Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Velikem odru celjskega gledališča premiera drame ruskega dramatika Leva Nikolajeviča Tolstoja Oblast teme ali Samo s krempeljčkom se ujame, pa je ptiček cel v pasti, ki v ospredje postavlja oblast zla v življenju posameznika. Delo je prevedla Tatjana Stanič, režijsko taktirko je v roke vzela Maša Pelko, dramaturško pa Rok Andres. Oblast teme je pretresljiva upodobitev revščine in neizobraženosti ruskega kmeta, je strašljiva in pretresljiva slika ruske družbe s konca 19. stoletja. Osrednje vprašanje je, kako se zlo, ki ga stori en človek, razraste in vpliva na življenje številnih drugih. V predstavi hlapec Nikita zapelje in zapusti mlado siroto in se zaplete z gospodarjevo ženo. Ta s pomočjo Nikitove matere, ki bi za sina naredila vse, umori svojega moža in se poroči z Nikitom. Ko Nikita izve za zločin, se mu žena zagabi. Zapelje pastorko, ki zanosi in rodi otroka. Takrat pa žena Nikita prisili v nov zločin. Čeprav je tekst star več kot sto let, je še kako aktualen. Po epidemiji se je namreč nasilje razrastlo v vse pore družbe, na robu Evrope divja vojna. Sredica človeške narave ostaja enaka kot je bila pred sto ali tisoč leti. Igralci so priseljeni pobrskati po najtemnejših kotičkih svojih duš. Na podiju dvakrat umor zagreši Lučka Počkaj. Pomemben del je glasba, a so se držali rekla manj je več, edini instrument so bobni, pove skladateljica in glasbena opremljevalka Mateja Starič. Foto: Jaka Babnik/SLG Celje, v prizoru Lukča Počkaj, Lovro Zafred
Milana Ninića, 29-letnega inženirja radiologije iz Celja, odlikuje neverjetna energija in skrb za sočloveka. Pred osmimi leti je ustanovil Humanitarno društvo Enostavno pomagam. Ta skrbi za številne dobrodelne projekte, od zbiranja denarja za otroke z redkimi neozdravljivimi boleznimi, zbiranja hrane in drugih potrebščin za prebivalce Afrike ter slovenske družine s socialnega roba, decembra je najbolj aktualna Božičkova tovarna daril. Ninić letno opravi več kot 1600 ur prostovoljnega dela, leta 2019 je postal naj prostovoljec javne uprave, Občina Celje mu je podelila bronasti znak. Veliko ur preživi v avtomobilu, razpet je med službo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, študijem v Kranju, domom v Celju in dobrodelnimi potmi po širši celjski regiji. Tokratni lokalni junak spregovori tudi o mačehovskemu odnosu države do ljudi v stiskah, svoji družini in otroštvu.
Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.
Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami nadaljujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v Celju, Slovenj Gradcu in Krškem. Soočili bomo peterico, ki se poteguje za županski prestol v knežjem mestu, kjer rakava rana ostaja onesnaženost zemlje in zraka. Sanacijo celjskih vrtcev je prevzela država, skrbi še vedno območje Stare Cinkarne. Zanimali nas bodo tudi načrti za oživljanje starega mestnega jedra. V Krškem je tekmecev šest, izzivi mesta in okolice pa so med drugim povezani z nuklearko in bližino meje. Najmanj napeta je kampanja v mestni občini Slovenj Gradec, kjer dozdajšnji župan nima protikandidata, zato se bo moral soočiti z vprašanji naše dopisnice o dozdajšnjih (ne)uspehih in prihodnjih načrtih. Oddajo pripravljajo Matija Mastnak, Metka Pirc in Suzana Vahtarić.
