad nas razveseljuje z zelenimi travniki, polnimi cvetlic. Ste se v zadnjem času sprehodili po kakšnem takšnem travniku? Ste ob tem opazili tudi kakšno žuželko, ki veselo raziskuje svojo okolico. V sobotni oddaji Radijski ringaraja se bomo sprehodili po travnikih in gozdovih, z učenci 2. razreda Podružnične šole Mlinše pa bomo odšli tudi na vrt – sadit zelenjavo in cvetlice.
Dežela dolgega belega oblaka je domovina našega današnjega sogovornika v oddaji Drugi pogled. Tak je namreč prevod maorskega poimenovanja za Novo Zelandijo, ki se glasi Aotearoa. Največje mesto države je Auckland in od tam prihaja Demetrius King, zdaj že več kot 15 let prebivalec Maribora. Tja so ga pripeljali baletni čevlji, nekaj let je bil namreč član baletnega ansambla SNG Maribor. Danes je aktiven v računalniških vodah, prosti čas najraje preživlja z družino. Pred mikrofon Drugega pogleda ga je povabila Andreja Gradišar.
Preeklampsija je bolezen, ki se pojavi v nosečnosti, kaže se z visokim krvnim tlakom in beljakovinami v seču. V najhujših primerih lahko vodi v prezgodnji porod, temu pa sledijo težave, povezane z nedonošenostjo. Tej temi bomo posvetili petkov Svetovalni servis, ko bo na vaša vprašanja odgovarjala izr. prof. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, iz porodnišnice v Postojni. Govorili pa bomo tudi o drugih boleznih v nosečnosti, kot je na primer nosečniška sladkorna bolezen.
