Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vodilni nemški gospodarski inštituti so v spomladanski napovedi gospodarsko rast za letos popravili občutno navzdol. Jeseni so napovedovali 1,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda, zdaj samo še 0,1-odstotno. Nekaj okrevanja vidijo v prihodnjem letu. Toda dolgoročni proizvodni potencial največjega evropskega gospodarstva se bo zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja zaposlenih še naprej zmanjševal. V industrijskih panogah, denimo kemijski, se tudi pozna zmanjševanje domačih proizvodnih zmogljivosti in selitev kapacitet v tujino. Plače v Nemčiji se zvišujejo, letos ekonomisti računajo z večjo kupno močjo in porabo. Nazadnje je višje plače in krajši delovnik izboril sindikat železniških strojevodij.
Danes v Berlinu poteka tretji in s tem zadnji dan turistične borze. Sejem velja za eno največjih prireditev za predstavitev turističnih destinacij. Slovenija se na njem predstavlja vsako leto, letos sta v središču umetnost in kultura. Slovenska turistična organizacija je zato k sodelovanju na predstavitvi povabila Novo Gorico kot Evropsko prestolnico kulture 2025. V slovenske roke pa je šlo tudi kar nekaj laskavih nagrad. Iz Berlina Maja Derčar.
Weimar je mesto v osrčju Nemčije v zvezni deželi Turingija, ki ima 66 tisoč prebivalcev. Mesto, po katerem nosi ime obdobje demokratične ureditve v Nemčiji med 1919 in 1933, ki se je iztekla v vzpon Hitlerja na oblast. Weimarska zgodovina je kulturno bogata. V obdobju razsvetljenstva so tam delovala velika imena književnosti in glasbe: Goethe, Schiller, Liszt. Pred dnevi pa je Slovenska akademija znanosti in umetnosti weimarski knjižnici darovala izvod Biblie Slavice.
V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.
V Nemčiji se že desetletje dviga prah okrog spominov Helmuta Kohla, ki jih je v sodelovanju s pokojnim kanclerjem pisal novinar Heribert Schwan. Objavo številnih odlomkov je sodišče prepovedalo. V četrtek se začenja 10-dnevni 74. mednarodni filmski festival v Berlinu, na katerem bo žiriji glavnega tekmovalnega programa predsedovala kenijsko-mehiška igralka Lupita Nyong'o. Na ogled bo približno 200 filmov, zlatega medveda za življenjsko delo dobi ameriški režiser, vsestranski Martin Scorsese. Dneve pred začetkom festivala pa je zasenčil škandal, ker so vabilo preklicali petim predstavnikom desne stranke Alternativa za Nemčijo, proti kateri potekajo tudi protesti po državi. Danes bo objavljeno tudi poročilo pred začetkom Münchenske varnostne konference, že 60. po vrsti, ki se začne v petek. Kaj lahko pričakujemo na tej konferenci?
Tudi v Berlinu nimajo belega božiča. Na severu Nemčije je s četrtka na petek divjala nevihta Zoltan, padavine še vedno vztrajajo. Kako sicer Nemci tradicionalno preživljajo božič? Letos praznik spremljajo poostrene varnostne razmere na božičnih sejmih in zaostren sindikalni boj za višje plače, med drugim med trgovci in zaposlenimi v železniški infrastrukturi.
Vsa Nemčija gleda njegove dokumentarne filme o dogajanju v vladi. Stephan Lamby je priznan dokumentarist, avtor številnih knjig in reden gost pogovornih omizij o politiki. Od blizu je spremljal nekdanjega kanclerja Helmuta Kohla, nekdanjega finančnega ministra Wolfganga Schäubla, leto in pol je komentiral poteze vlade kanclerja Olafa Scholza. Le nekdanja kanclerka Angela Merkel je bila preveč nezaupljiva. O izzivih in napakah trenutne vlade, o tem, kakšno dogajanje predvideva v prihodnosti in zakaj bo Angela Merkel prihodnjo jesen prekinila molk, pojasnjuje v pogovoru z Majo Derčar Stephan Lamby.
Nad nemško vlado kot Damoklejev meč visi sodba ustavnega sodišča, izrečena pred natanko tednom dni, ki državo močno omejuje v razpolaganju z denarjem za prihodnja vlaganja. Nemški ustavni sodniki so vladi preprečili razpolaganje s 60 milijardami evrov nekoriščenih posojil iz časa epidemije korona virusa. Vlada je namreč sredstva leta 2021 prerazporedila v podnebni sklad. Za kako veliko vsoto gre? Kako to vpliva na nemški proračun, ki je tik pred sprejetjem? Je vlada v krizi?