Poglobljeno raziskovanje fenomena videoiger v digitalnem prostoru je že več let v ospredju umetniške prakse Petre Mrša. Ta gledalcu z različnih vidikov približa medij in kontekst videoiger ter poudari razširjeno rabo tehnologije, od njene uporabne do socialne funkcije, pove kustosinja Maja Hodošček. Petra Mrša se je v najstniških letih zaljubila v film in to je tudi eden od glavnih razlogov, da je kasneje začela proučevati svet videoiger. "Kot pravi so se ji filmi vedno zdeli vznemirljivejši kot življenje samo. Ko je odraščala, se je vsebinam filmskega medija podobno prepuščala kot se večina mladih videoigram danes. Ta moč video igric se je sicer že začela v njeni mladosti, nje sicer takrat niso navdušile, so pa njene vrstnike, po letu dva tisoč pa so te preplavile svet." Eno od glavnih vprašanj, ki si ga je zastavila umetnica je: kako medij videoiger vpliva na odraščanje in na osebnost posameznika. Meja med fikcijo in realnostjo je s pojavom tega fenomena postala zabrisana. "Na začetku je družba narekovala vsebino videoiger, te so posnemale življenje, uresničevale so zabavnejšo ter enostavnejšo obliko stvarnosti." Petra Mrša pravi, da smo vse bolj priča obratnemu procesu, videoigre so začele oblikovati družbo. "Igre postajajo kompleksnejše od resničnega sveta. Da jih ljudje obvladajo morajo razviti posebne nove veščine, ki so lahko koristne v resničnem svetu. Z zamislimi iz fantazijskega sveta oblikujemo stvarnost, za katero si želimo, da bi bila enostavnejša, z bolj jasnimi pravili." Mrša se izogiba moraliziranju. Videoigre lahko imajo škodljiv vpliv, predvsem na ranljive skupine kot so otroci, a te so na udari že same po sebi. Gre za skrajne pojave. Ti pa so običajno najbolj odmevni. "Nasilje povezano z videoigrami in, ko se otroci zaradi njih manj učijo, je najbrž bolj odraz hitrega načina življenja. Po njeno ni nič narobe, če najstniki nekaj ur namenijo kakovostnim igram, kot je sama nekoč kakovostnim filmom." S ponudbo videoiger je enako kot s ponudbo knjig ali filmov. Veliko je šunda, do katerega pa je najlažje priti, saj ga industrija najbolj oglašuje. "Te igre seveda niso slabo narejene, gre za vrhunsko grafiko in tako naprej, a posameznik poleg zabave od njih nima veliko. A obstajajo tudi take igrice, ki skozi zabavo, tako kot nekateri filmi, lahko marsikaj povedo in se, da od njih tudi marsikaj naučiti." A kot pojasnjuje Petra Mrša, take videoigre niso na dlani, včasih je potrebno veliko truda, da se jih poišče, a se splača. Foto: Likovni salon Celje
Ustava ljudem zagotavlja pravico, da v okviru svoje lokalne skupnosti sami odločajo in urejajo javne zadeve, ki se tičejo življenja in dela prebivalcev na njihovem območju. Manj kot mesec dni pred volitvami županov in občinskih svetnikov preverjamo, kako je z uveljavljanjem te pravice. Ustanovili smo 212 občin; v kakšni finančni kondiciji so, katere pristojnosti imajo, ali so enakopraven partner državi tudi v praksi ali zgolj na papirju? O izzivih in razvoju lokalne samouprave voditelj Matija Mastnak s predstavniki države, občin in stroke.Gostje:dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani;dr. Miloš Senčur z Združenja mestnih občin Slovenije – ZMOS;Jure Trbič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Celje je v teh dneh popolnoma v znamenju gasilcev. V nedeljo so tja namreč prišle prve ekipe, ki bodo tekmovale na gasilski olimpijadi. To je največji gasilski dogodek v Sloveniji do zdaj in odlična priložnost za promocijo tako knežjega mesta kot celotne države. Po mestu potekajo številne spremljevalne prireditve, gasilske ekipe pa že trenirajo na atletskem stadionu Kladivar, ki bo tudi prizorišče olimpijade. Tam se je mudila tudi naša terenska ekipa. Člana tokratne odprave Prvega na obisku sta bila tonski mojster Vladimir Jovanović in naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
Violinistka Inga Ulokina se je z violino prvič srečala pri štirih letih. Ko s prsti in lokom boža čarobni instrument, se topijo srca. K temu zagotovo pripomore tudi njen ruski temperament, rojena je v Sankt Peterburgu, zdaj pa že 13 let živi v Celju. Trenutno je članica Zagrebškega komornega orkestra, na Glasbeni šoli Rogaška Slatina poučuje violino. Ob številnih koncertih pa najde čas tudi za sočloveka. Med drugim je pomagala ukrajinskemu pouličnemu glasbeniku, ki se je pred vojno vihro zatekel v knežje mesto. Dobrodelnih del ne obeša ne veliki zvon, saj se prav vsakemu lahko zgodi, da bo tudi sam potreboval pomoč, pravi. Z lokalno junakinjo Ingo Ulokino se je pogovarjal Matija Mastnak.
