Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat pa v Celje, nekdanji dom celjskih knezov. Ta znamenita plemiška družina se je nekoč prevažala pretežno s konji ali pa s kočijami, ki so jih vlekli konji. Njihovi tlačani pa so se morali večinoma zanašati kar na svoje noge. A pustimo preteklost, omenjam jo zgolj zato, ker bo tudi danes beseda tekla o prevoznih sredstvih. Tudi v tem delu države se namreč trudijo, da bi čim več ljudi namesto z avtomobili potovalo s kolesi, avtobusi ali drugimi prevozni sredstvi, ki manj onesnažujejo zrak kot jekleni konjički. Kakšne so v knežjem mestu trenutne razmere na tem področju nam bo predstavil naš tamkajšnji dopisnik Matija Mastnak.
Od katastrofalnih poplav je dober mesec. Življenje gre naprej, a preden se bo vrnilo v stare tire, bo preteklo še precej vode. Najtežje razmere so seveda na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi v Občini Braslovče. Prebivalci Strug, kje je povodenj popolnoma uničila tri hiše, še vedno ne vedo, ali se bodo še kdaj lahko vrnili v domači kraj. V Braslovčah nameravajo preseliti družine iz 150 domov, nekateri se temu upirajo. Še vedno grozijo plazovi, lokalne ceste ostajajo neprevozne, kmetijske površine in gozdovi so opustošeni, številna podjetja še vedno niso zagnala proizvodnje, turizem je na tleh. A domačini ne stojijo križem rok, za zdaj jim ob strani še stoji država, še vedno je prisotna mednarodna pomoč.
Od katastrofalnih poplav je dober mesec. Življenje gre naprej, a preden se bo vrnilo v stare tire, bo preteklo še precej vode. Najtežje razmere so seveda na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi dolvodno v Občini Braslovče. Prebivalci Strug, kje je povodenj popolnoma uničila tri hiše, še vedno ne vedo ali se bodo še kdaj lahko vrnili v domači kraj. V Braslovčah nameravajo preseliti družine iz 150-ih domov, nekateri se temu upirajo. Še vedno grozijo plazovi, lokalne ceste ostajajo ne prevozne, kmetijske površine in gozdovi so opustošeni, številna podjetja še vedno niso zagnala proizvodnje, turizem je na tleh. A domačini ne stojijo križem rok, za zdaj jim ob strani še stoji država, še vedno je prisotna mednarodna pomoč. Čeprav se mudi s sanacijskimi ukrepi, pa je zdaj tudi čas za razmislek, kako naprej. V preteklosti so se namreč naredile številne napake, predvsem z umeščanjem objektov v prostor. Ob Savinji so pustošile 500 letne vode, gre za izreden dogodek, a zaradi globalnih klimatskih sprememb, ni jamstva, da se ne bo kmalu ponovil.
Podjetje KLS z Ljubnega ob Savinji je po prvih ocenah utrpelo približno 100 milijonov evrov škode, če se ne bi podrl protipoplavni nasip, bi ta bila najmanj polovico manjša, je Matiji Mastnaku povedal generalni direktor podjetja Bogomir Strašek. Ta dodaja, da brez državne pomoči družba z 250 zaposlenimi ne bo preživela. To pa bi po njegovih besedah zamajalo skoraj celotno evropsko avtomobilsko industrijo. KLS je namreč eden od najpomembnejših svetovnih proizvajalcev zobatih obročev. KLS je leta 2011 dobil Zlato Gazelo, leta 2019 pa je direktor Bogomir Strašek dobil priznanje za življenjsko delo na področju managementa.
V občini Braslovče, kjer je narasla Savinja poplavila več kot 250 stanovanjskih objektov, iščejo varnejše rešitve. Ena od možnosti je tudi preselitev dveh naselij ob Letuški gmajni na drugo lokacijo v občini.