Teroristični napad Hamasa in vojaški odgovor Izraela sta odprla prastaro rano: protisemitska čustva. V Nemčiji se je sovraštvo do Judov v zadnjih letih okrepilo, iz tlečih predsodkov pa se je na ulicah razvil protisemitski požar s protesti in izgredi, hujskanjem in ustrahovanjem nemških judov. Islamska skupnost se je na dogajanje odzvala pozno, njeno obsojanje protisemitizma se je zdelo neiskreno, pretehtano, pod pritiskom. Izkazalo se je, da je sovraštva do Judov več med priseljenci in med mladimi. Spomin na holokavst bledi. V zadnjih tednih pa je se pokazalo tudi, kako koristni so globlji pogovori o konfliktu na bližnjem vzhodu.
Samozavestna Poljska je v marsičem sinonim za prave ekonomske politike, s katerimi hitro zapira razvojni zaostanek za povprečjem Unije. Država je hitro in nesebično priskočila na pomoč milijonu in pol ukrajinskih beguncev, odigrala je osrednjo vlogo pri dobavah orožja napadeni sosedi, vladajoča stranka Zakon in pravičnost pa je v dveh mandatih preskušala meje demokracije in vladavine prava. Poljaki bodo v nedeljo odšli na volišča. Kako kaže vladajoči stranki? Ji bo omogočeno državo dokončno spremeniti v neliberalno demokracijo?
Nemčija ima zaradi zgodovinske krivde poseben odnos do Izraela. Brandenburška vrata v Berlinu so zvečer odeta v barve izraelske zastave. Kako v Nemčiji odmeva vojna v Izraelu? Včeraj so v dveh zveznih deželah, na Bavarskem in v Hessnu potekale volitve v deželni zbor. V obeh deželah so zmagali konzervativci iz stranke CDU/CSU (to je stranka nekdanje kanclerke Merklove), kar ni bilo niti najmanj presenetljivo. Bolj kot to sta pomembni drugi stvari: prvič, kako so se odrezale vladne stranke in koliko podpore je dobila skrajna desnica (Alternativa za Nemčijo), ki se ji podpora v javnomnenjskih anketah krepi. Na Poljskem bodo konec tedna potekale parlamentarne volitve. Njihov izid je nemogoče napovedati. Ali se bo obdržala vlada stranke Zakon in pravičnost ali bo na oblast prišla opozicija pod vodstvom Donalda Tuska?
Iz Berlina se je oglasila naša dopisnica Maja Derčar in komentirala aktualno dogajanje. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je prepovedala skrajno desno društvo Hammerskins in več povezanih skupin. Proti članom so izvedli obsežno racijo v več zveznih deželah, ki so jo pripravljali več kot eno leto. Evropske države se soočajo s povečanjem števila migrantov – s problemom se ukvarja predvsem Italija – kakšno politiko glede tega vodi Nemčija? Vse nazorneje pa se kaže, da imajo sankcije proti Rusiji številne luknje, tako na področju izvoza izdelkov na ruski trg kot pri uvozu ruske nafte. Danes v Ramsteinu tudi zaseda kontaktna skupina za Ukrajino.
Ta teden smo želi, kar smo pred tem sejali. Zaradi desetletij malomarnosti do podnebja smo želi viharje in nove žrtve po Evropi in pri nas. Na pravih, žitnih poljih je žetev poznejša in skromnejša, stiska kmetov pa tudi posledica sejanja ruske agresije po Ukrajini. V oddaji predstavljamo pričakovane sadove novega zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega je državni svet odredil popravni izpit. Prah dvigujejo tudi načrti ministrstva glede ureditve trga dela, na okopih so predvsem delodajalske organizacije. Za zdaj je zaposlenost še rekordna, vse več pa je znamenj o ohlajanju gospodarstva. V kritičnem pregledu tedna z Majo Derčar pa seveda tudi o dramatični kolesarski dirki po Franciji.
Vodik, pridobljen v elektrolizi ob napajanju iz obnovljivih virov energije, bi lahko v manjšem delu nadomestil fosilna goriva. Slovenija nima posebne vodikove strategije, skupaj z Evropsko unijo pa podpira nekaj projektov, tudi Severnojadransko vodikovo dolino. Vodik v elektroenergetiki ne bo igral vidne vloge do 2030. Kaj pa v poznejšem obdobju? Bi slovenska znanost, vlada in podjetja lahko prispevala prebojno ali vsaj Sloveniji prilagojeno rešitev za rabo vodika? Kaj pravijo dozdajšnje, sicer redke dobre prakse? Poglobljeno o vodikovih tehnologijah in sodobnih politikah voditeljica Maja Derčar s sogovorniki. Gostje: Tomaž Katrašnik, profesor in raziskovalec na Strojni fakulteti Univerze v Ljubljani; Marko Bahor, vodja sektorja razvoja in investicij, Holding slovenske elektrarne, Tilen Sever, direktor razvoja in inovacij v Steklarni Hrastnik, Geert Decock, bruseljska nevladna organizacija Transport&Environment.
