Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovni popotnik in pohodnik Oliver Tič iz Slovenskih Konjic, znan pod imenom Oli Walker, se je danes lotil novega podviga. Iz domačega kraja, kjer so mu dopoldne ob slovesu pripravili kratko prireditev, se je peš odpravil na Pot prijateljstva okoli sveta. Predvidoma v treh do štirih letih bo moral premagati več kot 30.000 kilometrov dolgo pot. Tik pred startom se je z njim pogovarjal naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
Diplomirana medicinska sestra v celjski porodnišnici, predsednica Društva za lakatcijo in dojenje, prostovoljka v Zvezi Sožitje. To in še veliko več je tokratna glavna junakinja Cvetka Skale. Za matere, ki imajo težave pri dojenju, je dosegljiva 24 ur na dan. Čeprav ji jezik teče kot po maslu, zna poslušati in prisluhniti, nikoli ne obsoja, vedno najde spodbudne besede. Ko pogovor nanese na prednosti dojenja, jo je zelo težko ustaviti, brez dlake na jeziku spregovori tudi o tabu temah, kot je spolnost pri osebah z motnjami v duševnem razvoju. Prostovoljstvo je za njo dvosmeren proces, več kot daješ, več dobiš nazaj.
Navdih za besedilo slovenskega evrovizijskega aduta, pesmi Veronika, ki jo poje Raiven, je bila Veronika Deseniška. Čeprav o njej ni veliko ohranjenih zgodovinskih dejstev, pa je njena ljubezenska zgodba s celjskim grofom Friderikom II. (drugim) bila upodobljena v številnih umetniški delih, zaslediti jo je mogoče celo v hrvaški, češki, italijanski in nemški literaturi.
Gasilec, ribič, lovec, operater v centru za obveščanje. To je Gregor Križnik iz Zgornje Savinjske doline. Za številne domačine junak, kot pravijo, bi se brez njegovega požrtvovalnega dela, avgustovske poplave za marsikoga končale tragično, zlasti v kampu Menina. V prvih dneh po poplavah je delal skoraj brez prestanka, najprej kot operater na številki 112, nato kot namestnik poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Čeprav je zelo družaben, prosti čas najraje preživlja v naravi. Skrb zanjo je tudi eno od njegovih največjih poslanstev. Od svojih načel ne odstopa, je brez dlake na jeziku, zaradi opozoril, da so nekatera sanacijska dela ob vodotokih izvedli nestrokovno, je nekaterim postal trn v peti. Ob novem letu si želi več sloge med Slovenci, kot pravi, so jih poplave v prvih dneh močno povezale, a te vezi so se zelo kmalu skrhale, skrb za skupno dobro je začelo toniti, na površje pa so vnovič začeli plavati sebični interesi.
V Savinjski dolini poteka pospešena sanacija po poplavah, predvsem na najbolj izpostavljenih točkah se trudijo prehiteti zimo. Na cestah in vodotokih je ostalo še veliko dela, ki se bo še krepko zavleklo. V poplavljenih industrijskih conah na Ljubnem in v Nazarjah se postopoma vzpostavlja proizvodnja, v obeh največjih podjetjih razmišljajo tudi o nadomestnih lokacijah. Za najbolj ogrožena stanovanjska naselja in hiše pa je že bila sprejeta odločitev o selitvah. Kako poteka poplavna obnova v Savinjski dolini, kje so največje težave, kako bo v praksi s selitvami, kakšne so razmere na terenu in kako uskladiti različne interese? To je le nekaj vprašanj, na katere je v živo iz našega studia odgovarjal državni sekretar za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.
»Kovačeva kobila je bosa«, je reklo, ki še kako drži za naslednjo zgodbo. Prostovoljni Gasilec Primož Bitenc iz Spodnje Rečice je na dan velike povodnji nesebično pomagal reševati turiste v kampu Menina ob reki Savinji, čeprav je istočasno voda zalivala njegov dom in mehanično delavnico.
V Strugah v občini Luče je povodenj odnesla tri hiše, druge pa precej poškodovala. Tam domačini po dveh mesecih in pol, ko so s pomočjo požrtvovalnih gasilcev komaj ušli smrti, še vedno ne vedo ali se bodo lahko vrnili domov ali pa se bodo morali preseliti. S krajanom Božom Robnikom, ki ima mizarsko delavnico, se je pogovarjal Matija Mastnak.
Občina Ljubno v Zgornji Savinjski dolini je bila ena od najbolj prizadetih občin v poplavah pred dobrima dvema mesecema. Tam so plazovi in povodenj popolnoma uničili ali pa močno poškodovali 10 hiš, zalita je bila tamkajšnja poslovna cona, med drugim podjetje KLS z 250. zaposlenimi. Veliko škode je tudi na cestni, komunalni in drugi infrastrukturi. Ribiški turizem, ki se je v zadnjem obdobju v tem delu države razcvetel je na tleh, poškodovana je tudi tamkajšnja skakalnica. A domačini ne sedijo križem rok, o tem kako se pobirajo na noge, kaj jim je uspelo že narediti in kaj so glavni izzivi, bo poizvedovala naša terenska ekipa.
V torek popoldne bo v Ljubljani premiera težko pričakovanega najstniškega filma Šepet metulja. Ustvarjalci uspešnice filma Vloga za Emo so se tokrat lotili občutljive teme šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami. V ospredju je 17-letni avtist Jan. Upodobil ga je Ali Ogrizek s Šolskega centra Celje. Ta je glavnemu junaku vnesel tudi svoje osebne izkušnje z avtizmom. Prispevek je pripravil Matija Mastnak.