V zaselku Struge v občini Luče so bili odrezani od sveta. Ljudje so bili ujeti, polovica zaselka se je spremenila v otok. Prebivalci so pred deročo vodo, ki je vdrla v hiše, zbežali na strehe - z njih so jih reševali s helikopterjem. Pravi čudež je, da so vsi prebivalci ostali živi. Podoba zaselka je povsem spremenjena, avtomobilov in glavne ceste v Solčavo ni več. Domačinom je ostalo le to, kar so imeli na sebi.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Volkov je v Sloveniji v zadnjem obdobju vse več. Spet so začeli naseljevati Alpe, kjer se povečuje število pokolov ovc. Kmetje in župani teh občin zahtevajo takojšnje ukrepanje države, saj trdijo, da volk in ovca v alpskem svetu ne moreta sobivati. Da je to izjemno težko, se strinjajo tudi strokovnjaki, a pravijo, da v sodobnem svetu nobeni vrsti živali, niti zverem, ne bi smeli povsem preprečiti bivanja na določenem območju. Katere so mogoče rešitve, v Studiu ob 17.00 z voditeljem Matijo Mastnakom. − Aleš Hvalc, Zveza društev rejcev drobnice, − Mateja Blažič, Ministrstvo za naravne vire in prostor, − Miha Marenče, Zavod za gozdove, − Hubert Potočnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Boris Šuštar iz Celja se že več kot 15 let prizadeva, da bi lokalna in državna oblast pristopili k celoviti sanaciji degradiranega območja celjske kotline. S somišljeniki mu je uspelo preprečiti gradnjo krematorija, skupaj z zaskrbljenimi starši je dosegel, da je država prevzela sanacijo vrtčevskih igrišč, zaradi njegove prijave na Evropsko komisijo, bo Slovenija morala sanirati črno odlagališče Bukovžlak. Za nekatere je junak, za nekatere ravno nasprotno. Zaradi nenehnega opozarjanja, da je zemlja na številnih območjih Celja zastrupljena s težkimi kovinami, je bil deležen številnih žaljivk ter groženj. A v boju za čistejšo okolje ostaja neomajen.
Celjsko gledališče je pripravilo še zadnjo premiero v sezoni. Gre za krstno uprizoritev predstave Tega okusa še niste poskusili, avtorica dramskega besedila Maja Šorli pa je leta 2021 za omenjeno delo prejela Grumovo nagrado. Drama analizira družbo, kjer sta javna in osebna sfera naših življenj močno prepletena. Napisana je v estetiki Netflix nadaljevank (foto: SLG Celje).
Tokrat gremo v Braslovče, v kraj, ki je od Celja oddaljen dobrih 20 kilometrov. Tam so namreč celjski grofje, ki so tik pred izumrtjem postali knezi, kot Žovneški gospodje začeli svoj meteorski vzpon. Ta plemiška družina, ki je simbol mesta Celje in je v srednjem veku močno zaznamovala razvoj celotne Srednje Evrope, je v Braslovčah seveda živela v gradu. Gre za enega od najstarejših gradov na slovenskem, v pisnih virih je prvič omenjen v 12. stoletju. Po propadu celjske dinastije v 15. stoletju je ta zgradba zamenjala številne lastnike. Z začetkom 19. stoletja grad začne propadati in če ga pred tridesetimi leti ne bi začeli obnavljati domačini, bi danes od njega ostala bore malo. O zobu časa, Žovneku, Žovneških in še čem tokrat Matija Mastnak.
Ulična glasbenica Vesna Sauvage je kot pravi njena pesem rojena iz iskre, ki razžarja življenje, je luna, je sonce, tišina in kri. Z enaindvajsetimi leti se je odšla potepat po svetu. Prek Italije in Francije je prispela v njeno magično deželo Španijo. O njej je sanjala že kot majhna deklica. Kaseta s flamenko glasbo, ki sta jo v njihov dom po naključju prinesla španska trubadurja, jo je popolnoma očarala. Petja in igranja na kitaro se je naučila spotoma, v Baskiji se je znašla sama med policisti in demonstranti. Vandranje od mesta do mesta je v zadnjem desetletju nekoliko opustila. Zdaj je že več let nepogrešljiv del utripa v starem celjskem mestnem jedru. Črni lasje, kitara in čarobni glas so njeni zaščitni znaki. Z njenega kota se po ulicah širi mešanica veselih španskih ritmov ter nostalgičnih odtenkov fada. Muziciranje na ulici je lepo, a včasih tudi naporno, pravi tokratna lokalna junakinja, ki čuti z naravo.