Dozdajšnja letalska povezljivost je slaba zaradi propada Adrie Airways in epidemije. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga, kot izhaja iz izsledkov naročenih študij, da vlada preuči možnost za sklenitev javno-zasebnega partnerstva. Vendar bi morala pritegniti uveljavljeno letalsko družbo, vplačati kapital (od 35 milijonov evrov dalje) in v to prepričati Evropsko komisijo. Orehov, ki bi jih morala streti, je kar precej, priznava ministrica Alenka Bratušek. S prvimi informacijami se je v program oglasila Maja Derčar.
Na javnem medijskem zavodu, Radioteleviziji Slovenija, četrtič od 23. maja 2022 poteka zaostritev stavkovnih dejavnosti, ki jo je izglasoval stavkovni odbor Koordinacije novinarskih sindikatov RTV. Del zaposlenih tako stavka s prekinitvijo dela, a na delovnih mestih. Ob tem se nadaljujejo tudi pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma, zahteve pa po skoraj letu dni ostajajo iste: novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač. Vladajoča politika, ki stavko podpira, čaka na odločitev ustavnega sodišča o tem, ali je na referendumu izglasovan zakon o RTV ustaven ali protiustaven. Več v pogovoru z novinarko Majo Derčar.
V zadnjem lanskem četrtletju se je število kupoprodajnih pogodb na trgu rabljenih stanovanj znižalo za kar 27%. Manj prometa je bilo tudi januarja. Trgovanje s stanovanjskimi nepremičninami je sicer še vedno dovolj živahno, le da se zdaj v nakupe podajajo večinoma tisti, ki iščejo stanovanje za bivanje. Manj je špekulativnih naložbenih nakupov in manj absurdno visokih cen. Poka nepremičninskega balona ne bo. Banke, ki so že dvignile obrestne mere na stanovanjska posojila, so relativno stroge v zahtevi po pridobitvi uporabnih dovoljenj.
Že drugi teden zapored so pri nas v ospredju pozornosti tuja vlaganja. Prejšnji teden ustavitev proizvodnje v razvpiti Magni, zdaj najava 400 milijonske naložbe Leka v Lendavi. Napetosti ostajajo velike tudi zaradi priprav na reforme. V tej luči komentiramo delne dogovore glede plačnih pogajanj v šolstvu in zdravstvu. Ocenjujemo tudi posledice razveljavitve zakona o odškodninah za prizadete v bančni sanaciji. Na mednarodnem parketu med drugim spremljamo oživljanje ameriško-evropskega zavezništva proti Kitajski. Kritični pregled tedna ta petek z Majo Derčar.
Stanovanjski fond v državi se stara. Zemljišča za graditev so praviloma izredno draga. Država ne namenja sistemskih virov za graditev dostopnih najemnih stanovanj. Bivanjskim stiskam se tako rekoč čez cesto smeji razbohoteni nepremičninski luksuz. Vlada je predstavila načrte za graditev javnih najemnih stanovanj. Vprašanje je, ali imajo ti res kaj skupnega z avstrijskim modelom, po katerem naj bi se zgledovali. Večja sredstva iz proračuna se obetajo šele po letu 2026, kaj pa do takrat? Nevladne organizacije vladi očitajo pomanjkanje ambicioznosti in odstop od napovedanih ciljev. O stanovanjski politiki voditeljica Maja Derčar in predstavniki ministrstev, stanovanjskega sklada in nevladnega sektorja. Gostje: Aleksander Nagode, Ministrstvo za finance; Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Črtomir Remec, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Maša Hawlina, Zadrugator.
Evropski voditelji na dvodnevnem izrednem vrhu razpravljajo o odgovoru na ameriški načrt spodbujanja zelenih vlaganj in električne mobilnosti, ki iz subvencij in davčnih olajšav izloča evropska podjetja, razen če ta v ZDA odpirajo delovna mesta. Evropska komisija se je na pritisk članic, ki se bojijo, da izgubljajo svetovno konkurenčnost, odzvala z lastnim predlogom industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora, v katerem skuša tlakovati pot za hitrejše in lažje investiranje v zeleni prehod tudi v Uniji. V kakšnem položaju sta gospodarstvi na obeh straneh Atlantika, kako lahko Evropa uspešno naslovi svoj zaostanek v produktivnosti, kaj potrebuje evropska avtomobilska industrija, kakšen načrt je pripravila Evropska komisija? O vsem tem voditeljica Maja Derčar z gosti: • Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, • Iztok Seljak, direktor avtomobilske korporacije Hidria, • Črt Kostevc, redni profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, • Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