Matija Mastnak nam bo v Lokalnem času predstavil dogodek, ki bo v julijskih dneh dodobra zaznamoval dogajanje na Celjskem. Od 17. julija bo vse v znamenju gasilstva. Organizatorji na Olimpijadi pričakujejo več kot 3000 tekmovalk in tekmovalcev iz preko 25 držav. Več pa v pogovoru z našim celjskim dopisnikom.
Na Okrešlju v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer je pred dobrima dvema letoma in pol do tal pogorel Frischaufov dom, končujejo graditev nove planinske koče. Koča bo sodobna in prava paša za oči. Prve goste bi lahko sprejela prihodnje leto, a vse bo odvisno od denarja. Za dokončanje bi Planinsko društvo Celje Matica, ki jo upravlja, potrebovalo še približno 750 tisoč evrov. Gradbišče na skoraj 1400 metrih nadmorske višine si je ogledal tudi Matija Mastnak.
Center Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Zadnji posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180 tisoč evrov.
Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine, ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. - Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, - Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov, - Miha Marenče z Zavoda za gozdove - Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom.
Sinočnji nastop LPS-a na Evrosongu so še posebej bučno pospremili v Mladinskem centru v Celju, kjer je leta 2018 5-članska zasedba tudi nastala. Množičnega ogleda se je udeležilo približno 100 ljudi. Največ je bilo dijakov Gimnazije Celje Center, kjer skupina tudi vadi.
Vojna v Ukrajini piše številne tragične zgodbe, z vsakim dnem je več beguncev. Nekateri so iz Ukrajine odšli že prej in zdaj od daleč z grozo opazujejo, kaj se dogaja v njihovi domovini. Mladi glasbenik Fedir iz Kijeva je v Slovenijo pripotoval tik pred začetkom vojne. Naš dopisnik Matija Mastnak ga je srečal v Celju na ulici, kjer se trenutno preživlja z muziciranjem in s z njim zapletel v pogovor.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Krajši informativni prispevki iz področja kulture.
Na Pohorju, priljubni izletniški točki, ki se ponaša z neokrnjeno naravo, na približno šest tisoč hektarjih nastaja regijski park. Zamisel o tem pa je star že več kot 100 let. Prvo pobudo so leta 1920 zapisali v Spomenici, v prvem slovenskem naravovarstvenem programu. Več pa v tokratni epizodi Lokalnega časa naš celjski dopisnik, Matija Mastnak!
V najboljših časih je slovenska lesna industrija zaposlovala več kot 40 tisoč ljudi, zdaj jih okoli 12 tisoč. Vzpostavljanje gozdno-lesnih verig od sadike do končnega izdelka je ključno za ustvarjanje izdelkov z dodano vrednostjo. Predvsem v gozdnatih slovenskih regijah težko pričakujejo gozdno-centre, ki naj bi pomagali vzpostaviti te verige. Ali se lahko Slovenija vrne po poti nekdanje slave lesne industrije? So rešitev mikro gozdno-lesne veriga, kakršne že delujejo ponekod po Sloveniji? Je to pravi korak v smeri, da slovenski les ne bo v tolikšni meri končal v pečeh za kurjenje? Kako se z državnimi obljubami na področju lesarstva soočajo v regijah? O vsem tem voditelj Matija Mastnak s kolegi in gosti v studiu. Gostje: - Danilo Ranc, direktor direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu, - Robert Tomazin, glavni direktor Slovenskih državnih gozdov, - Marko Krenker, direktor podjetja Cemprin, - Marjana Cigala, županja Občine Dravograd in predsedujoča svetu koroške regije.
