Iskanje
Gospa, ki ima rada besede, a je službeno pot posvetila številkam - bi lahko rekli za našo tokratno sogovornico, gospo Majdo Rupnik. Besede so prišle na vrsti po upokojitvi. Zelo rada bere, da pa ji gre izredno dobro tudi pisanje, dokazujejo kar tri knjige, ki so doslej izšle. V nastajanju je četrta, ki bo bolj osebna, saj je morala gospa Majda v življenju čez mnogotere čeri. "Pisanje me izpolnjuje," pravi in doda: "Ko človek nekaj zapiše, lahko nekaj kratkega, na koncu začuti neko zadovoljstvo, nek mir." Gospo Majdo Rupnik je obiskala Lucija Fatur.
Včasih nam kakšne knjige prekrižajo našo bralno pot povsem po naključju in nas nepričakovano navdušijo. To se je zgodilo naši današnji sogovornici, gospe Miri Šilar, ki je bila pred upokojitvijo zaposlena na Univerzitetni kliniki Golnik v laboratoriju za klinično imunologijo in molekularno genetiko, a si je kljub napornemu delu in sodelovanju pri pisanju strokovne literature vedno rada vzela čas tudi za leposlovje. Zdaj je članica uredniškega odbora internega glasila Pljučnik, kjer poleg kuharskih nasvetov, utrinkov s potovanj in različnih intervjujev objavlja tudi knjižne namige. Za našo rubriko je izbrala Roman za moške češkega avtorja Michala Viewegha, ki je po izidu kmalu postal uspešnica.
V preteklih letih smo že predstavili natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let. Zgodbe mojega kraja nosijo vsako leto še poseben podnaslov oziroma temo, lani je bil to Prva ljubezen. Natečaj je trajal od 1. junija do 31. oktobra, žirija je izbrala deset najboljših zgodb. Doslej ste spoznali že kar nekaj nagrajencev in tako bo tudi letos. Najprej smo med vsakodnevnimi obveznostmi ujeli in prosili za pogovor gospo Darinko Kladnik, upokojeno novinarko iz Ljubljane, ki je prejela tretjo nagrado. Morda boste presenečeni nad njeno prvo ljubeznijo. Z gospo Darinko Kladnik se je pogovarjala Lucija Fatur.
Tokratna zgodba je zgodba družine Krepek iz Maribora. Zgodba mamice Biljane, očeta Antona in sina Matea. In zgodba Junakov 3. nadstropja. Je zgodba, ki ne vpraša, samo zgodi se. Smo dovolj močni, da preživimo tudi najtežje dogodke v življenju? Anton Krepek in sin Mateo zdaj vesta, da morata naprej, prav vsak dan posebej, kot gre tudi pot po Caminu, in da se moramo tudi življenja učiti znova in znova. Antona Krepka je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Prejšnji teden smo slišali ponovitev pogovora z gospodom Hugom Šekoranjo, ki je lani dopolnil častitljivih 100 let. V naslednjih minutah pa bomo slišali ponovitev pogovora še z enim gospodom, za katerega je bilo lansko leto prelomnica. Lanski 9. avgust je bil za gospoda Franca Primožiča res nekaj posebnega. Ulica, kjer živi v Kamniku, se je spremenila v prazničen prostor, zbrali so se vsi, ki ga poznajo in imajo radi. Prišli so mu namreč voščit – za 100 let! Presenetil jih je tudi on in se kot pravi telovadec zavihtel na ograji pred hišo. Že vse življenje je namreč velik ljubitelj in zagovornik športa in zdravega načina življenja. Morda zato niti ni tako zelo presenetljivo, da zime še vedno preživlja na smučeh na svojem priljubljenem Krvavcu, poleti nabira kilometre s kolesom, prav vsako jutro pa telovadi. Franca Primožiča je obiskala Lucija Fatur.
V ponedeljek pa začnem zares! Takoj po novem letu bo pravi čas! Vam zveni znano? Marsikaj in marsikdaj si obljubimo in čakamo na tisti pravi dan za začetek. Novo leto se zdi primerna prelomnica. Vendar pa raziskave kažejo, da kar 80 odstotkov ljudi svoje novoletne zaobljube prekrši že do 1. februarja, uspešnih pri doseganju svojih ciljev pa je le osem odstotkov. Zakaj nam je težko vztrajati? Se da do cilja priti po lažji poti? O tem bomo govorili v zadnjem svetovalnem servisu v tem letu, svetovala pa nam bo univerzitetna diplomirana psihologinja Eva Kovač. Pokličite ali nam pišite.