Tokrat pa v Celje, nekdanji dom celjskih knezov. Ta znamenita plemiška družina se je nekoč prevažala pretežno s konji ali pa s kočijami, ki so jih vlekli konji. Njihovi tlačani pa so se morali večinoma zanašati kar na svoje noge. A pustimo preteklost, omenjam jo zgolj zato, ker bo tudi danes beseda tekla o prevoznih sredstvih. Tudi v tem delu države se namreč trudijo, da bi čim več ljudi namesto z avtomobili potovalo s kolesi, avtobusi ali drugimi prevozni sredstvi, ki manj onesnažujejo zrak kot jekleni konjički. Kakšne so v knežjem mestu trenutne razmere na tem področju nam bo predstavil naš tamkajšnji dopisnik Matija Mastnak.
Od katastrofalnih poplav je dober mesec. Življenje gre naprej, a preden se bo vrnilo v stare tire, bo preteklo še precej vode. Najtežje razmere so seveda na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi v Občini Braslovče. Prebivalci Strug, kje je povodenj popolnoma uničila tri hiše, še vedno ne vedo, ali se bodo še kdaj lahko vrnili v domači kraj. V Braslovčah nameravajo preseliti družine iz 150 domov, nekateri se temu upirajo. Še vedno grozijo plazovi, lokalne ceste ostajajo neprevozne, kmetijske površine in gozdovi so opustošeni, številna podjetja še vedno niso zagnala proizvodnje, turizem je na tleh. A domačini ne stojijo križem rok, za zdaj jim ob strani še stoji država, še vedno je prisotna mednarodna pomoč.
Od katastrofalnih poplav je dober mesec. Življenje gre naprej, a preden se bo vrnilo v stare tire, bo preteklo še precej vode. Najtežje razmere so seveda na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi dolvodno v Občini Braslovče. Prebivalci Strug, kje je povodenj popolnoma uničila tri hiše, še vedno ne vedo ali se bodo še kdaj lahko vrnili v domači kraj. V Braslovčah nameravajo preseliti družine iz 150-ih domov, nekateri se temu upirajo. Še vedno grozijo plazovi, lokalne ceste ostajajo ne prevozne, kmetijske površine in gozdovi so opustošeni, številna podjetja še vedno niso zagnala proizvodnje, turizem je na tleh. A domačini ne stojijo križem rok, za zdaj jim ob strani še stoji država, še vedno je prisotna mednarodna pomoč. Čeprav se mudi s sanacijskimi ukrepi, pa je zdaj tudi čas za razmislek, kako naprej. V preteklosti so se namreč naredile številne napake, predvsem z umeščanjem objektov v prostor. Ob Savinji so pustošile 500 letne vode, gre za izreden dogodek, a zaradi globalnih klimatskih sprememb, ni jamstva, da se ne bo kmalu ponovil.
Podjetje KLS z Ljubnega ob Savinji je po prvih ocenah utrpelo približno 100 milijonov evrov škode, če se ne bi podrl protipoplavni nasip, bi ta bila najmanj polovico manjša, je Matiji Mastnaku povedal generalni direktor podjetja Bogomir Strašek. Ta dodaja, da brez državne pomoči družba z 250 zaposlenimi ne bo preživela. To pa bi po njegovih besedah zamajalo skoraj celotno evropsko avtomobilsko industrijo. KLS je namreč eden od najpomembnejših svetovnih proizvajalcev zobatih obročev. KLS je leta 2011 dobil Zlato Gazelo, leta 2019 pa je direktor Bogomir Strašek dobil priznanje za življenjsko delo na področju managementa.
V občini Braslovče, kjer je narasla Savinja poplavila več kot 250 stanovanjskih objektov, iščejo varnejše rešitve. Ena od možnosti je tudi preselitev dveh naselij ob Letuški gmajni na drugo lokacijo v občini.
V zaselku Struge v občini Luče so bili odrezani od sveta. Ljudje so bili ujeti, polovica zaselka se je spremenila v otok. Prebivalci so pred deročo vodo, ki je vdrla v hiše, zbežali na strehe - z njih so jih reševali s helikopterjem. Pravi čudež je, da so vsi prebivalci ostali živi. Podoba zaselka je povsem spremenjena, avtomobilov in glavne ceste v Solčavo ni več. Domačinom je ostalo le to, kar so imeli na sebi.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Volkov je v Sloveniji v zadnjem obdobju vse več. Spet so začeli naseljevati Alpe, kjer se povečuje število pokolov ovc. Kmetje in župani teh občin zahtevajo takojšnje ukrepanje države, saj trdijo, da volk in ovca v alpskem svetu ne moreta sobivati. Da je to izjemno težko, se strinjajo tudi strokovnjaki, a pravijo, da v sodobnem svetu nobeni vrsti živali, niti zverem, ne bi smeli povsem preprečiti bivanja na določenem območju. Katere so mogoče rešitve, v Studiu ob 17.00 z voditeljem Matijo Mastnakom. − Aleš Hvalc, Zveza društev rejcev drobnice, − Mateja Blažič, Ministrstvo za naravne vire in prostor, − Miha Marenče, Zavod za gozdove, − Hubert Potočnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