Dan po zaključku Dnevov komedije v Celju in dva tedna pred Tednom slovenske drame v Kranju bomo s poznavalci in odločevalci razpravljali o usodi gledaliških festivalov pri nas, izzivih gledališč in vlogi komedije v sodobni družbi. Celjska dvorana je med festivalom vedno polno zasedena, tudi za tradicionalno kranjsko prireditev je veliko zanimanja, a za preboj na višjo raven bi – kot pravijo organizatorji – potrebovali tudi konkretnejšo podporo države. O merilih in usmeritvah ministrstva, vlogi občin, modelih financiranja in upravljanja gledališč ter drugih izzivih voditelj Matija Mastnakom s sogovorniki. Gostje: Miha Golob, upravnik Slovenskega ljudskega gledališča Celje; Jure Novak, direktor Prešernovega gledališča Kranj; Kim Komljanec, svetovalka ministrice za kulturo.
»Vse zastonj! Vse zastonj«, predstava Prešernovega gledališča Kranj in komedija ljubljanske drame »Veliki diktator« sta veliki zmagovalki 31. Dnevov komedije. Vseh pet nagrad, ki so jih sinoči podelili v Celju, je namreč povezanih s tema dvema igrama. Žirija je za žlahtno komedijantko izbrala Vesno Pernarčič, za žlahtnega komedijanta Jurija Zrneca, za žlahtno režiserko Ajdo Valcl. Festival je bi tudi tokrat zelo dobro obiskan, spremljevalni program pa za od tenek pestrejši.
V Celje s predstavo SiTi teatra Nikoli ni prepozno prihajajo 31. Dnevi komedije, na katerih si bodo gledalci do 12. marca v tekmovalnem programu lahko ogledali 8 najboljših komedij, ki trenutno igrajo na slovenskih odrih. Čeprav je festival zelo dobro obiskan, pa bi za večji preboj prireditelji nujno potrebovali višja denarna sredstva. Foto: SiTi Teater – Mojca Fatur v monokomediji Nikoli ni prepozno
Na Velikem odru celjskega gledališča premiera drame ruskega dramatika Leva Nikolajeviča Tolstoja Oblast teme ali Samo s krempeljčkom se ujame, pa je ptiček cel v pasti, ki v ospredje postavlja oblast zla v življenju posameznika. Delo je prevedla Tatjana Stanič, režijsko taktirko je v roke vzela Maša Pelko, dramaturško pa Rok Andres. Oblast teme je pretresljiva upodobitev revščine in neizobraženosti ruskega kmeta, je strašljiva in pretresljiva slika ruske družbe s konca 19. stoletja. Osrednje vprašanje je, kako se zlo, ki ga stori en človek, razraste in vpliva na življenje številnih drugih. V predstavi hlapec Nikita zapelje in zapusti mlado siroto in se zaplete z gospodarjevo ženo. Ta s pomočjo Nikitove matere, ki bi za sina naredila vse, umori svojega moža in se poroči z Nikitom. Ko Nikita izve za zločin, se mu žena zagabi. Zapelje pastorko, ki zanosi in rodi otroka. Takrat pa žena Nikita prisili v nov zločin. Čeprav je tekst star več kot sto let, je še kako aktualen. Po epidemiji se je namreč nasilje razrastlo v vse pore družbe, na robu Evrope divja vojna. Sredica človeške narave ostaja enaka kot je bila pred sto ali tisoč leti. Igralci so priseljeni pobrskati po najtemnejših kotičkih svojih duš. Na podiju dvakrat umor zagreši Lučka Počkaj. Pomemben del je glasba, a so se držali rekla manj je več, edini instrument so bobni, pove skladateljica in glasbena opremljevalka Mateja Starič. Foto: Jaka Babnik/SLG Celje, v prizoru Lukča Počkaj, Lovro Zafred
Milana Ninića, 29-letnega inženirja radiologije iz Celja, odlikuje neverjetna energija in skrb za sočloveka. Pred osmimi leti je ustanovil Humanitarno društvo Enostavno pomagam. Ta skrbi za številne dobrodelne projekte, od zbiranja denarja za otroke z redkimi neozdravljivimi boleznimi, zbiranja hrane in drugih potrebščin za prebivalce Afrike ter slovenske družine s socialnega roba, decembra je najbolj aktualna Božičkova tovarna daril. Ninić letno opravi več kot 1600 ur prostovoljnega dela, leta 2019 je postal naj prostovoljec javne uprave, Občina Celje mu je podelila bronasti znak. Veliko ur preživi v avtomobilu, razpet je med službo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, študijem v Kranju, domom v Celju in dobrodelnimi potmi po širši celjski regiji. Tokratni lokalni junak spregovori tudi o mačehovskemu odnosu države do ljudi v stiskah, svoji družini in otroštvu.