Novoletne in zimske počitnice za mnoge Slovence pomenijo čas za potovanja in oddih. Pa si jih slovenske družine lahko privoščijo? V turističnih agencijah pravijo, da je povpraševanja vsaj toliko, če ne več, kot pred epidemijo koronavirusa. Zelo priljubljeni so oddihi in potovanja v tople, eksotične kraje.
V dveh prazničnih četrtkih boste lahko slišali ponovitev pogovorov z dvema gospodoma, ki sta lani praznovala častitljivih 100 let. Oba še vedno polna energije in idej. Z ljudmi, ki dočakajo 100 let, se je vedno zanimivo pogovarjati. Seveda nas zanima, ali imajo kakšen poseben recept za tako visoko starost; no, nekaj o tem bo povedal tudi naš današnji sogovornik, gospod Hugo Šekoranja, ki je 100 let praznoval junija lani. "Veste, v sto letih sem marsikaj doživel, marsičesa pa tudi ne," je nekako zaokrožil svoje življenje. Spomine kar niza, drugega za drugim, veliko jih ima, le nekaj pa sta jih ujela v pogovoru z Lucijo Fatur, ko je gospoda Huga Šekoranjo na lep jesenski dan obiskala na njegovem domu v Ljubljani.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Če bi gospoda Jožeta Šivica vprašali, kateri material mu je še posebej ljub, bi verjetno brez pomisleka odgovoril - les. Kot poklicni glasbenik je vse življenje igral violo, pozneje pa izdeloval lesene izdelke. Ljubljančan, ki zdaj živi na Rakitni, se je rodil očetu, poštnemu uradniku, in mami, ki je bila gospodinja. Zaradi bolezni je že zgodaj izgubil brata in sestro. Svojo glasbeno kariero na violi je začel v našem RTV Simfoničnem orkestru, upokojitev pa dočakal v Slovenski filharmoniji. Vendar pa se je njegov prvi radijski nastop zgodil že mnogo prej, kakor boste izvedeli. V pogovoru z Lucijo Fatur pa je Jože Šivic najprej nanizal nekaj otroških spominov iz časa druge svetovne vojne.
Ko govorimo o motnjah hranjenja, govorimo o začaranem krogu stisk, borbe s samim seboj, razmišljanja, vprašanj. Telesna teža je namreč le zunanji znak duševnega dogajanja, hrana pa le sredstvo za lajšanje stisk. Tu je še nekakšna idealna podoba telesa, ki naj bi jo dosegli in na katero nas ves čas opozarja sodobni svet. O motnjah hranjenja bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, naša gostja bo Ana Ziherl, predsednica društva za pomoč pri motnjah hranjenja Svetovalni svet. Pokličite ali nam pišite!
Glasni zvoki pirotehnike so neprijetni za številne, še posebej pa so stresni za živali. Kako pomagati, ko pri psu ali mački opazimo tresenje, skrivanje oziroma vedenje, ki nakazuje na njihovo nelagodje? V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med., iz veterinarske ambulante Animavet, ki bo odgovarjala na vprašanja v povezavi z zdravjem hišnih ljubljenčkov. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Naš današnji sogovornik, gospod Žarko Rovšček, je že od majhnega ljubitelj gora. Po poklicu doktor veterinarske medicine je danes že v pokoju, že dolgo pa ga veseli tudi pisanje. Zanima ga tudi zgodovina, predvsem primorska in planinska. Da je že 50 let član Planinskega društva Tolmin, da je takrat začel tudi pisati članke za Planinski vestnik, predvsem pa o svojem zadnjem delu ISKRI SE BESEDA, ki sta ga zasnovala še skupaj s Tonetom Škarjo, je Žarko Rovšček pripovedoval v pogovoru z Lucijo Fatur.
