Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu se izteka prvi predsedniški mandat, v javnosti so se pojavile razprave o tem, ali bo Zelenski po 20. maju sploh še legitimen predsednik. V ruski regiji Orenburg je počil jez. Med ruskimi športniki in ruskimi športnimi funkcionarji se je vnela polemika o nastopu ruskih športnikov na OI v Parizu.
Poklicali smo našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik in govorili o štirih zanimivih temah: predsedniške volitve v Rusiji, ki bodo 17. marca, protesti v podporo okoljskemu aktivistu v republiki Baškirija, sojenje Darji Trepovi zaradi umora vojaškega blogerja Vladlena Tatarskega in odziv gruzijskega ministrstva za pravosodje na očitke o neprimerni oskrbi nekdanjega gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija v zaporniški bolnišnici.
Dmitrij Muratov je novinar in odgovorni urednik časnika Nova gazeta , ki je znan po poročanju o človekovih pravicah in zlorabah ruske oblasti. Muratov je tudi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 2021 – takrat jo je prejel skupaj s filipinsko novinarko Mario Ressa. Nobelovo nagrado je prodal na dražbi za skoraj sto milijonov evrov, izkupiček pa namenil Unicefu za pomoč begunskim otrokom iz Ukrajine. Danes naj bi se začel sodni postopek, ki ga je sprožil prav on, ker je bil označen za tujega agenta.
V Teheranu se bodo sestali zunanji ministri Armenije, Azerbajdžana, Gruzije, Rusije, Turčije in Irana- tema: pozabljena vojna v Gorskem Karabahu. Duma je prejšnji teden sprejela zakon o preklicu ratifikacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov. Kaj to pomeni? Zaprli so tri odvetnike Alekseja Navalnega, vodilnega opozicijskega politika. Ruski predsednik Putin v zadnjem času redko potuje v tujino, ampak je vseeno prejšnji teden obiskal Kitajsko.
24. februarja lani se je začela najbolj krvava vojna na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne. Rusija, ki se je kot ena od podpisnic Budimpeštanskega memoranduma iz leta 1994 zavezala, da bo spoštovala ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, je napadla sosednjo državo. Ruska duma je kmalu po invaziji na Ukrajino sprejela številne represivne zakone, s katerimi je povečala državni nadzor nad mediji, omejila delovanje nevladnih organizacij, ljudem, ki vojno javno obsojajo, pa je z zakonom o diskreditiranju ruske vojske zagrozila z denarnimi in zapornimi kaznimi. Najvidnejši predstavniki preganjane ruske opozicije, ki je šibka in razdeljena, so v zaporu, seznam tujih agentov pa je vsak dan daljši. Naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik se je v Moskvi in Pskovu pogovarjala z opozicijskim politikom Levom Šlosbergom, borko za človekove pravice Svetlano Ganuškino in analitiki o vlogi in moči ruske opozicije doma in v tujini, zatiranju civilne družbe in neodvisnih medijev ter vojni v Ukrajini.
Iz Rusije so danes zjutraj začela prihajati skrb vzbujajoča poročila o vojaškem konfliktu na ruskem ozemlju, o katerem smo že poročali v naših informativnih oddajah. Poklicali smo našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik, ki je povedala več o ozadju dogajanja. Kratek povzetek: pripadniki ruskega zasebnega vojaškega podjetja Wagner pod vodstvom Jevgenija Prigožina so zavzeli vojaške objekte v mestu Rostov na Donu v bližini ukrajinske meje. Prigožin in vojaki pod njegovim nadzorom zahtevajo zamenjavo v vodstvu ruske vojske in obrambnega ministrstva, predsednik Putin je zahteve označil za izdajo.
Nadaljujejo se diplomatske pobude za končanje vojne v Ukrajini, s tem namenom v Moskvo prihaja posebni kitajski odposlanec Oblast v Rusiji sprejema številne represivne zakone, nedavno so aretirali 3 znanstvenike Problem s katerim se sooča ruski predsednik Putin je padanje rodnosti. Kremelj oblikoval seznam 500 oseb, državljanov ZDA, ki jim je po novem prepovedan vstop v Rusijo.
Parada ob dnevu ruske mornarice in nova pomorska doktrina sta danes osrednji temi ruskih medijev. V petek se bosta po zgolj 13-tih dnevih spet srečala Putin in Erdogan, skrhani odnosi na Zemlji se poznajo tudi v vesolju, Rusi zapuščajo Mednarodno vesoljsko postajo.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Belorusija, koronavirus in cepivo zanj ter vprašanje, kdo od ruskih politikov je bogat in kdo reven, so glavne teme v ruskih medijih te dni, pravi naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Ruski volivci so na referendumu 1. julija podprli ustavne spremembe, ki jih je v začetku leta predlagal predsednik Vladimir Putin. Zanje je glasovalo skoraj 78 odstotkov ljudi. Volivci so odločali o svežnju kar 206 popravkov, med katerimi je najpomembnejše dopolnilo o številu predsedniških mandatov. Ta bosta dva, kljub temu pa bo Putin, ki državo vodi že dve desetletji, na oblasti lahko ostal do leta 2036, ko bo star 84 let. V ustavi, ki jo številni imenujejo Putinova ustava, je prvič omenjen Bog, poroka je mogoča le med moškim in žensko, v 67. členu ustave pa so dodali, da ruskega ozemlja ni mogoče odtujiti. S sprejetimi amandmaji se moč predsednika krepi. Prvi mož Kremlja bo lahko imenoval in odstavljal ustavne in vrhovne sodnike ter državnega tožilca, po posvetu s Svetom federacije bo imenoval tudi ministre za obrambo, pravosodje, zunanje in notranje zadeve.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Medtem ko so se zaostrili odnosi med Iranom, Irakom in ZDA je ruski predsednik Vladimir Putin v minulih dneh obiskal Sirijo in Turčijo. O tem, kakšna je vloga, moč in kakšne so ambicije Moskve v trenutnem interesnem boju na Bližnjem vzhodu z dopisnico iz Moskve, Vlasto Jeseničnik, in nekdanjim dopisnikom iz Rusije, Miho Lamprehtom.
O odnosu do jedrske energije v Avstriji, Italiji, Franciji, Rusiji in na Kitajskem z našimi dopisniki.
41-letni ukrajinski komik in igralec Volodimir Zelenski je prisegel kot šesti predsednik samostojne Ukrajine. Simpatični igralec je doslej predsednika države igral le v priljubljeni televizijski seriji Služabnik ljudstva. Zelenski obljublja, da se bo boril proti korupciji, ustavil prelivanje krvi na vzhodu države in da ne bo dovolil, da bi se oligarhi vmešavali v politiko. Kritiki pa opozarjajo, da je tesno povezan z vplivnim oligarhom Igorjem Kolomojskim. Kaj od novega predsednika pričakujejo Ukrajinci in kako si bodo zapomnili Petra Porošenka, ki se poslavlja po petih letih predsednikovanja?Kolomojskim. Kaj od novega predsednika pričakujejo Ukrajinci?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