Zgodbe, ki jih piše življenje. Zgodbe, ki se nikoli nikomur ne bi smele zgoditi. A žal jih ni tako malo in prepogosto so skrite v domovih. Tistih domovih, ki naj bi pomenili varnost in toplino. Damijan Janžekovič se je s svojo zgodbo soočal vse od otroških let. Zgodbo, ki pripoveduje o nasilju v družini, alkoholizmu, strahu. Zdaj jo lahko beremo vsi, saj je Damijan Janžekovič vse dogajanje, vse svoje občutke in razmišljanje zapisal v treh knjigah. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
V tokratni oddaji bomo spoznali gospo Mihaelo Balon z Bizeljskega, iz Drenovca pri Bukovju. Službena leta je z dušo in srcem preživela za katedrom in kot učiteljica predajala znanje najmlajšim - o teh letih še vedno izjemno rada pripoveduje. In ne samo o šolskih letih - po upokojitvi jo namreč vsak dan čaka toliko zanimivih dejavnosti, da so minute pogovora tekle kar prehitro. Na njihovi ekološki kmetiji je gospo Mihaelo Balon obiskala Lucija Fatur.
Med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije je skoraj polovica žensk, njihova povprečna starost pa je skoraj 43 let. Ponavadi se okrog 50-ega leta ženske soočijo s hormonskimi spremembami menopavze. To obdobje vsekakor vpliva tudi na počutje na delovnem mestu, o čemer pa največkrat ne govorimo. Kaj ženska lahko pričakuje in kako si lahko olajša ta leta? To bo tema četrtkovega svetovalnega servisa, svetovala bo prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Tokrat sta na pogovor v oddajo prišla zakonca, ki sta že okusila lepoto narave na prav vseh višinskih metrih na Zemlji. Celo najvišje sta stala skupaj, kot prvi zakonski par. Marija in Andrej Štremfelj. Da je "moč noči v svetlobi zvezd", bosta povedala v naslednjih minutah, izvedeli pa bomo tudi, ali so zvezde v Himalaji kaj drugačne kot doma. Na pogovor ju je povabila Lucija Fatur.
"Pesem zate - od srca do srca ni samo koncert; je priložnost, da postanete del nečesa večjega, izraz ljubezni, solidarnosti in sočutja." Tako vabijo na dobrodelni koncert za pomoč otrokom z rakom, letos ga bodo izvedli petič, projekt pa je zasnovala gospa, ki je že vrsto let prostovoljka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, za svoje predano delo z bolnicami in bolniki je bila nagrajena s priznanjem predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, letos je bila tudi nominirana za dobrotnico leta v okviru nagrade Ljudje odprtih rok gospa Jolanda Ravnikar. "Prav vsak od nas lahko z majhnim prispevkom pomaga otrokom, ki se borijo z boleznijo," pravi. Zato lahko preživite prijeten gasbeni večer prihodnji četrtek v Festivalni dvorani. Gospa Jolanda Ravnikar je tudi sicer aktivna upokojenka, obiskala jo je Lucija Fatur.
Motnje menstrualnega cikla, čezmerna poraščenost, mozoljavost in izpadanje las ter nekatere presnovne motnje - vse to so glavne značilnosti sindroma policističnih jajčnikov, ki se pojavlja pri 5 do 10 odstotkih žensk v rodni dobi in je najbolj pogosta hormonska motnja in najbolj pogost vzrok neplodnosti pri ženskah z motnjami menstrualnega cikla. Sindrom se pojavlja družinsko, pomembni so tudi zunanji vplivi. O sindromu policističnih jajčnikov bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bo odgovarjala prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
V današnji rubriki 7.stran odhajamo v gozd. Vendar danes ne samo zato, da bomo zbistrili svoje misli, ampak bomo tokrat prisluhnili drevesom. Ste kdaj pomislili, da se tudi drevesa sporazumevajo, si pošiljajo sporočila, imajo občutke, čustva in spomin? Gozdar Peter Wohlleben je že kot otrok želel postati okoljevarstvenik. Kasneje je svoje sanje uresničil, lotil se je tudi pisanja in s knjigo Skrivno življenje dreves nam pokaže gozd s povsem drugačne plati. Skozi gozdne in knjižne poti nas bo v pogovoru z Lucijo Fatur popeljala Anja Blažun, bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan.
